Koliko je stara slovenska strokovna blogosfera?

Blogosfera postaja tudi v slovenskem prostoru vse popularnejša in rekel bom, tudi pomembna. Ne nazadnje, zdaj se ji je pridružil celo predsednik države. Vse več pozornosti ji namenjajo tudi formalni mediji. Seveda je strokovna blogosfera lahko le skromen rob celotnega "gibanja", pa vendar tudi v strokah nismo "od muh". Žal lahko prispevam le svoje spomine, bil bi pa vesel, ko bi se oglasili tudi pripravljavci tematskih blogov iz drugih strok. Svoj prvi vpis ali po blogarsko "post" v blogu lilole sem oddal 17. novembra 2003, svoj blog mikrob(io)log pa sem pričel 15. septembra 2005. Da smo pa v strokah že prej iskali poti sporočanja aktualnih informacij, ki bi jim po sedanji "maniri" opravičeno lahko rekli "(web)blog" dokazujejo npr. vpisi, ki sem jih v okviru društvene spletne strani slovenskih mikrobiologov skozi nekaj let pisal bralcem v stroki. Prvi tak vpis je datiran s 25. majem leta 2000, svoj konec pa so vpisi doživeli 10. maja 2003, ko je naloge uradne spletne strani prevzela druga ekipa z drugačnim konceptom. Verjamem, da si bo blogosfera v prihodnje še utrdila svoje mesto v različnih strokah, zlasti vidim njeno pomembno mesto v izobraževanju in povabil bi vse, ki čutijo potrebo po posredovanju svojega znanja in svojih misli, da se čimprej preskusijo v blogosferi; vzori iz tujih okolij vabijo in potrjujejo smiselnost takega početja. Pri tem me vedno znova navdušuje vodilna misel znanega bloga Science Blog: "Think. It's not illegal yet."    

Revije za e-učenje

Vse, ki kakorkoli prihajate v stik z e-učenjem ("e-learning") naj opozorim na dragocen post v blogu www.weiterbildungsblog.de, kjer nam avtor Jochen Robes s kratkimi anotacijami (in povezavami!) predstavi 20 revij s področja e-učenja, ki so dostopne v odprtem dostopu.

Spletni priročnik za novinarje

Recherchen Blog nam zopet ponuja uporabno informacijo, zlasti za vse, ki se kakorkoli ukvarjate z novinarstvom. Torej bo lahko koristna tudi sodelavcem v blogosferi, saj naj bi po sodbi prizanesljivejših tudi ta bila del novinarske sfere. Govor pa je o priročniku "The Net for Journalists - A practical guide to the internet for journalists in developing countries" avtorja Martina Huckerby-a v založbi UNESCA. Prav zato je delo tudi v odprtem dostopu in ga lahko tukaj najdete kot .pdf dokument, ali pa tukaj v HTML verziji.

Wiki za "ognjeno lisico"

Veliko vas je, ki vam je iskalec Firefox zlezel pod kožo in večina vas je najbrž že "naložila" njegovo novo ver. 2.0. Morda pa vsi ne veste, da firma Mozilla,  ki stoji za iskalcem, vzdržuje zelo uporaben Mozilla Wiki z obiljem novic in nasvetov in tam lahko tudi sporočate svoja opažanja in predloge za morebitne izboljšave.

Sodelovanje med Scirus in CrossRef

Dobra novica za vse, ki se ukvarjamo s preiskovanjem znanstvenih informacijskih zbirk. Elsevierjev specialni iskalec Scirus in neprofitna baza za navzkrižno citiranje CrossRef sta sklenila partnerstvo, tako da bo poslej mogoče s Scirusom preiskovati metapodatke objav številnih dodatnih založniških hiš.

Naredite si lastno iskalno orodje

Google nas je znova presenetil, tokrat z možnostjo priprave lastnega namenskega spletnega iskalca v okviru njihovega projekta Google Co-op. Orodje Custom Search Engine je sprožilo pravo poplavo predlogov za zanimive aplikacije. O njem so se razpisali tudi na svojem hišnem blogu. In tudi slovenski blogerji ga priporočajo; tako najdemo v blogu Hapax Legomena iskalnik po slovenski blogih SiBlogs. Vendar naj ostanem pri svoji tematiki; promotorji odprtega dostopa so z njim oblikovali več ciljnih iskalnih orodij. OpenDOAR je oblikoval iskalec po polnem tekstu za več kot 800 depozitnih  arhivov (repozitorijev);  na Univerzi Southampton so pripravili iskalec ROAR Search Engine za arhive, ki jih spremlja ROAR in pri servisu SHERPA (Univerza Nottingham) so pripravili iskalec za vse repozitorije v Veliki Britaniji  ter iskalec za vse partnerske arhive iz SHERPA nabora. Ste malo zmedeni? Ko jih boste preskusili in prebrali tudi spremne tekste se boste že znašli.

Medphyt

Opozoril bi vas rad na podatkovno zbirko, ki se ukvarja z zdravilnimi rastlinami. To je baza Medphyt, ki jo podpirata Beilstein-Institut (Frankfurt/Main) in Institut für Informationstechnologie na Univerzi Klagenfurt. Iz dveh razlogov čutim, da bo informacija koristna; interes za uporabo naravnih učinkovin je velik in vse večji. To je pozitivno! Na drugi strani pa se zaradi neznanja lahko pojavi nesmotrna in nevarna raba "naravnih" proizvodov. Značilen primer je nespametno populariziranje absinta (tudi v javnih občilih!), alkoholne pijače, ki temelji na izvlečkih pelina. Žal je v širokem naboru učinkovin, ki jih vsebuje pelin tudi veliko takih z zelo neugodnimi učinki za zdravje. To pa je nevarno in negativno!       

"Karneval" informatike

Blogerski karnevali so se zdaj že uveljavili kot specifična oblika strokovnih blogov. Strokovnjaki v informatiki bodo gotovo radovedno pregledali številne prispevke v blogu InfoSciPhi, ki poroča o blogerskem srečanju Carnival of The Infosciences # 58.

Konferenca o akademskih znanstvenih knjižnicah

Knjižnice Univerze v Teksasu iz Austina so 11. in 12. septembra letos organizirale simpozij z naslovom "Raziskovalna knjižnica v 21. stoletju". Zanimivo vsebino lahko v celoti spremljamo v zvočnem zapisu, saj so bili nastopi zares vrhunskih ameriških referentov posneti in jih je mogoče poslušati v mp3 formatu.

Scholarpedia

Potem ko je Wikipediji napovedala konkurenco prihajajoča spletna enciklopedija Citizendium s sporočilom, da bo svoje članke ocenjevala z ekspertno oceno se zdaj z enakim načrtom najavlja nov leksikalni splet. Suber nas obvešča o spletni storitvi Scholarpedia, ki bo pripravljana ob naslednjih zagotovilih:

• vsak članek bo pripravil ekspert (povabljen ali javno izbran);
• vsak članek bo ocenjen z anonimno vrstniško oceno (peer review);
• vsak članek ima svojega "varuha", običajno avtorja, ki bo odgovoren za njegovo vsebino in on bo edini lahko odobril spremembo objavljene verzije zapisa.

ScientificCommons

V spletu smo dobili novo iskalno storitveno stran ScientificCommons, ki omogoča dostop do zanimivih znanstvenih in splošnih sporočilnih vsebin, zlasti tistih, ki se danes v vse večjem številu odlagajo v arhivih odprtega dostopa, torej v polnem tekstu.

V tej hiši je devet tisoč volivcev (odmev...)

Bralci današnjega intervjuja z dekanom Filozofske fakultete UL v Sobotni prilogi Dela pod gornjim naslovom se mi bodo gotovo pridružili v globoki zaskrbljenosti ob dejstvih in opozorilih, o katerih je spregovoril prof. dr. Božidar Jezernik. Začenši s prostorsko stisko, s katero so se nedavno akutno soočili na FF. Zlasti pa prostor ni zgolj problem sedanjega, ampak bo izrazit problem prihodnjega časa, po »Bologni« in to ne bo zgolj problem ene fakultete. Ideja o delitvi Univerze na več samostojnih enot seveda problema ne bo rešila (lahko ga kvečjemu zaostri zaradi dodatnih potreb po prostorih uprav), izraziteje pa se bi nad tem načrtom morale zamisliti naravoslovne in tehnične fakultete (in se mu upreti), saj bi šel v izgubo dragocen kontekst univerzalnosti Univerze. Razprava o »uporabni vrednosti« nekaterih disciplinarnih področij je sicer mogoča, vendar kvečjemu kot korektivni element presoje racionalnosti posameznih korakov, nikakor pa v njej ne smejo prevladati utilitarni kratkoročni cilji, ki v trenutkih evforičnega iskanja poti »na vrh«, »k svetilniku« lahko povzročijo trajnejšo škodo »izgube kompasa« na poti v prihodnjo družbo. Nekaj točk iz intervjuja je nedvomno takih, da bi zahtevale zelo pretehtano in umirjeno razpravo (čeprav ne bo šlo brez elementov »možganskega viharjenja«) o načinu dela na Univerzi v Ljubljani (še bolje bi bilo » v slovenskem visokošolskem prostoru«) po prehodu na prenovljene programe. Še vedno namreč z vsemi doslej storjenimi koraki ostajamo na površini tega »bolonjskega jabolka«, ki ga je Evropa v vlogi rajske kače ponudila šibkemu človeškemu paru (uporabnikov in izvajalcev). Naj jih nekaj naštejem: povečanje priliva študentov zaradi obsežnejšega zajema generacij, posledična deelitizacija učečega se korpusa, poklicna diferenciacija in disciplinarna specializacija, nedefinirane poti v večjo motiviranost študentov na ravni starosti in spola, rešitve študentovega materialnega položaja, kvaliteta in pogoji dela za učni kader vključno s prostorskimi, opremskimi, kadrovskimi in kariernimi standardi. Če sem pred dnevi še razglašal svoj optimizem o (nekaterih vidikih) bolonjske prenove na posvetu ZBDS, naj ga dodatno omejim s pogojem, da bo "bolonjska prenova" uspela le, če bo organizacijsko vnaprej dorečena in finančno ustrezno alimentirana. Trenutno nobenega od dveh ključnih pogojev v izvedbenem načrtu slovenske Bologne NE VIDIM! Dekanu prof. Jezerniku pa čestitam za izčrpno prepoznavo in predstavitev ključnih dejavnikov krize v katero trenutno rine slovensko visoko šolstvo.

