nedelja, junij 26, 2016

Proverbiarium 435

Senes bis pueri.
Starci so drugič otroci.

Senex psittacus negligit ferulam.
Star papagaj se ne meni za šibo.

Vetus amor non sentit rubiginem.
Stare ljubezni rja ne gane.

Kolega Kanič, hvala!

Takšne počastitve kot sem jo doživel danes pa nisem ne pričakoval in ne zaslužil. Kolega in prijatelj Janez Kanič me je v zapisu Bloger, blogar in blogerat na svojem blogu Bibliotekarska terminologija povzdignil kar v starosto slovenskih blogeratov in tviteratov. Ponavadi starejši ne slišimo radi namigovanja na našo starost, ampak v uporabljenem kontekstu mi je pa kar všeč. In čeprav, kot rečeno, si je nikakor ne zaslužim, saj je v naših mrežnih skupnostih kar nekaj tako starejših kot imenitnejših sodelavcev, mi godi :).  In zato, kolega Janez, hvala! Seveda sem se takoj lotil tega zapisa, tudi zato, da ne zamudim tedenske obveze, s katero skušam služiti bloganju.

torek, junij 21, 2016

SCHOLIX - smo radovedni!

Scholix (iz Scholarly Link Exchange) naj bi postal globalni informacijski ekosistem, ki bi povezal založnike revij, podatkovne centre in globalne ponudnike informacijskih storitev, predvsem naj bi uporabnikom olajšal iskanje povezav med znanstveno literaturo in raziskovalnimi podatki. Hvala dr. Kotarjevi za izvirno info. 

nedelja, junij 19, 2016

Uporablja(j)te figshare?!

Vse večkrat se raziskovalci odločajo za spletno odlaganje ne zgolj svojih pisnih raziskovalnih prispevkov, ampak tudi raziskovalnih podatkov, slik ipd. Servis figshare je namenjen prav temu, objavljanju raziskovalnih podatkov, ki so dosegljivi, sledljivi in jih je mogoče citirati. Kot primer naj služi odprtodostopna objava posterjev z letošnje konference Evolution2016. Res odlična priložnost za promoviranje raziskovalnega dela.

Proverbiarium 434

Tempora labuntur, tacitisque senescimus annis.
Čas odhaja, mi pa se tiho staramo.

Terra usus mortalium semper ancilla.
Zemlja je vedno služabnica človeških potreb.

Testis unus, testis nullus.
Ena priča ni nobena priča.  

eLife ostaja v konkurenci

Prispevek v THE skuša oceniti uspešnost biomedicinske revije eLife, ki so jo kot izziv eminentnim revijam Science, Nature, Cell... pričeli izdajati pred štirimi leti kot odprtodostopno tekmico. Konkurentk doselj sicer še ni presegla, vendar je že podatek, da so se sponzorji odločili, da nadaljujejo s podporo do leta 2022, dovolj izpoveden podatek.  

Nova odprtodostopna revija mSphere

Ameriško mikrobiološko društvo (ASM) je pričelo izdajati novo revijo, ki deluje po načelu odprtega dostopa.  mSphere je multidisciplinarna revija, ki želi z objavami temeljnih spoznanj pokrivati najširši spekter vsebin v mikrobioloških vedah.

torek, junij 14, 2016

Odprto recenziranje

Dr.  Mojca Kotar poroča z delavnice o odprtem recenziranju, ki je bila 7. junija 2016 v Göttingenu (Nemčija). Poročilo je dostopno na tej povezavi.

nedelja, junij 12, 2016

Proverbiarium 433

Alienis delectari malis voluptas inhumana.
Naslajati se nad nesrečo drugih je nečloveški užitek.

Alienis gloriari bonis.
Kititi se s tujim perjem.

Alienos agros irrigas tuis sitientibus.
Namakaš tuja polja, tvoja pa so žejna.

  

Želje po odprtem znanju so stare...