OD na U. Zuerich

Univerza v Zuerichu je v ospredju tistih, ki vzpodbujajo in uveljavljajo odprti dostop med svojim članstvom. Po Suberju povzemam tole vest: Univerza v Zuerichu, iz peščice univerz, ki uveljavljajo in zahtevajo uporabo aktivnega odprtega dostopa (OD) za svoje raziskovalce je zdaj pripravila tudi spletno stran namenjeno OD v nemščini in angleščini.

Del.icio.us

Večina vas je že slišala za upravljavca spletnih zaznamkov Del.icio.us. Številni ga že uporabljate. Če ga še ne, se velja seznaniti z njim. Ne vem, ali je na slovenskem spletu kje kakšen krajši uvod v uporabo tega koristnega orodja: sumim da, vendar zanj ne vem (morda lahko pomagajo bralci?). Tistim, ki vam je nemščina domač drugi jezik priporočam tole kratko informacijo, ki jo ponuja Recherchen Blog.

Informacijska pismenost

Tale vestička je na kožo pisana temu blogu. Udeležil sem se 2. posvetovanja ZBDS oz. njenih sekcij za specialne in visokošolske knjižnice na temo "Informacijska pismenost med teorija in prakso". Zanimivi referati so predstavili številnemu avditoriju zelo aktualno tematiko informacijske pismenosti (IP), ki je v učne programe današnjih šol še vedno preskromno vključena. Naj posebej opozorim na zelo aktualni Information literacy weblog, ki ga ureja Sheila Webber, ena od obeh uglednih tujih referentk, ki sta obogatili posvet. (Sheila se je v svoj blog oglasila tudi z našega posveta!).

Živahno razpravo je na posvetu sprožila popoldanska okrogla miza "Informacijsko opismenjevanje kot del prenovljenih študijskih programov in vključevanje knjižnic v ta proces", ko smo v luči prihajajočih bolonjskih izobraževalnih programov razpravljali o pomenu informacijske pismenosti za prenovo visokošolskega prostora (moj diskusijski prispevek najdete >tukaj).

Z jasno predstavitvijo prihodnjih načrtov Direktorata za informacijsko družbo, tudi na temo IP, nas je zlasti navdušil g. Andrej Flogie, v. d. generalnega direktorja Direktorata. Zares je sprožil velika pričakovanja!

Blog v znanosti

Povzemam po Joho the blog: Tomo Hannay je direktor spletnega publiciranja pri zelo ugledni založniški hiši Nature magazine. O njegovem nedavnem nastopu se je razpisal v blogu Joho David Weinberger zlasti o različnih oblikah in specifikah spletnega znanstvenega publiciranja o katerih je Hannay govoril. Med drugim je razpravljal tudi o znanstvenih blogih, ki jih do neke mere primerja s pisanjem člankov, s tem, da so precej hitrejši v nastajanju, pa je kljub temu avtorjev tega žanra v blogosferi relativno malo. Hannay meni, da je razlog v tem, ker znanstveniki za to obliko ne pridobijo ustreznega priznanja (ki je zaradi znanega pritiska po načelih slogana "publish or perish" za njih običajno). Razen tega so številni znanstveniki zaskrbljeni že ob misli, da bi objavili stvari, ki niso bile prej strokovno ocenjene s strani vrstnikov (znana praksa "peer review"). Kljub temu Hannay to pot zagovarjati, ker blogi vendar so ocenjevani, le da šele po objavi in tudi prepričan je, da bloganje v znanosti bo zaživelo, tako kot je že našlo svoje mesto v pravu in ekonomiki, predvsem ker je ta način nenavadno učinkovit v izmenjavi idej. Kot dober in obetaven primer navaja servis postgenomics.

American Memory

Ameriška Kongresna knjižnica je vzpostavila projekt American Memory, ki zagotavlja (povzemam iz poslanstva): "prost in odprt dostop s pomočjo interneta do pisane in govorjene besede, glazbenih zapisov, negibljivih in gibljivih slik, odtisov in zemljevidov, ki dokumentirajo ameriško stvarnost. Je digitalni zapis ameriške zgodovine in kreativnosti."

Kako smiselno in obvezujoče mi zveni ta splet nalog, ki bi morale biti obveza vsake nacije, tako majhne kot velike, ki nekaj da nase.   

Google za učitelje

Če jih še niste sami opazili, naj vas opozorim na skupino Googlovih orodij, ki so posebno koristna učiteljem. Na spletu Google for Educators je zbranih 12 izdelkov, ki so jim dodane predstavitve oz. kratki napotki za njihovo učinkovito uporabo. Tako dobimo nekaj osnovnih napotkov za splošno iskanje ter za napredno iskanje v spletu. Predstavljena je aplikacija Google Earth tudi v možnostih nadgradnje (mashups) in v posebni verziji Maps. Izvedeli boste več o projektu Books in napotili vas bodo v uporabo video zbirke. Google vse močneje oblikuje ponudbo spletnih orodij za pisanje besedil in preglednic Google Docs & Spreadsheets.  Nato so tu še portal za blogerje Blogger,  program za tehnično risanje SketchUp, program za urejanje fotografij Picassa in zmogljiv koledar za terminsko vodenje.     

Siblogsmeet4.0

Pred približno pol ure se je v prijetnem vzdušju in z zaključnim skupinskim fotografiranjem sklenilo letošnje že četrto srečanje slovenskih blogarjev, ki jih povezuje blogarska lista si.blogs. Podeljene so bile tudi letošnje nagrade si.blogs awards 2006 in naravoslovna scena se je dobro odrezala: nagrade so dobili  med drugimi blogi KeBi03, romunov's blog et al. in blog lilole vašega pisca.  

Tudi UW-Madison z Googlom

K postu iz avgusta dodajam novico: Googlovemu Book projektu se je pridružila še Univerza Wisconsin-Madison z več kot 7 milijoni knjižnih enot.  

Pravna literatura

Kot prejšnjega, tudi ta vpis ("post") povzemam po Recherchen Blogu. Kdor išče v pravni literaturi, zlasti v anglosaškem prostoru temu je znan in priljubljen splet The Virtual Chase. Imajo zanimiv slogan: "Teaching Legal Professionals How To Do Research".

ZORA

Poslej bo na voljo dostop do celotne raziskovalne in znanstvene produkcije ene najodličnejših evropskih univerz - Univerze v Zuerichu. Na spletu ZORA (Zuerich Open Repository and Archive) boste lahko v odprtem dostopu izbirali dela v zbirkah sedmih fakultet, pri čemer je poudarek na kvalitetnih, z vrstniki ocenjenih objavah.

Plagiatorjem bo vse težje

O plagiatorstvu smo že govorili tudi na tem blogu (>tukaj , >tukaj , >tukaj in >tukaj). Zdaj se plagiatorjem obetajo še težji časi. Založbe se namreč povezujejo s ponudniki programskih rešitev za odkrivanje neavtoriziranega kopiranja. Najbolj znana taka firma je nedvomno Turnitin. In z njo se je zdaj povezala založba Emerald. Pričakujemo lahko, da bodo sledile tudi druge založbe. Sicer pa so nam v pomoč pri iskanju lažnih avtorskih tekstov tudi že iskalci kot so Google ali Yahoo in ne nazadnje, za slovenske tekste je zelo uporaben tudi Najdi.si.    

Portal A-blogov

Peter Suber nam zopet daje zelo uporaben nasvet, ko nam razkriva spletno stran, pravzaprav wiki The Academic Blog Portal.  In ker je wiki, ga boste lahko dopolnjevali tudi sami, če boste ugotovili, da manjka kakšen  blog za katerega veste, da je koristen. Več o tem lahko preberete tudi v blogu ACRLog, kjer je pravzaprav tudi Suber našel novico.

Google pomaga prodajati knjige

Ko so pri Googlu pričeli digitalizirati knjige in so oblikovali projekt Google Book Search so se z nasprotovanjem oglasili založniki, prišlo je celo do tožb. Zdaj se je pokazalo, da možnost, ko bralec lahko brska po elektronski verziji knjige povečuje nakup knjig v klasični izdaji. Nekaj podobnega so ugotovili tudi pri storitvi, ki jo nudi Amazon.com. 

First Author

Na nek način spominja First Author na blog, je pa tudi stran z novicami in daljšimi sestavki na temo publiciranja v znanosti. Sooča stališča raziskovalcev, založnikov, raziskovalnih agencij in plačnikov v temah kot so  ocenjevanje z vrstniki (peer review), dejavniki vpliva, objavljanje v odprtem dostopu, intelektualna lastnina ipd. Po prvem obisku vas bo stran zagotovo pritegnila toliko, da se boste k njej pogosteje vračali, lahko pa se nanjo tudi naročite s pomočjo RSS vira.

Meyerjev Veliki leksikon

Vse, ki veliko uporabljate nemški jezik, bo najbrž razveselila novica, ki jo je posredoval tudi sicer zelo uporabni @-web Suchmaschinen Weblog, da je odslej v odprtem dostopu na voljo  Meyerjev veliki žepni leksikon (v 24 zvezkih). Obiskovalcem spleta je omogočen prost dostop do 150.00 gesel, lahko pa se tudi brezplačno prijavite v splet, kar vam dodatno omogoča, da predlagate v obravnavo nova gesla in z drugimi uporabniki komentirate obstoječe članke. 

Publikacije Blog

Kot sem že poročal smo na slovenskem spletu dobili portal za objavo avtorskih tekstov v odprtem dostopu, Publikacije .net. Zdaj so ponudbo obogatili tudi s tematskim blogom Publikacije Blog. 

Scopus s citati iz patentov

Scopus, največja znanstvena abstraktna in citacijska podatkovna zbirka (v lasti Elsevierja) povečuje svojo funkcionalnost. Sicer je že doslej indeksirala tudi patentne podatke. Poslej pa bo mogoče spremljati tudi članke, ki jih patenti citirajo (v posebni rubriki PatentCites) kar bo med drugim omogočilo analizo pretoka znanstvenih dognanj v aplikacijo. Druga nova funkcija v Scopusu pa bo WebCites, ki bo omogočala sledenje citatov v t. i. "sivi literaturi". Žal trenutno Scopusova baza zaradi visoke cene večini slovenskih raziskovalcev ni dostopna. (mimogrede na Scopusovi spletni strani se lahko ta trenutek prijavite za 30 dnevno poskusno uporabo).  

Obvestila CTK, jesen 2006

Kolega Miro Pušnik iz CTK mi je pravkar poslal jesensko izdajo Obvestil CTK z zelo dragocenimi napotki. Naj bom zato predrzen in kar njegov integralni tekst vključim v svoj blog:

OBVESTILA CTK, september-oktober 2006-09-29

GOOGLE SCHOLAR IN SCIRUS Z ODDALJENIM DOSTOPOM

Google Scholar postaja vse bolj uporaben bibliografski vir pri iskanju elektronskih publikacij. Mnoge e-revije, indeksirane v Scholarju, so dostopne tudi na Univerzi v Ljubljani. Če Scholar uporabljate v IP okolju Univerze v Ljubljani, lahko do tistih celotnih besedil, do katerih ste upravičeni, dostopate brez težav. Če pa dostopate od doma in pri tem uporabite naravni URL naslov (http://scholar.google.com ), boste zaradi prostodostopnosti Scholarja enostavno prišli do okrnjenih bibliografskih podatkov, ne boste pa mogli uporabiti celotnih besedil. Zato vam predlagamo, da se tudi od doma na Google Scholar prijavite z oddaljenim dostopom z ene izmed vstopnih točk knjižnic Univerze v Ljubljani (Podatkovne zbirke CTK, Mrežnik NUK ipd.), saj vas tam čaka posebej pripravljena povezava za oddaljeni dostop. Z izvedeno avtentikacijo vas bodo spoznali tudi servisi e-revij, ko boste zahtevali celotno besedilo. Po naših dosedanjih ugotovitvah lahko na Google Scholar pričakujete revije iz paketov Wiley, Springer, IEEE, PNAS, American Physical Society, Taylor and Francis, Blackwell (preko OCLC ECO), arhive prednatisov, spletne dnevnike (bloge) ipd. Seveda so na Univerzi v Ljubljani večinoma dostopne le nekatere revije in ne celotni paketi. Toda, če je revija dostopna v IP okolju Univerze bo z oddaljenim dostopom dostopna tudi iz Google Scholar-ja. Podobno, kot z zbirko Google Scholar je tudi z Scirus-om(http://www.scirus.com ), ki omogoča iskanje po znanstvenih spletnih vsebinah in po znanstvenih revijah iz paketa ScienceDirect in nekaterih drugih zbirk celotnih besedil (PubMed Central, Scientific American...). Če se na SCIRUS od doma logirate z oddaljenim dostopom, boste lahko vstopili v celotna besedila, sicer vas bo servis zavrnil.

Oddaljeni dostop za Univerzo v Ljubljani zagotavlja NUK (Gorazd Vodeb, 2001 198, gorazd.vodeb@nuk.uni-lj.si).

KATALOG STANDARDOV CTK-ja

Prostodostopna enostavna bibliografska zbirka standardov in tehničnih predpisov , dostopnih v CTK-ju.  Za uporabo ni potrebno imeti posebnih gesel ali biti član CTK. Katalog standardov CTK-ja je dostopen na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/standardi/.

PORTAL SLOVENSKA E-PERIODIKA

Portal Slovenska e-periodika omogoča dostop do slovenskih znanstvenih in strokovnih revij na enem mestu. V portal so uvrščene revije na nivoju celotnih besedil, izvlečkov kot tudi kazal. Dostopno na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/eva/pusnik/periodika/. Zbirka je prostodostopna.

PORTAL E-REVIJ UNIVERZE V LJUBLJANI

Univerza v Ljubljani ima dostop do okoli 3300 e-revij. Iskanje revij in iskanje po posameznih prispevkih, kot tudi listanje po seznamih revij in posameznih revijah omogoča Portal e-revij Univerze v Ljubljani. Dostopen je v IP okolju Univerze v Ljubljani in z oddaljenim dostopom na spletnem naslovu http://ejournals.ebsco.com.

IZOBRAŽEVANJE V CTK-ju – jesen 2006

Tečaj Izdelava spletnih strani, 7.- 9. november, 2006, tečaj E-revije in druge zbirke celotnih besedil, 4. oktober, 2006, tečaj Učinkovito iskanje v spletnem okolju, 14. november 2006, tečaj uporabe zbirke SciFinder Scholar, 12. oktober, 2006. Prijave na e-naslov miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.  Več o izobraževalnih programih CTK-ja

SVEČANA OTVORITEV ŠOLSKEGA LETA – VODENI OGLEDI CTK-ja

V nedeljo, 1. oktobra 2006 bo na Univerzi v Ljubljani svečana otvoritev novega šolskega leta ter sprejem brucev. Vse zainteresirane vabimo, da se udeležijo vodenih ogledov Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, Trg republike 3 (v stolpnici TR 3 oz. bivše ISKRE ob parkirišču Maximarketa, ki bodo potekali od 10. do 12. ure. Ob 13. uri pa bo na Kongresnem trgu pred Univerzo osrednja prireditev. Več o prireditvi...

BIBLIOFON CTK-ja

Od septembra 2006 so vsem članom CTK-ja na voljo storitve podaljšave izposojenega gradiva, SMS opomnika in ostalih obvestil knjižnice preko telefonskega odzivnika Bibliofon. Več o Bibliofonu CTK-ja...

EDUROAM – BREZŽIČNI DOSTOP DO INTRENETA V CTK-juV prostorih CTK je uporabnikom na voljo brezžični dostop do interneta - Eduroam, ki omogoča varen, preprost in brezplačen dostop do brezžičnega omrežja. Eduroam je mednarodno akademsko brezžično omrežje, ki omogoča študentom in zaposlenim na univerzah ter drugih izobraževalnih in raziskovalnih organizacijah brezžičen dostop v matičnih organizacijah, kot tudi gostovanje na vseh inštitucijah, ki so članice omrežja Eduroam. Več o projektu EDUROAM

BILTEN OBVESTILA CTK-ja POSLEJ TUDI V RSS OBLIKI

Odslej boste bilten Obvestila CTK-ja  lahko dobivali tudi v RSS obliki. Prednost RSS oblike je ta, da boste posamezne novice dobivali sproti, medtem, ko po e-pošti Obvestila CTK-ja pošiljamo enkrat mesečno.

Kanali biltena Obvestila CTK-ja:

RSS Celotna Obvestila CTK-ja

RSS Elektronski viri informacij CTK-ja in Univerze v Ljubljani

RSS Izobraževanje v CTK-ju

RSS Knjižne novosti CTK-ja

RSS Splošna  obvestila CTK-ja

 

Več o obveščanju v CTK

NOVA ŠTEVILKA PUBLIKACIJE KNJIŽNE NOVOSTI

Izšla je nova številka Knjižnih novosti CTK-ja, št. 4, (julij-avgust 2006). Ogled Knjižnih novosti CTK-ja, 2006, št. 4 v celoti

PREGLED PO POSAMEZNIH PODROČJIH

02 KNJIŽNIČARSTVO.
1 FILOZOFIJA. PSIHOLOGIJA.
33 GOSPODARSTVO. VARSTVO (VARNOST) PRI DELU.
34 PRAVO.
35 JAVNA UPRAVA. VOJNE VEDE.
50 ŠTUDIJ IN VARSTVO OKOLJA.
51 MATEMATIKA.
519.68 RAČUNALNIŠTVO. RAČ.(MAT.) PROGRAMIRANJE.
52 ASTRONOMIJA. GEODEZIJA.
53 FIZIKA.
54 KEMIJA.
55 GEOLOGIJA. METEOROLOGIJA IN SORODNE VEDE.
57 BIOLOGIJA. EKOLOGIJA.
58 BOTANIKA.
614.8 NEZGODE. PREPREČEVANJE IN ZAŠČITNI UKREPI.
62 INŽENIRSKE VEDE. TEHNIKA NASPLOH.
620.1/.2 PREISKAVA MATERIJALA. NAUK O MATERIJALIH.
620.9 ENERGETIKA.
621 SPLOŠNO STROJNIŠTVO. JEDRSKA TEHNIKA. ELEKTROTEHNIKA. MEHANSKA TEHNOLOGIJA.
621.3 ELEKTROTEHNIKA.
621.352 PRIMARNI ČLENI IN BATERIJE
621.38 ELEKTRONIKA. FOTOELEKTRIKA. POSPEŠEVALNIKI DELCEV. RENTGENSKA TEHNIKA.
621.39 TELEKOMUNIKACIJE. DALJINSKO VODENJE.
624/625 GRADBENIŠTVO.
629 TEHNIKA VOZIL.
65 VODENJE IN ORGANIZACIJA POSLOVANJA V INDUSTRIJI TRGOVINI IN PROMETU.
655 TISKARSTVO. ZALOŽNIŠTVO.
656 TRANSPORTNE USLUGE. ORGANIZACIJA IN KONTROLA PROMETA.
658 UPRAVLJANJE. VODENJE.
66 KEMIJSKA IN SORODNE INDUSTRIJE.
669 METALURGIJA.
67/68 RAZNE INDUSTRIJE IN OBRTI. MEHANSKA TEHNOLOGIJA.
676 INDUSTRIJA PAPIRJA.
678 INDUSTRIJA MAKROMOLEKULARNIH SNOVI.
681 FINA MEHANIKA. RAČUNALNIŠTVO.
681.5 TEHNIKA AVTOMATSKE REGULACIJE.
681.8 TEHNIČNA AKUSTIKA. GLASBILA. PRIPRAVE ZA ZAPISOVANJE IN REPRODUKCIJO ZVOKA.
69 GRADBENI MATERIJAL. GRADBENA DELA.
7 UMETNOST.
71 PROSTORSKO UREJANJE. REGIONALNO PLANIRANJE. URBANIZEM. OBLIKOVANJE KRAJINE.
72 ARHITEKTURA.
74 RISANJE. OBLIKOVANJE. UPORABNA UMETNOST.
77 FOTOGRAFIJA.
8 JEZIKOSLOVJE. SLOVARJI. LITERATURA.
9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. BIOGRAFIJE. ZGODOVINA.

Učne video vsebine iz Berkeleya

Pri Univerzi Kalifornija iz Berkeleya so se odločili, da bodo preko Google Video servisa na spletu brezplačno ponudili izobraževalne vsebine in simpozijske prireditve. Zaradi količine in kvalitete tega materiala jim bo namenjena lastna stran pri Google Video Web.

The Chicago Manual of Style na spletu

Pisci in založniki znanstvenih knjig in periodike, zlasti tisti ki to počno v angleškem jeziku, gotovo poznajo in cenijo delo The Chicago Manual of Style.  Seveda so napotki tega priročnika izjemno dragoceni izdajateljem tudi drugih časnikov, poročil, elektronskih publikacij in spletnih strani. Zdaj je priročnik močno prenovljen in izdan v svoji 15. izdaji ter je za pregledovanje v zelo prijazni obliki dostopen naročnikom tudi na spletu. Letna naročnina za posameznike je 30,00 US$ (v prvem letu samo 25,00 US$).