Gleen Moody svoj prispevek "Odprti dostop: vse človeško znanje je tukaj - torej zakaj ni vsakomur dostopno?" v reviji ars technica UK pričenja s citatom dela iz nagovora Anthonyja Panizzija, knjižničarja Britanske knjižnice, ki je leta 1836 nagovoril parlamentarni odbor:"... želim si, da bi imel siromašen študent enako možnost za razvajanje svoje učne radovednosti, pri doseganju svojega razumskega razvoja, pri iskanju nasveta pri istih avtoritetah, pri poglabljanju v spoznanja kar jih lahko zagotavljajo knjige, kot najbogatejši mož v kraljestvu in trdim, da je vlada zavezana, da mu zagotovi splošno in popolno pomoč na poti k temu cilju..." Vizionarsko je spregovoril o obvezah, ki jih žal tedanje možnosti niso zagotavljale, če ne zavoljo drugega že zaradi logističnih razlogov to ni bilo mogoče. Vendar današnja tehnika digitaliziranja teksta in internet pa to omogočata. In vendar Panizzijev skoraj dve stoletji star cilj še vedno ni dosežen, ozadja razlogov pa nam razkriva Moodyijev daljši in izčrpen zapis.  

sreda, junij 08, 2016

Materinščina da, a tudi dvojezičnost...



Če sem v prejšnjem tekstu skušal poudariti pomen v akademski rabi uporabljenega maternega jezika za njegovo učinkovito vključitev v strojno prevajalno prakso, bi obdelal še neko drugo, pravzaprav zelo drugačno tezo.

Namreč uporabil bi rad kot argument oz. kot zagovor slovenščine možnost in nujnost njenega mesta v uveljavljanju dvojezičnosti. In to ne zgolj kot možnost ohranjanja materinščine, ampak kot vzvod oz. kot učinkovito vzgojno in izobraževalno orodje, ko zagotavlja dvojezičnost človekovo intelektualno in osebnostno rast. Številne raziskave v novejšem času namreč nedvoumno dokazujejo, da je odraščanje v dvojezičnem ali celo večjezičnem okolju izjemno učinkovito za kognitivni razvoj mladega organizma. In če se oprimemo te teze, moramo na glavo postaviti trenutne cilje prestrukturiranja jezikovne prakse v našem šolstvu. Ko namreč ni več toliko pomembno, na kateri stopnji internacionaliziramo šolstvo, ampak kako in kdaj se sploh lotimo internacionalizacije jezikovnega sporazumevanja. In zopet ne prednostno zaradi komunikacije, ampak zaradi izjemne vloge jezika v njegovi izobraževalni vlogi potenciranja intelektualne rasti in socialne umestitve. To pa pomeni, da postane jezik kot posrednik znanja sekundarni cilj, izza vzgojnoizobraževalnega. 

Umestitev tega koraka je potemtakem tudi jasna; zgodi se naj čim hitreje, ko že v najzgodnejšem obdobju odraščanja soočimo otroka ob maternem vsaj še z enim tujim jezikom. To pridobljeno znanje bo nato vsekakor dobrodošlo po vsej izobraževalni vertikali. Saj nato na akademski ravni dodatno rešuje tudi posebne funkcije tujega, nematernega jezika, ki je v mislih in na jeziku vsem razpravljavcem v trenutnem popularnem dialogu. Namreč zaradi posebne vloge, ko zagotavlja jezik prenos inovativnega govora in sporazumevanja v znanstvenem okolju obvladovanem (danes še) z edinstveno linguo franco, ki jo predstavlja angleščina. Namreč »danes še«, že jutri s povsem drugačno pragmatiko, kot jo napovedujejo učinkovita strojnoprevajalna komunikacijska orodja, ki bodo izničila morebitne segregacijske dileme.

nedelja, junij 05, 2016

Proverbiarium 432

Vita hominum nil est aliud quam fabula quedam.
Človeško življenje ni nič drugega kot neka pripovedka.

Vitiosum est ubique, quod nimium est.
Napaka je kjerkoli je nekaj odveč.