Disertacije v odprtem dostopu

Povzemam po Suberju, da bo na Švedskem objavljena prva doktorska disertacija z licenco Creative Commons. Mathias Klang je projektni vodja izpostave Creative Commons Sweden (CCse) in bo branil svojo disertacijo 2. oktobra letos. Po istem viru velja, da je prvo disertacijo sploh, za katero so uporabili CC licenco obranil Oleg Evnin na Caltech-u 26. maja letos. Znova izziv, ki bi ga veljalo posnemati pri nas.

Zapirajo knjižnico

Informacija, ki sem jo prebral na blogu Scholarly Communication skriva napoved morebitne presenetljive usode klasičnih knjižnic v prihodnje. Navajam skrajšan prevod vesti: "Raziskovalci, ki uporabljajo knjižnico centrale Agencije za zaščito okolja (EPA) bodo v prihodnje imeli večje težave pri dostopi do njenih zbirk. S prvim oktobrom letos bodo pri EPA za obiskovalce zaprli glavno knjižnico in bodo uporabnikom omogočali dostop do virov le še po spletni poti ali pa s pomočjo medknjižnične izposoje. EPA pojasnjuje, da uporabniki v zadnjih letih vse bolj uporabljajo elektronske vire, tako da fizična knjižnica ni več nujna. Razen tega so strožji varnostni ukrepi po terorističnih napadih 11. septembra  zmanjšali obiskanost knjižnice. Ne nazadnje, meni EPA, morajo tudi varčevati z denarjem."

Varujte zasebnost

Najbrž se še spomnite nerodnosti (morda bo kdo uporabil tršo besedo), ki si jo je privoščil ameriški AOL, ko je razkril zgodovine pregledovanja spleta za 650.000 svojih uporabnikov. Res jih niso opremili z imeni, ampak zgolj s šiframi, vendar je npr. iznajdljivemu novinarju uspelo razkriti identiteto ene od uporabnic. Pri Electronic Frontier Foundation (EFF) so pripravili šest nasvetov, kako se lahko uporabniki zavarujejo pred takšnimi nediskretnostmi svojih spletnih ponudnikov.  

Encyclopedia of Earth

Povzemam po Peter Scott's Library Blogu:  The Encyclopedia of Earth je novo elektronsko referenčno delo o Zemlji, njenem naravnem okolju in povezavi z družbo. Enciklopedija je odprtodostopna spletna zbirka sestavkov znanstvenikov, strokovnjakov, učiteljev in izvedencev, oblikovana v sodelovanju in z navzkrižnim pregledovanjem. Delo je pisano v poljudnem jeziku in je namenjeno študentom, učiteljem, strokovnjakom in javnosti nasploh.

Zakon o obveznem izvodu publikacij

Če sem včeraj omenil novosti v delovanju nemške nacionalne knjižnice, je prav, da rečemo besedo še o naši NUK in njenih obvezah v zvezi z obveznimi izvodi publikacij. Po novem Zakonu o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub), katerega izvajanje v praksi prične 19. oktobra 2006, zajema obvezni izvod tudi elektronske publikacije. Zavezanec oddaje je založnik, izdajatelj oziroma distributer, elektronske publikacije, objavljene na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu prevzemajo v enem izvodu, kolofon pa je obvezen element vseh, tudi elektronskih publikacij. Za namen prevzema elektronskih publikacij bo NUK do dneva uveljavitve ZOIPub pripravil tudi Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij, ki bo urejal prevzem, zbiranje in hranjenje elektronskih publikacij.

Naj samo iz besednjaka Zakona... citiram nekaj pojmov:
"publikacija" je po tem zakonu vsak zapis informacije na kateremkoli nosilcu, ki je izdan, založen, izdelan, prirejen ali fizično ali elektronsko distribuiran za uporabo v javnosti;
" elektronska publikacija" - so elektronske knjige, elektronski časopisi in časniki, spletne strani in podobno, ki so objavljene na fizičnih nosilcih (npr. na magnetnih trakovih, kasetah, disketah, CD-romih ipd.) ali so dostopne na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu (zanimivo je, da podlegajo obravnavi po tem zakonu. cit: ...elektronske publikacije, distribuirane na fizičnih nosilcih in elektronske publikacije, dostopne na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu, če so objavljene v Republiki Sloveniji ali namenjene za pretežno dostopnost v Republiki Sloveniji);
"kolofon" je del besedila publikacije, iz katerega so razvidni podatki o njej.

Za elektronske publikacije je posebno pomemben še 7. člen ZOIPub, cit:
"(obvezni izvod elektronskih publikacij):
(1) Elektronske publikacije, ki so predmet obveznega izvoda, morajo biti predložene brez elektronske zaščite dostopa ali pa morajo zanje založniki ali drugi primerljivi subjekti zagotoviti nacionalni depozitarni organizaciji dostopno geslo za prevzem.
(2) Dostopno geslo za prevzem elektronske publikacije z njenimi bistvenimi spremembami in dopolnitvami, ki ustrezajo pojmu izdaje iz 12. točke 2. člena tega zakona, zagotavlja nacionalni depozitarni organizaciji prevzem publikacije in njeno trajno hranjenje v pomnilniških kapacitetah organizacije.
(3) Dostopna gesla za končne uporabnice ali uporabnike elektronskih publikacij in pogoji uporabe se določijo s posebnimi dogovori med založniki oziroma izdelovalkami ali izdelovalci (v nadaljnjem besedilu: izdelovalci) elektronskih publikacij in nacionalno depozitarno organizacijo, tako da je mogoča uporaba obveznega izvoda vsaj v prostorih te organizacije ali za študijske in raziskovalne namene."

Zanimivo bo zdaj še počakati na besedilo Pravilnika o vrstah in naboru elektronskih publikacij, ki bo gotovo še odprl kakšno vprašanje, saj hranjenje elektronskih medijev nikakor ni nekonfliktna zadeva.

Blogosfera v sferah...

Vabilo na si.blogsmeet 4.0 je vsekakor "špica"! Upam, da bodo organizatorji omogočili obisk tudi "blogarjem-zgolj bralcem", kar v sedanjem razpisu ni povsem nedvoumno. Prepričan sem namreč, da je lahko tak obisk odskok v odločitev, da se pasivni blogar spreobrne v aktivnega.

In da poklepetamo še o drugih oblikah socialnega sožitja v objemu socialnega spletovja; zadeva postaja poleg tega, da je množična, vse bolj tudi opredeljena z lastno (samo)zavestjo. To dokazuje identifikacija v si.blogs, pa rast sodelujočih v redditu ipd. V svetu srečujemo že nove oblike povezovanja, tak primer so npr. blogarski karnevali. Druga taka vzpodbuda so tematske konference, pozornost mi je vzbudila >tale na Univerzi S. Karolina v ZDA, vendar manj zaradi želje po udeležbi kot zaradi načina priprave dogodka. Oblikovali so svoj wiki, kjer poleg vseh informacij dobite tudi priložnost aktivnega sodelovanja. In končno zanimiv je že sam blog, ki o vsem obvešča; Blogtogheder je kot kaže forumski blog skupnosti blogarjev v tej ameriški zvezni državi. Sicer pa malo za šalo: če se trenutna "avtorsko-zaščitna" razprava z novinarji ne bo prevesila v soglasje/sožitje bo potrebno razmišljati tudi o blogarskem sindikatu.

Nacionalna knjižnica : spletni arhiv

Letos uveljavljen Zakon o nemški nacionalni knjižnici je presenetil tudi spletno javnost. Nemška nacionalka naj bi namreč v prihodnje po besedi zakona bila obvezana arhivirati celoten nemški internetni prostor - vsako posamezno stran! Obveza pošiljanja v arhiviranje je na strani avtorja, opuščanje obveze pa je tudi materialno sankcionirano. Seveda pa se trenutno vsi sprašujejo, ali je načrt izvedljiv oz. kako. In naprej, hitro se lahko vprašamo, kakšen vpliv bo ev. uspešna uveljavitev določila imela na druge države?

FinnOA

V določenih trenutkih je v slovenski znanstveni srenji čutiti veliko spoštovanje in željo po posnemanju, celo sledenju finski znanstveni politiki in realnosti. Morda zato ne bo odveč, če predstavim delovno skupino, ki si na Finskem prizadeva uveljaviti Odprti dostop (OD). To je Finnish Open Access Working Group (FinnOA). Povzemam angleško verzijo njihove kratke  spletne predstavitve:

"FinnOA je neuradno telo, ki podpira uveljavitev odprtega dostopa do znanstvene literature na Finskem. Organizirali so se v aprilu leta 2003, člani pa so visokošolski učitelji, raziskovalci, znanstveni založniki in knjižničarji. Skupini predseduje prof. Bo-Christer Björk. (V Sloveniji ga poznamo kot tesnega sodelavca prof. Ž. Turka v EU projekti SciX).

Aktualni razvoj na Finskem:

Finska rektorska konferenca (FCUR) je podpisala Berlinsko deklaracijo.

FCUR se je 23. maja 2006 odločila podpisati Berlinsko deklaracijo za odprti dostop do znanja v znanosti in humanistiki. Konferenca je nevladno združenje, ki ga predstavljajo predstojniki 21 finskih univerz. (30. maj 2006)

Ministrstvo za izobraževanje financira novo infrastrukturno iniciativo odprtega dostopa na Finskem.

V aprilu 2006 je pričela z delom nova iniciativa, OA-JES. Koordinira jo FinnOA in predstavlja sodelavo Univerze Helsinki, Tehnološke univerze Helsinki, Finske nacionalne knjižnice in  Združenja finskih znanstvenih društev. Cilji iniciative so: 1) pomagati univerzam in raziskovalnim inštitutom pri oblikovanju institucionalnih odprtodostopnih arhivov; 2) seznanjati raziskovalce z odprtim dostopom kot delom raziskovalnega procesa in 3) zagotoviti v uporabi prijazno platformo za revije odprtega dostopa finskih znanstvenih društev. Ministrstvo za izobraževanje bo tudi financiralo digitalno infrastrukturno iniciativo na Univerzi Helsinki, ki bo pričela z delom 2007. Ima dva namena: 1) podpreti znanstveno publiciranje v odprtem dostopu po poti arhivskega servisa za raziskovalce in za znanstvene revije posameznih oddelkov in 2) ustvariti infrastrukturo, ki naj pomaga dostopu in shranjevanju primarnih raziskovalnih podatkov oddelkov. Namen je oskrbeti sodelavce z izčrpnim naborom orodij za publiciranje in odlaganje raziskovalnega materiala. (23. maj 2006).

Priporočilo o odprtem dostopu Ministrstva za izobraževanje

Priporočila, ki jih je oblikoval odbor za odprti dostop v znanstvenem publiciranju so naslovljena agencijam za financiranje raziskovanja, raziskovalnim oragnizacijam in znanstvenim založnikom.  Odbor priporoča, da visokošolske ustanove in raziskovalni inštituti vzpostavijo spletno dostopne arhive odprtega dostopa v katerih lahko raziskovalci odlagajo kopije svojih objav. Razen tega naj agencije za financiranje priznavajo avtorske stroške za objavo kot strošek raziskave, znanstvena društva pa naj ponudijo znanstvene članke iz svojih publikacij v odprti dostop kakor hitro je to mogoče. Več tem v dokumentu (PDF). (24. april 2005)."

Smrt znanstvenega članka

Ali znanstveni članek res umira, kot nam napovedujeta Michael Seringhaus in Mark Gerstein v sveži številki The Scientista. Naj v skrajšani obliki povzamem njune misli in prepuščam bralcu, da si oblikuje mnenje.

"Kljub tradicionalni uveljavljenosti, znanstveni članek danes ne zadovolji več potreb sodobnega laboratorijskega raziskovanja: zaradi ogromnih količin podatkov, ki jih rojevajo npr. genomske raziskave ali drugi zmogljivi laboratorijski analizni sistemi okvir znanstvenega rokopisa poka po šivih. Številnih dobljenih podatkov predvsem pa negativnih rezultatov ne objavlja nihče. Vse bolj se uveljavlja odlaganje anotiranih raziskovalnih podatkov v digitalni obliki v ustreznem iskalnem programskem okolju. Danes so v nekaterih znanstvenih nišah (genomska in proteinska struktura) podatkovne baze poglavitni vir informacijskega pretoka.

Kako se danes poprečni bralec oskrbuje s podatki: običajno najprej pregleda splošnejše novice, priročnike in učbenike preden prične s preiskovanjem zbirk z abstrakti kot so PubMed, konferenčni zborniki in online baze. Izmenjava informacij je danes večizvorna, kar znanstvenemu članku daje mesto zgolj ene od možnosti, lahko ga pa uporabnik celo pogreša. Možnost preiskovanja indeksiranih podatkovnih baz monografij (NCBI Bookshelf), ki te povezujejo tudi z abstraktnimi bazami (PubMed) na eni strani in dostop do baz učinkovito podprtih z bioinformacijskimi orodji in do laboratorijskih spletnih strani, je raziskovalcu lahko dovolj. Pogosto ostaja znanstveni članek zadnji vir, ki si ga ogleda.

Netradicionalna izmenjava informacij torej sili v ospredje, kar pa je seveda tudi obžalovanja vredno: znanstveni članek je poglavitni izdelek s katerim znanstvenik pridobiva priznanje in ugled; v podatkovnih bazah trenutno ni nadomestka za poplačilo zaslug.

Revije morajo danes poskrbeti več kot samo za natis člankov; poskrbeti morajo za različne oblike dodane vrednosti k osnovnim podatkom (spletna dostopnost, računalniška pregledljivost ipd.) ob tem, da je zagotovljena kvalitetna ocena (peer review). To nujno vodi v preobrazbo revij v drugačno obliko ponudbe znanstvenih vsebin, predvsem pa naj bi omogočale preiskovanje preko enotnega portala. Navidez to danes že srečujemo v obstoječih rešitvah kot je npr. NCBI Entrez. Njegova bistvena razlika do prihodnjih rešitev je v monolitnosti; to, da imamo ves material združen na enem mestu ni realistično in ne želeno; povezovanje podatkov mora voditi v sodelovanje revijalnih založb na ravni decentraliziranih informacij, do katerih je mogoče osrednji dostop. Seveda bo tak centralni portalni indeks pridobil vrednost če bo opremljen z ustreznimi orodji kataloga in povezovanja: nabor podatkov naj ne bo povezan zgolj do sorodnih člankov, ampak tudi do predhodnih podatkov, popularnih objav v različnih medijih, preglednih vsebin in zvočnih ter slikovnih prispevkov avtorjev. Sprotno komentiranje materiala v javnosti bo dodalo vrednost k osnovnemu ocenjevanju z vrstniki.

Prihodnost znanstvenih podatkov je torej v digitalnem odlaganju in dostopu. Potrebno je zato pristopiti k dograjevanju načinov akademskega objavljanja v smeri opuščanja preživelih rešitev "ročnega" urejanja ne oziraje se na v začetku morebitne večje stroške."

Univerzitetne e-založbe II

Charles W. Bailey, Jr., avtor bloga DigitalKoans je dopolnil svoj spisek univerzitetnih digitalnih knjižnic in e-založb, da jih je zdaj že 21:

Australian National University (ANU) E Press
Linköping University Electronic Press
Newfound Press (University of Tennessee Libraries)
Singapore E-Press (National University of Singapore Publishing)
Internet-First University Press (Cornell University)
UTSePress (University of Technology Sydney)
HighWire Press (Stanford University Libraries)
Monash University ePress
University of Cincinnati Digital Press
University of Wisconsin-Madison Libraries’ Parallel Press
Clemson University Digital Press
The Electronic Publishing Initiative at Columbia (EPIC)
eScholarship Repository
Digital Library and Archives, Virginia Tech University Libraries
Praxis (e)Press (Okanagan U. College, Vernon & University of Victoria, Victoria, British Columbia, Canada)
Project Euclid
Project MUSE
Rice University Press
Scholarly Publishing Office, University of Michigan Library
Sydney University Press
The University of Texas Houston Electronic Press

Publikacije.net

Slovenskemu spletnemu prostoru se obeta portal za objavljanje daljših tekstov: avtorskih sestavkov (člankov, esejev...), prispevkov v javni lasti ali drugače v odprti dostop sproščenih tekstov. Z delom naj bi pričel s 1. oktobrom na naslovu Publikacije. net, že danes pa si lahko ogledate njegovo delovno verzijo in se tudi seznanite s pogoji uporabe. Mogoče si je predstavljati številne koristne rabe takega portala; končni rezultat pa bodo brez dvoma oblikovali uporabniki. Upam, da bodo avtorji kmalu na vzporednem spletu odprli tudi tematski blog, kjer se bodo lahko kresala mnenja aktivnih in pasivnih uporabnikov.

Nature uvaja odprto ocenjevanje

Premik, ki se o njem trenutno šele govori, bo ob realizaciji  brez dvoma velik in s posledicami.  V juniju so se založniki šopka uglednih znanstvenih revij Nature odločili za trimesečni preskus t. i. odprtega ocenjevanja z vrstniki ("open peer review"). Zdaj  naj bi ta način prešel tudi v redno obliko ocenjevanja in sicer vzporedno z dosedanjim zaprtim sistemom, ki ga izvedejo od založbe izbrani ocenjevalci.  In ne samo to, poteza založnikov Nature bo tudi svojevrstno zmagoslavje koncepta bloga. Ocenjevanje bodo namreč izvedli z uporabo spletne strani v obliki bloga. Vest sem si izposodil pri Suberju.   

Potni listi

Ali bodo tudi naši "biometrični" potni listi temeljili na RFID čipu? Zanimivo si je prebrati opozorilo na blogu Schneier on Security.

Citizendium

Po Suberju povzemam: Larry Sanger, soustanovitelj Wikipedije je pravkar najavil  "The Citizendium Project", "progresivno razvejanje" Wikipedije, ki naj bi startal v nekaj tednih. Kot wiki v odprtem dostopu bo temeljen na člankih Wikipedije, ki jih bodo pregledali/predelali specialisti. L. Sanger je tudi eden od ustanoviteljev fundacije Digital Universe, ki pa v tem trenutku ni neposredno povezana s projektom Citizendium.

Vidiki kulturne dediščine

Kot piše TimesOnline bo škotska nacionalna knjižnica (NLS) pripravila digitalni arhiv blogov, člankov in elektronske pošte znanih Škotov, za katere pravijo knjižničarji, da so to rokopisi 21. stoletja. Projekt bo s strani škotske vlade podprt z 1,8 milijoni funtov skozi nastajanje v naslednjih dveh letih. Spletne strani in blogi znanih škotskih kulturnih ikon, vključno s pisatelji kot JK Rowling in Alasdair Gray, bodo poglavitni eksponati. Shranjevali bodo tudi osebno elektronsko pošto, ki bo pomemben raziskovalni material za bibliografe in biografe.

Spomnim se, da sem pred leti predlagal SZF, da bi veljalo čimprej pristopiti k oblikovanju digitalnega arhiva manuskriptnega materiala slovenskih znanstvenikov (ki živijo doma, zlasti pa onih, ki živijo v tujini), kot korak v zavarovanje slovenske znanstvene dediščine. Najprej je bil interes izražen, nato pa se je najbrž na zadevo pozabilo. Te in podobne reči imajo vse isto šibko točko: odlašanje žal vodi v izgubo avtentičnega materiala.

Philica

Povzemam po Suberju: Philica je nova revija odprtega dostopa namenjena vsem akademskim vsebinam, kjer ne zaračunavajo avtorskih stroškov, omogočajo takojšen dostop do članka in zagotavljajo odprto ocenjevanje z anonimnimi izvedenci. Članki različnih področij se združujejo v sekcije z imeni PsychoPhilica, EduPhilica, JurisPhilica in podobno.

Zgleden nacionalni arhiv

Seveda je nizozemska znanost v kontekstu velikosti države velesila, zaradi vendarle skromnejše teritorialne velikosti in množičnosti prebivalstva pa je primeren vzorec za občudovanje in najbrž za posnemanje s strani podobnih manjših držav. Zato si je tudi njihov nacionalni arhiv znanstvene produkcije DARE vredno ogledati in bi ga morda veljalo izkoristiti kot model za ureditev našega domačega nacionalnega znanstvenega depozitnega arhiva. Naj poenostavljeno predstavim ta arhiv, ki ga sestavljajo tri baze:
(1) "DAREnet" je servis odprtega dostopa za preiskovanje akademske raziskovalne proizvodnje na Nizozemskem. Je zbirka, ki omogoča digitalni dostop do materialov v polnem testu brez omejitev. Obsega ta trenutek 75.299 digitalnih enot, ki so jih prispevale vse holandske univerze, znanstveni inštituti, akademija znanosti in umetnosti (KNAW) in znanstvena agencija (NWO).
(2) "Cream of Science" sestavlja 45.414 znanstvenih publikacij izpod peresa več kot  200 najuglednejših holandskih znanstvenikov.
(3) "Promise of Science" vsebuje preko 10.000 doktorskih elektronskih disertacij vseh holandskih univerz.