Vitium capiunt, ni moveantur, aquae.
Vode se usmradijo, če stojijo.  

Koristni wikiji

V direktoriju odprtega dostopa (Open Access Directory - OAD) najdete spisek wikijev (Research Wikis) različnih raziskovalnih področij in tem. V istem direktoriju najdete tudi spisek wikijev o odprtem dostopu (Wikis about OA).

torek, maj 31, 2016

Materinščina je ena...



V zadnjih tednih se je v medijih okrepila razprava o pomenu maternega jezika, konkretno slovenščine, v našem akademskem okolju. Tematika, v ozadju sicer trajno prisotna, je močneje stopila v ospredje zaradi najavljene prenove univerzitetne zakonodaje, ki naj bi bolj na široko kot doslej odprla vrata tujim jezikom, predvsem seveda angleščini, v naše visokošolske predavalnice. Temo so v nekaj zaporednih prispevkih v dnevnem časopisju obdelovali tako člani akademske skupnosti, posebno izrazito slovenisti pa predstavniki resornega ministrstva, a vrh razprave je vsekakor bil obsežnejši prispevek rektorja ljubljanske Univerze v SP časnika Delo.


Tema je nedvomno pomembna, zadrežna pa zato, ker je kljub notranji konfliktnosti mogoče pritrjevati argumentom obeh strani.  Prav zaradi tega se ne želim ujeti v past kritik, saj nimam absolutnih ugovorov.

Najbrž bi bila koristnejša od trde kritike predvidenih ukrepov v novem zakonu s strani posameznih razpravljavcev njihova ponudba alternativnih rešitev za sporne ukrepe pri sicer smiselnih ciljih, ki jih želi zakon uveljaviti. Po svojem razumevanju npr. ne morem ugovarjati predavanjem (tudi v obsežnejšem penzumu) eminentnih raziskovalcev iz tujine na naših univerzah v njihovem maternem  jeziku pa če je ta angleščina, francoščina ali kitajščina. Kot se mi na drugi strani zdi sporno predavanje slovenskega predavatelja v angleščini, ko je ne obvlada na ravni »drugega maternega jezika«, torej v katerem ni sociolingvistično identificiran, kot temu rada reče stroka.        


Prav zato, ker v svojem razumevanju problematike težko najdem ugovore s katerimi bi lahko pobijal nasprotujoče si teze drugih razpravljavcev naj se omejim na zgolj en argument, ki pa ga v prebranem pisanju pogrešam, pomeni pa močno utež v tehtanju pomena vzdrževanja in utrjevanja maternega jezika (in to katerekoli materinščine, ki jo ljudje želijo v splošnem ugašanju svetovnega jezikovnega nabora vendarle ohraniti) pri pouku in v znanosti. Predvsem zaradi dogajanja, ki smo mu sicer že priče, ki bo pa jutri splošna, prevladujoča praksa.


V mislih imam trend vse močnejše krepitve t. i. strojnih prevajalnikov, ki postajajo vse učinkovitejši, zanesljivejši in v obliki simultane zvočne komunikacije (tekst --> govor; govor --> govor)  izjemno obetavni. Iz lastne izkušnje, ki seveda ni ne jezikoslovna in ne računalniška, ampak izrazito uporabniška, čutim,  da je kvaliteta prevedenega izrazito vezana na obseg napora lokalnih razvijalcev teh prevajalnikov in seveda na razvitost prevajalnih algoritmov. Do takega vtisa me je pripeljala tudi izkušnja, ko je določen tekst, ki sem ga prepustil v strojno prevajanje, bil kvalitetnejše preveden, če sem kombiniral več izvornih in ciljnih jezikov.


Pri Google prevajalniku prostodušno priznavajo, da vsi jezikovni pari v njihovem naboru preko sto jezikov zdaleč niso enakovredni, ne v zvestosti prevoda in ne v njegovi transparentnosti. Tako naj bi bila posebno učinkovita para francoščina v angleščino ali italijanščina v angleščino. Posebno mi je ta razlika v učinkovitosti padla v oči, ko sem primerjal uspešnost prevedenega teksta v evropskem prevajalniku iTranslate, ki vzporedno ponuja več prevodov, najverjetneje produktov različnih prevajalnih algoritmov.  