Blog Carnivals

Ni trenutka da me ne bi blogarija obogatila z novim znanjem. Bloger Bora (tukaj, tukaj (opuščen), tukaj (opuščen) in tukaj) me je opozoril na zelo učinkovito povezovanje blogerjev na skupni temi, čemur pravijo Carnival. Po slovarju blogerskih pojmov na Wikipediji povzemam: "Blog carnival (BC) je blog post, ki vsebuje povezave do drugih člankov, ki obravnavajo določeno temo. Večino BC gosti krožeče zaporedje aktivnejših avtorjev na svojih blogih in jim služijo za pripravo novih postov ter vzpodbujajo k oglašanju novih blogerjev k izbrani vsebini."  Sicer pa pojasnjuje BC in dodaja nekaj zanimivih nasvetov za uporabo tudi Bora. Zelo dragocen je tudi njegov indeks BC t. i. Meta-carnival in pa spisek priporočenih BC.

Z občudovanjem se spopadam z bogatimi zakladi, ki jih ponujajo nekateri od BC npr.: Teaching Carnival, Carnival of Education, Mendel's Garden in ... (skrbi me le kdaj se bom prebil skozi množico materiala, ki je ves zanimiv). Tudi tukaj...

DRIVER

V prihodnjih tednih in mesecih bodimo pozorni, kaj se bo dogajalo v novem evropskem projektu DRIVER (akronim za: "Digital Repository Infrastructure Vision for European Research" ). Projekt naj bi izpolnil vizijo po kateri bi vsakovrstna oblika znanstvene vsebine, vključno z znanstvenimi in tehničnimi poročili, raziskovalnimi članki, eksperimentalnimi podatki ter podatki opazovanj, t. i. obogateni teksti in drugi digitalni materiali bila prosto dostopna s pomočjo enostavne na spletu temeljene infrastrukture. Žal v konzorciju projekta pogrešamo slovenske člane.

European Archive

Internet Archive (IA) najbrž poznate. Ustvarjajo digitalno knjižnico spletnih strani in drugih oblik/izdelkov človekovega izražanja v digitalni obliki. V odprtem dostopu so na voljo za raziskovalce, zgodovinarje, učitelje in za javnost nasploh. V septembru pa bo pričel z delom tudi Evropski arhiv - European Archive, s podobnim poslanstvom in v sodelovanju z IA. 

Izobraževalni modeli

Dvakrat v preteklem tednu sem se zamislil nad obstoječimi izobraževalnimi vzorci, ne nazadnje ker je takemu razmisleku jesenski čas, ko se pričenja šolski proces, posebno naklonjen. In na videz med razmislekoma ni prave povezave, ali pa morda vendarle? Prvič sem se zalotil pri tem razmisljanju, ko sem na avstrijski televiziji gledal intervju dekleta Natasche Kampusch. Gre za tudi pri nas zelo odmeven tragični dogodek z vendarle srečnim koncem, ko je dekle moralo prisilno preživeti v ujetništvu psihopata obdobje med svojim desetim in osemnajstim letom življenja. Radovednost javnosti in medijev za srečen razplet s pobegom in povratkom dekleta k družini ima seveda različne poudarke, enoglasno pa je občudovanje njene intelektualne zrelosti, ki jo je zelo prepričljivo pokazala tudi v razgovoru z novinarjem. Prepričan sem, da se bo v nadaljevanju del psihološke obravnave dekleta ukvarjal tudi z oblikovanjem njene osebnosti, njenega čustvenega in intelektualnega zorenja. In nedvomno bodo pridobljene informacije, ki jih bo Natascha, prepričan sem, z razumevanjem pripravljena posredovati strokovnjakom, imele izjemen pomen tudi za raziskovalce v pedagogiki. Drugič sem se zalotil pri razmišljanju o možnostih preskoka v paradigmah izobraževanja, ko sem prebral članek o Šoli bodočnosti, ki so jo odprli v ameriški Philadelphiji. Gre za srednjo šolo, kjer je didaktični proces izrazito utemeljen na novih učnih tehnologijah. Seveda mi je jasno, da so projekti te vrste dragi in težko izvedljivi, vendar se sprašujem ali so našemu prostoru tudi povsem nedostopni in ostajajo samo v željah sanjačev? Ko spremljam trenutna prerekanja o ustreznih/neustreznih učbenikih, o težkih torbah, o velikih stroških šolanja, ki prizadevajo družinske proračune, bi vendarle želel, da bi nekdo, za začetek vsaj miselno, preigral možnost zamenjave klasičnih učnih pripomočkov s sodobnimi. Napoved projekta Origami  je najbrž sanjačem vlila novega upanja:  učenec bi bil opremljen zgolj s tabličnim računalnikom, ki bi ga skozi leta osveževali z novimi učnimi vsebinami in ki bi seveda omogočal tudi zelo interaktivne oblike pouka. Prav nič ne bom prizadet, če mi kdo argumentirano sesuje te moje iluzije. Trenutno iz iluzij gradim nezadovoljstvo, nestrinjanje z obstoječim, obžalovanje izgubljenih možnosti ipd. Morda sem krivičen zato bom hvaležen za odgovor, ki me bo postavil na realna tla.

Učiteljevanje podiplomcev

Na ameriških univerzah je uveljavljena praksa, da v učnem procesu v znatnem obsegu sodelujejo tudi podiplomski študenti, največkrat (a ne samo) v primerljivih vlogah kot naši pedagoški sodelavci - asistenti. Zlasti je pomembno, da  univerze poskrbijo tudi za  ustrezno dodatno izobraževanje teh kadrov (t. i. "teaching assistants") v pedagoških veščinah, kot lahko razberemo iz >>tega prispevka. Predvsem je prepričljiva in najbrž posnemanja vredna zelo urejena organizacija (finančna in vsebinska)  tega nadgrajevanja znanja.

Podpora vse širša

Že v blogu omenjeni podpori zakona FRPAA se je zdaj s posebnim pismom pridružila skupina 53 (!) rektorjev ameriških visokih šol iz t.i. skupine Oberlin in s posamično podporo poziva SPARC še rektorji treh univerz: Colorado State University, New York University in University of North Carolina at Greensboro.

Vi in Vaš video

Na spletnih straneh je danes mogoče najti različne video posnetke, take pripravljene z dobrim namenom pa seveda tudi druge, za katerimi se skrivajo nagajivi razlogi, neredko pa tudi potuhnjeni in nekorektni poskusi zasmehovanja. V ameriški praksi je zlasti razvpit splet YouTube in na ameriških univerzah so se pojavile kritike objavljanja posnetkov iz predavalnic. Pojasnilo predstavnika American Association of University Professors pravi, da ni dovoljeno snemanje profesorjev brez njihovega izrecnega dovoljenja. Profesorjev nastop v predavalnici je njegova intelektualna lastnina in objava na spletu je kršitev ustrezne zakonodaje o njeni zaščiti. Tako univerze kot učitelji lahko ukrepajo (vprašanje je seveda kako?). In drugo vprašanje, ki se nam vsiljuje: kako pa je s tem pri nas? Spomnimo se lahko, da smo nedavno tega celo imeli afero te oblike na neki domžalski srednji šoli.  

Digg in Blogdigger

Digg postaja vse popularnejši novičarski spletni fenomen, kar kažejo tudi številni posnemovalci. Omenjam pa ga tukaj zato, ker imamo tudi privrženci Odprtega dostopa (OD) prilagojen indeks z imenom Open Access Update kot eno od zbirk, ki nas trenutno obvešča že o dvanajstih blogih (in podobnih spletih) na temo OD. Umeščen je na gostiteljski platformi Blogdiggerja, ki ima med drugim tudi zelo učinkovit iskalni modul.

guglajmo...

Obeta se zanimiv spor okoli avtorstva oz. zaščite blagovnih znamk. Firma Google je namreč opozorila nekatere svetovne časopisne hiše, da je dovoljena le zelo ciljana raba besede google. Beseda, ki je mimogrede že zašla v besedne nabore številnih svetovnih slovarjev in enciklopedij, bi se lahko uporabljala le v navajanju imena iskalnega orodja, naj bi je pa ne uporabljali v glagolski obliki. Prisrčno bo zlasti tam, kjer se uveljavlja fonetična oblika besede; vprašanje je torej kako bi lahko lastnik blagovne znamke preganjal pri nas že videno rabo "guglati" in "guglanje". Zanimivo bi bilo slišati mnenje slovenistov oz. lektorjev pa tudi pravnikov...

Microsoft za šolo

Na svoji spletni strani Office v razredu vam Microsoft ponuja nekaj predlogov za uporabo aplikacij (nekatere tudi v slovenščini) pri pouku - za učitelje in študente.   

Novo zrcaljenje arXiv.org

Institute of Physics (IoP) zdaj ponuja zrcaljen in izboljšan arhiv proslavljenega arXiv.org z imenom EprintWeb. arXiv z domovanjem na Cornell University Library je bil med prvimi (z začetki v letu 1991) in je gotovo najuspešnejši arhiv odprtega dostopa (OD), ki je ves čas dajal načrtovalcem OD inspiracijo in zaupanje v idejo. V polnem tekstu objavlja članke s področij fizike, matematike, nelinearnih ved, računalništva in kvantitativne biologije. V zrcaljeni verziji EprintWeb naj bi bilo izboljšano preiskovanje baze, predstavljanje zadetkov in dodano je povezovanje z referencami v celotnem arhivu.

Wired Wiki

Nekajkrat sem že v tem blogu izpovedal svojo navdušenje nad wiki programjem in izdal svoje prepričanje, da ima veliko prihodnost tudi v izobraževanju. Nedavno se je spletu pojavil poskus uporabe wiki orodja v t. i. kolaborativnem novinarstvu. e-revija Wired News je naložila svojemu sodelavcu Ryanu Singelu, da kot urednik pripravi uvodni  tekst o wiki tehnologijah z naslovom Wired Wiki. V nadaljevanju naj bi bralci ob pomoči urednika to osnovno gradivo dopolnjevali v kar se da izčrpno informacijo o wiki uporabi in jo opremili s koristnimi povezavami do različnih uspešnih wiki rešitev. Končno zgodbo bo objavila revija Wired News 7. septembra letos (v kolikor zadeva prej katastrofalno ne konča, kot so se zavarovali v redakciji). 

CPS

Kaj je CPS? Spet grozna kratica, pomeni pa Classroom Performance System. Je ena od poti v tehnološko podprt pouk  v skupinah (learning communities). Omogoča pa marsikaj: povečuje kontakt avditorija s predavateljem, omogoča hitro ocenjevanje sodelovanja in tudi preverjanje znanja in še... Eno od oblik tega pristopa ponuja projekt e-Instructions in vredno si je pogledati promocijski video, ki do neke mere omogoča presojo uporabnosti, vzpodbuja pa tudi k iskanju dodatnih možnosti uporabe pri pouku. Prihaja "Bologna", ali bomo prihod izkoristili tudi za uvajanje novih učnih tehnologij? Ali bo to ostalo zgolj retorično vprašanje?

Univerzitetne e-založbe

Na blogu Digital Koans lahko najdete koristen pregled in analizo večjih univerzitetnih (digitalnih) znanstvenih založb v svetu. Doslej so bile predstavljene:

• Australian National University (ANU) E Press
• Linköping University Electronic Press
• Newfound Press (University of Tennessee Libraries)
• Singapore E-Press (National University of Singapore Publishing)
• Internet-First University Press (Cornell University)
• UTSePress (University of Technology Sydney)
• HighWire Press (Stanford University Libraries)
• Monash University ePress

Povečajte svojo citiranost

Kot lahko preberemo v Harnadovem blogu Open Access Archivangelism že 94% vseh znanstvenih revij podpira takojšnjo (brez časovnega embarga) samoarhiviranje pri njih objavljenih člankov. Pri preostalih 6% pa je na voljo možnost, da avtor v lastnem institucionalnem arhivu oz. na lastni spletni strani deponira izvod polnega teksta in meta podatkov t. i. elektronskega odtisa članka (e-print) takoj ko je dobil obvestilo, da je članek sprejet v tisk in ga bralcem ponudi v prenos po elektronski pošti s pomočjo enostavnega klika na gumb EMAIL EPRINT REQUEST, ki je danes dodan večini programov za institucionalno deponiranje. To je najučinkovitejša pot do svojih znanstvenih vrstnikov in dokazano povečuje citiranosti vašega znanstvenega dela.       

Ali lahko zaupam spletni strani?

Morda ste kdaj imeli pomisleke o verodostojnosti oz. zanesljivosti določene spletne strani oz. spleta. Do neke mere (?) si lahko pomagate s preveritvijo podatkov, ki jih lastnik strani posreduje ob registraciji. CoolWhois je npr. orodje, ki vam omogoči dostop do teh podatkov. Najbrž je takih pripomočkov na spletu še več?

Naši predniki

V anketi iz leta 2005, ki je zajela 33 držav, so anketirance prosili, da odgovorijo s "pravilno", "napačno" in "nisem siguren"  na trditev: “Ljudje, kot jih poznamo, so se razvili iz živalskih predhodnikov". Grafikon z rezultati si lahko pogledate na blogu Cosmic Variance (tudi zato, da se ne bom pregrešil proti avtorskemu pravu). Slovenci smo se kar dobro odrezali, kot še marsikje smo v zlati sredini, predzadnjega mesta ne bi posebej komentiral, a takoj mi je misel ušla k ID, ki razsaja v ZDA.

Rangiranje univerz

Znova je završalo v deželici (>1, >2) in po svetu  (>1, >2, >3, >4, >5, >6, >7 ) ob rangiranju univerz. V najbolj znanem razvrščanju, ki si ga zdaj že četrto leto privošči šanghajska univerza Shanghai Jiao Tong U. tudi tokrat med 500 najelitnejšimi šolami ne najdemo ljubljanske Univerze (UL). Zato nam pa bolj godi razvrstitev na spletu Webometrics, kjer najdemo UL na 285. mestu, v Evropi celo na dobrem 93. mestu, zlasti ker smo v bližnji soseščini nekaterih zelo uglednih šol. Če malo podrobneje pobrskamo po vpisu v Wikipediji Academic Ranking of World Universities  najdemo še nekatere razvrstitve. V eni (University Metrics), ki uporablja kot kriterij t. i. faktor G je pripravljen spisek 300 svetovnih univerz; UL žal v njem ne najdemo. Seveda jo bomo zaman iskali tudi v spisku, ki ga je pripravila revija Newsweek in razvršča 100 najboljših svetovnih univerz na osnovi kombinirane liste Shanghai Jiao Tong in Higher Education Supplement londonskega Timesa (World's Top 200 Universities).

Še precej več, zlasti o ameriških navadah, zvemo o visokošolskem rangiranju na neki drugi strani v Wikipediji; vpis College and university rankings je skoraj nujno prebrati.

Še boljši Google Scholar

Po blogu Google Bloscoped povzemam naslednjo vest: Google Scholar, ki ga priporočam zlasti študentom pri iskanju učnega in seminarskega materiala, je zdaj uvedel novost. Ob vsakem rezultatu iskanja zdaj navede tudi povezavo »Related Articles«, ki zelo pomaga pri iskanju najdenemu podobnih, relevantnih člankov.

Pisanje bloga

Na spletu Robina Gooda je v tekstu in sliki (video) predstavljeno za blogerje zelo dobrodošlo orodje  Windows Live Writer (WLW). Zaenkrat je sicer še v beta verziji. Sicer pa ima Windows na to temo namenski blog. Kot kaže deluje zadeva v različnih okoljih, kot uporabnik Bloggerja pravkar vnašam ta tekst in upam na uspeh. Blogger je sicer že doslej ponujal dodatek za Word f. Windows, s katerim sem pa občasno imel težave. Novi WLW seveda obljublja veliko več. Vsi bomo hvaležni, če si bomo uporabniki sporočali težave na katere bomo pri uporabi naleteli. Blogosfera se že odziva s pohvalami in s kritiko.

Zdaj pa še WikiCat

Fundacija WikiMedia je najbolj znana po realizaciji globalne enciklopedične uspešnice Wikipedia ter po programju MediaWiki na katerem temelji Wikipedija in številne druge informacijske storitve. Zdaj v tej hiši ustvarjajo tudi bibliografski katalog WikiCat, ki naj bi podprl projekta WikiCite in Wiki Textrose. (WikiCite je orodje, s katerim so v Wikipediji realizirane citacijske povezave, WikiTextrose pa je relacijska citacijska baza, ki omogoča te citacijske povezave med uporabljenimi teksti. Gre torej za družino med seboj povezanih orodij, ki z omogočanjem drug drugega zagotavljajo udobje zelo prijazne in danes že nenadomestljive virtualne enciklopedije).

Vendar pa WikiCat naj ne bi bila še ena naslednja virtualna bibliografska zbirka, saj, kot lahko preberemo v Talisovem blogu Panlibus: …kar je osvežujoče pri Wikicat je to, da je, tako kot pri Wikipediji edina meja, ki jo je treba prestopiti, tako za iskanje kot dodajanje podatkov, spletna povezljivost...

Ali lahko internetu zaupamo?

Nedavna škandalozna poteza velikega ameriškega internetnega ponudnika AOL, ki je na svojem spletu objavil iskalne historiate zadnjih treh mesecev za 650.000 svojih uporabnikov, izpostavlja seveda vprašanje, kako je mogoče ohraniti zasebnost svojega iskanja z globalnimi iskalniki po svetovnem spletu. To skuša obdelati zapis How To Keep Your Search History Private, saj gre za ključni interes številnih internetnih uporabnikov: od raziskovalcev, podjetnikov, politikov in novinarjev, če naštejem samo najbolj izpostavljene poklicne skupine, kjer ima puščanje informacij lahko katastrofalne posledice za njihovo delo in celo eksistenco. Pri tem pa je seveda popolnoma jasno, da je potrebno zagotoviti popolno zaupnost in zasebnost sprehajanja po spletu kateremukoli uporabniku.

Nemški knjižnični portal

O nemškem digitalnem knjižničnem portalu VASCODA sem pisal že maja; seveda je namenjen predvsem znanstveni informatiki. Najdemo pa v nemškem knjižničnem prostoru tudi zelo uporabno virtualno splošno knjižnico VAB, ki nastaja kot ljubiteljsko delo knjižničarke Strauchove, kot nas o tem obvešča Recherchen Blog.

Dobrodošlica blogu

Z navdušenjem pozdravljam prihod novega strokovnega bloga na sceno slovenske blogosfere (upam, da s trditvijo, da je nov ne zavajam). Blog z imenom ZNANOST @ CLOVESTVO.EDU domuje  v Delovi blogarski druščini. Avtorju s psevdonimom kvark želim veliko zadovoljstva v njegovem poslanstvu.

WorldCat

OCLC je kratica za Online Computer Library Center s sedežem v Dublinu v ameriški državi Ohio.  OCLC v sodelovanju z 55.000 knjižnicami v 110 državah predstavlja največji knjižnični konzorcij v svetu. Skupaj s člani konzorcija oblikujejo vzajemni katalog WorldCat, ki je zdaj dobil novo podobo v beta verziji. Tudi NUKov Mrežnik vas napoti na ta spletni katalog.

PLoS One

Znana založniška hiša Odprtega dostopa Public Library of Science (PLoS) je napovedala bralstvu svojo novo aktivnost PLoS ONE, novo obliko revije, ki uveljavlja odprto ocenjevanje. Poglejmo, kako ga najavljajo.

PLoS ONE (eISSN-1932-6203) je mednarodna, z vrstniki ocenjevana (»peer-reviewed«) revija odprtega dostopa, ki jo na spletu objavlja Public Library of Science (PLoS). PLoS ONE vabi k objavi poročil o primarnih raziskavah v vseh znanstvenih disciplinah. Izhajati bo pričela kasneje v tem letu. O ocenjevanju: Vsak prispevek bo pregledal član založniškega sveta preden bo objavljen. Ta presoja pred objavo bo usmerjena predvsem v tehnične značilnosti in manj v vsebinske in bo podprta tudi z razpravo z drugimi člani založniškega sveta in/ali tudi s zaprosilom za formalno oceno s strani neodvisnih ocenjevalcev. Če bo objavljen, bodo članek spremljale pripombe založniškega sveta in bo nato na voljo za splošno razpravo t. i. odprtega ocenjevanja z vrstniki (»open peer review«) v javnosti s pomočjo spletnih komentarjev, razprav in ocenjevanj. O Odprtem dostopu: Vsa dela objavljena v PLoS revijah so v odprtem dostopu z licenco Creative Commons pri čemer avtor obdrži avtorske pravice.