Laično si predstavljam, da ko bodo prevajalni algoritmi še bolj dorečeni in ko bodo spletne prevajalnike povezali z najmočnejšimi tekstovnimi podatkovnimi bazami npr. z računalnikom Watson, bo seveda učinkovitost predvsem pa dorečenost prevedenih tekstov še večja.


In tu smo v koraku, ko postane pomembna zaveza vsakega ustvarjalca zapisanega teksta, ki želi ohraniti svoj jezik tudi v prihodnje, da svoj tekstovni proizvod, zlasti ko gre za strokovni tekst oblikuje tudi v svojem maternem jeziku. Govorim o ZAVEZI. In tako kot vsakemu aspirantu v znanosti njegovi učitelji in starejši vrstniki zelo kmalu in prednostno dopovedo, da mora za učinkovit prenos in s tem prodor njegove misli, ideje ali inovacije, zadevo zapisati v jeziku z največjim znanstvenim bralskim zaledjem, t. j. v angleščini, bi bilo treba vsakemu avtorju iz neangleškega zajetja istočasno zabičati, da ta tujejezični prispevek vzporedno pripravi tudi v svojem maternem jeziku. In seveda, da poskrbi, da ta verzija teksta najde enakovredno pot do bralstva (in tudi do vseh digitalnih prevajalnih strojev). Tudi v tej luči se pokaže, kako pomembna je iniciativa odprtega dostopa do vsakega znanstvenega testa, predvsem takega, ki je nastal v okolju javnega financiranja.

Prav enako zahtevo naslavljam na vse učitelje, da svoje učne materiale, klasične papirne ali digitalne, obvezno pripravljajo v slovenskem jeziku. 

Brez velikih besed o narodni zavesti je dovolj zavedanje, da le intuitivno obvladovanje maternega jezika zagotavlja vrhunsko kognitivno moč in da nam bo v prihodnjem obdobju vse obvladujoče IT zagotovljena enakopravna udeležba v globalnem pretoku inovativne misli le z visoko razvito, akademsko zrelo materinščino.

ponedeljek, maj 30, 2016

Vse glasnejši so, odločni pa še ne dovolj

Na nedavnem bruseljskem srečanju evropskih ministrov za znanost (27. in 28. maja)  je bilo slišati močan glas podpore Odprti znanosti. Žal vsemu temu deklarativnemu priklanjanju idejam odprtosti manjka legalistična komponenta. Kot kaže so lobiji založniških interesov še vedno dovolj močni, da onemogočajo ključni korak, ki bi s pravno normo vsem "zaukazal" odprtost javno finaniranega znanstvenega snovanja.     

Terrapattern - slikovni arhiv za ustvarjalce

Srečevanje umetnosti, znanosti, tehnologije in kulture je ugodna priložnost za iskanje novih idej v podobah. Temu je namenjen projekt Terrapattern, arhiv satelitskih posnetkov, ki jih povezuje skupno likovno ozadje. In arhiv je k sreči v odprtem dostopu.  

nedelja, maj 15, 2016

F1000 Research

F1000 Research je platforma odprte znanosti za objavljanje člankov, posterjev in prezentacij, ki obravnavajo znanstvene, translacijske in klinične raziskave v naravoslovju in medicini. Po objavi so članki prepuščeni v odprto sovrstniško presojo (peer revirew).  Na primeru vzorčnega članka J. P. Tennanta in sod. o odprtem dostopu si je mogoče ogledati način objave in ocenjevanja. 

Podatkovna baza prispevkov v OD

Na spletnem naslovu TIM2 - Library Laboratory lahko preiskujemo prispevke v revijah odprtega dostopa. Podatkovno bazo so razvili na avstralski University of Southern Queensland in je trenutno na voljo v beta verziji pa vsebuje že 16 milijonov vnosov.