Google Print gre naprej

Googlov megaprojekt digitalizacije knjižnih fondov velikih ameriških univerzitetnih knjižnic ostaja sporen, zlasti zaradi ne povsem razjasnjenih pravnih dilem, ki zadevajo avtorske pravice. Google je Print Library Project zastavil leta 2004 s knjižnico univerze Harvard, javno knjižnico New York, knjižnicami univerze Stanford, univerze Michigan in britanske knjižnice na univerzi Oxford. V delu sodeluje tudi ameriška Kongresna knjižnica. Da pa nedorečenosti niso ustavile načrtov kaže sveža vest, da se je zdaj projektu pridružil tudi Knjižnični sistem univerze California z njegovimi 100 knjižnicami. Več o tem poroča tudi Peter Suber >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj in >tukaj.

O rešerširanju

Kogar zanimata znanstveno rešerširanje in scientometrija, zlasti možnosti, ki jih danes ponujajo konkurenčne podatkovne zbirke (Scopus, WoS, Google Scholar) in ocena njihove zanesljivosti, naj pogleda na blog One Entry to Research, kjer poročajo o primerjalni študiji, ki so jo pred nedavnim zaključili Švedi. O projektu poroča tudi Recherchen blog. Škoda le,  da je projekt že zaključen, saj bi bila zelo zanimiva še primerjava z Windows Live Academic, ki se pravkar rojeva v beta verziji. O tem velja pogledati tudi na SearchEngineWatch.

Sprostite naše podatke

To ni več posebna novica, je pa še vedno aktualna, zlasti ker se nadaljuje v kampanjo v podporo skupnega evropskega pristopa k odprtemu dostopu do informacij. Ena od redakcij časnika Guardian, Guardian Technology, je v marcu letos sprožila pobudo pod geslom Free Our Data. Doseči želijo, da bi bile vse informacije, ki nastajajo s podporo javnih sredstev, na voljo v odprtem dostopu. Primer so npr. različni geografski, meteorološki, ekološki in podobni podatki, ki jih ustvarjajo javne in državne ustanove, podatke pa javnostim prodajajo. Na spletni strani Free Our Data je pod naslovom »Free Our Data: Make taxpayers' data available to them« mogoče prebrati več o tem. In Guardian vzdržuje tudi tematski blog.

O spletnem iskanju

Po Recherchen blogu povzemam zanimivo informacijo. Informatik Dirk Lewandowski, o njegovi knjigi Web Information Retrieval (v nemščini) sem že pisal in je prosto dostopna na spletu, je zdaj odprl tudi tematski blog Suchmaschinenforschung, ki bo z aktualnimi dodatki nedvomno učinkovito podprl knjigo.

Iskalec Creative Commons

Gibanje Creative Commons (CC) je dobro znano tudi že pri nas. Zdaj so  pripravili lasten iskalec CcSearch, ki prepozna spletne strani, ki bodisi omenjajo ali pa so dostopne s CC licenco. Iskalec omogoča iskanje s pomočjo Google, Yahoo!, ali Flickr orodji.    

Ameriške univerze v podporo Odprtega dostopa

V trenutno nastajanje nove zakonodaje, ki naj uveljavi koncept Odprtega dostopa za vse ameriške javne agencije raziskovalnega financiranja, t. i. zakon FRPAA,  se intenzivno vključujejo tudi pobude iz akademskih okolij.  Potem ko so nedavno vodstva dvaindvajsetih najuglednejših ameriških univerz podprla zakon, se jim je kasneje pridružilo še petindvajset nadaljnjih in zdaj še triindvajset dodatnih.

Bill Gates in Odprti dostop

Kakršnokoli že stališče ima vsak od nas do Microsofta, priznati je treba, da človekoljubne poteze Billa Gatesa padejo v oči. Vložki njegove karitativne fundacije naj bi v prihodnje tudi podprli idejo Odprtega dostopa. V svojem blogu David Robinson citira Wall Street Journal: »Nezadovoljen, da v zadnjih dveh desetletjih raziskovanje ni prineslo vakcine proti AIDSu, je predsednik družbe Microsoft Bill Gates svojo novo donacijo za vakcino proti AIDSu  povezal z ostro zahtevo: tisti, ki bodo dobili denar se morajo obvezati, da bodo rezultate svojega dela delili z drugimi«.

Uspešni Reddit

V kar 24 jezikih lahko že spremljamo Reddit novice. Po oceni Alexe je Reddit trenutno na svetovnem spletu po obisku na 1.411 mestu med spletnimi stranmi, a se hitro vzpenja (konkurenčni digg je na 92 mestu!)

Pismo ministru

Našemu ministru za znanost, prof. dr. J. Zupanu sem si dovolil poslati pisanje s pozivom k aktualnejšemu reševanju problematike odprtega dostopa pri nas. Pismo priključujem tudi v nadaljevanju tega bloga:

»Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Prof. dr. Jure Zupan, minister
3. avgust 2006

Spoštovani gospod minister,
nedavna odločitev Evropskega združenja univerz, da ustanovi delovno skupino za uveljavljanje Odprtega dostopa (OD) (http://lifelong.blogspot.com/2006/07/za-odprti-dostop-tudi-eua.html ) ter študija Evropske skupnosti o politiki znanstvenega objavljanja (http://ec.europa.eu/research/press/2006/pr3103en.cfm) sta me vzpodbudili, da opozorim Ministrstvo na pomanjkljivo urejenost tega področja v R Sloveniji. Ne samo, da je to moteče za učinkovito delo raziskovalcev, v najširšem okviru je mogoče prepoznati celo elemente kršitve zakonodaje, ko gre za dostopnost do informacij javnega značaja.

Če izhajamo iz podmene, da so raziskovalni rezultati, ki so bili financirani iz javnih sredstev, del javnega dobra, lahko zaključimo, da je njihova objava zavezana javni dostopnosti. To velja tako za rezultate, ki so oblikovani kot znanstveni članki, kot seveda tudi ko gre za rezultate oblikovane v faktografske in druge podatkovne zbirke. V načelu bi zlasti strokovni in znanstveni članki takega izvora morali biti prosto dostopni davkoplačevalcem (da uporabim to tolikokrat zlorabljeno frazo).

Kot nedvomno veste se v svetu močno uveljavlja gibanje pod geslom Open Access (http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm), ki se zavzema za uveljavitev teh pravic. Osnovno gibalo ideje OD je utemeljeno na parafrazi znanega Newtonovega stavka: »…da sem lahko videl dlje, je razlog, ker sem lahko stal na ramenih velikanov…«. Najbrž je v raziskovalni srenji nepotrebno poudarjati, da je vsak znanstveni rezultat produkt predhodnega znanja in je izvor novega znanja, učinkovit pretok znanja po povečuje učinkovitost raziskovalnega procesa. Dodatno, in kot učitelj to prednostno poudarjam, pa ima ta koncept še poseben pomen za izobraževalni proces, ki je ob tem, da je prvobitna oblika informacijskega pretoka tudi temelj učinkovitega razvoja znanosti in zagotovilo nacionalne bitnosti.

Aktualnosti tematike ne potrjuje zgolj omenjena dejavnost iz okvira EU, tehten dokaz so procesi uveljavitve OD v ravnanju znanstvenih organizacij po svetu in celo urejanje tega v zakonodajah najrazvitejših držav. Britanska Wellcome Trust zdaj že zahteva, da avtorji, ki jih je financirala ta fundacija zagotovijo objavo rezultatov v OD. Prav tako to opcijo uveljavlja ameriška NSF, nemška DFG pa jo pravkar pripravlja. Tako ameriška zvezna administracija (http://cornyn.senate.gov/doc_archive/05-02-2006_COE06461_xml.pdf)
kot britanski parlament pa pripravljata tudi zakonodaje (http://www.publications.parliament.uk/pa/cm200304/cmselect/cmsctech/uc399-ii/uc39902.htm), ki bodo to uredile na vsedržavni ravni. Ker imamo prav pri uveljavitvi zakonodaje o dostopnosti informacij javnega značaja eno sodobnejših pravnih rešitev v svetu, mislim, da tudi pri reševanju z njo povezanih tematik v RS ne bi smeli zaostajati.

Za dosego skupnega cilja, kar iniciativa OD nedvomno je, prosim ministrstvo, da preuči možnosti, kako bi sprožilo in podprlo sklop aktivnosti, ki bi v našem prostoru zagotovile uveljavitev tega dragocenega in za znanost nedvomno zelo potrebnega pogoja za delo. Potrebni ukrepi nedvomno skrivajo tako pravno presojo zadeve kot organizacijske ukrepe v raziskovalnih ustanovah javnega (in zasebnega) prava, ki bodo končni izvajalci rešitev in opravil iz sklopa OD.

Iniciativa OD je v svetu že določila bistvene elemente učinkovitega delovanja OD, od javnih arhivov (repozitorijev) digitaliziranih informacij ter institucionalnih arhivov (»zeleni« OD), do načinov financiranja oblik znanstvene publicistike z nediskriminiranim, torej brezplačnim dostopom bralcev do informacij v elektronskih revijah v polnem tekstu (»zlati« OD) (http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/pers/fnekrep/ujeta_ptica.htm). In ne smemo pozabiti, da je s spletno tehnologijo danes ideja odprtega dostopa do informacij izvedljiva, kot v tako pristni obliki v preteklosti ni bila mogoča.

V upanju, da bo pobuda naletela na razumevanje se Vam za posluh in angažiranje vnaprej prav lepo zahvaljujem.
Prof. dr. Franc Viktor Nekrep

Posredovano tudi:
Prorektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Peter Maček
Urad Informacijski pooblaščenec, namestnica informacijske pooblaščenke, g. Sonja Bien
Weblog LiLoLe (http://lifelong.blogspot.com/)«

Še en portal do revij OD

Brazilski jedrski informacijski center (CNEN) vzdržuje portal LivRe! za iskanje in odprti dostop do revij v polnem tekstu: trenutno je mogoče dostopati do 2.525 revij v naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih vedah. Iščete pa lahko v portugalščini, angleščini in španščini. Sicer je to le eden od številnih portalov, ki so danes na spletu že na voljo, vendar ga odlikuje zelo prijazna uporaba.

Združevalec novic

Za »news aggregator« imamo Slovenci lep izraz »združevalec novic«(ZN). V zadnjem času se je v socialnem mrežju pojavilo kar nekaj zelo naprednih ZN, menda sta med boljšimi digg in reddit. In reddit smo zdaj dobili tudi v slovenščini. Zahvala gre pobudi, ki jo je sprožil avtor odličnega slovenskega bloga Hapax legomena (kaj ta beseda pomeni >tukaj) in delu ekipe žal neznanih spletnih mojstrov. Se je pa avtor Hapax bloga potrudil in nas opremil z dobrim naborom koristnih navodil: >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj in >tukaj. Prepričan sem, da vam bo zadeva všeč.