Proverbiarium 431

Si vis amari, ama!
Če hočeš biti ljubljen, ljubi!

Si vis pacem, para bellum.
Če želiš mir, se pripravljaj na vojno.

Stat tibi in corde silex.
V srcu imaš kamen.

285 ustanov ugovarja novi Elsevierjevi politiki OD

Novim, zaostrenim pogojem uporabe člankov, ki so objavljeni v Elsevierjevih revijah, v odprtem dostopu (OD), ostro ugovarja 285 raziskovalnih in izobraževalnih ustanov po svetu s podpisom posebne izjave.

Zlasti je nerazumno podaljševanje t.i. embargo obdobja, to je časa od objave prispevka do njegovega prehoda v OD. Kakršnokoli omejevanje dostopnosti je v temeljnem nesoglasju s ključno idejo OD, ko naj aktualno znanje vzpodbuja k ustvarjanju novega znanja. Zato naj ne bo cilj zgolj zmanjševanje embarga, ampak njegova ukinitev. 

nedelja, maj 08, 2016

Proverbiarium 430

Sacra populi lingua est.
Jezik je narodu svet(inja).

Saepe mora remedium est mali.
Pogosto je odlašanje zdravilo proti težavam.

Saepe tulit lassis sucus amarus opem.
Pogosto je utrujenim dobro del tudi grenak sok.

Zaostajanje akademskega sveta

Citiram zadnji stavek iz zanimivega članka v reviji Forbes:  "...fascinanten je komentar, da se akademski svet, iz katerega izvira sodobni splet, najbolj upira spremembam in je med zadnjimi pri osvajanju internetne revolucije." Avtor Leetaru se sprašuje (in skuša tudi odgovoriti), zakaj akademsko okolje ne sprejema odprtega dostopa.

nedelja, maj 01, 2016

Proverbiarium 429

In audaces non est audacia tuta.
Proti pogumnim ni dovolj pogum.

In alium quendam orbem delatus sibi videbatur.
Zdelo se mu je, da je prestavljen  v drug svet.

In bonum virum non cadit mentiri.
Časten mož ne laže.

Ozadje piratskih arhivov

Justin Peter na zanimiv način osvetli ozadje nastajanja piratskih arhivov, ki pretresajo znanstveni založniški svet. V prispevku najdemo tudi povezavo do obsežne analize tematike izpod peresa Johna Bohannona, ki je bila objavljena v reviji Science in kjer najdemo še dodatne koristne povezave do branja o aferi, ki trenutno buri znanstveno srenjo. Objavljena pisanja predstavijo tudi pomembnost rešitev, ki jih za stvar znanstvene dostopnosti prinaša odprti dostop (OD), a istočasno opozarjajo tudi na negativne posledice "obvoznega" nelegalnega dostopa do znanstvene ustvarjalne dediščine za projekt OD. Ne glede na sporno odtujitev avtorskih pravic, ki jo piscem vsiljujejo komercialni založniki. 

nedelja, april 24, 2016

Proverbiarium 428

Taciturnior est statua.
Je bolj molčeč od kipa.

Taedium praesentium.Nezadovoljstvo s sedanjim stanjem.

Tam deest avaro, quod habet, quam quod non habet.Skopuhu manjka tako tisto kar ima, kot tisto, česar nima.

Nizozemska podpora OD široko odmeva

Celo reviji Science se je zdelo vredno, da poudari pogum Nizozemske, ki je s prevzemom predsedovanja Evropski uniji med prednostnimi poudarki posamičnih politik za prioriteto v znanosti izbrala promocijo odprtega dostopa, kot sem na to opozoril že v januarju.  

Administracija v podporo odprtemu dostopu.

V letos sproženi iniciativi ameriške administracije Cancer Moonshot, za katero stoji sam podpredsednik Joe Biden, je posebne pozornosti vredna tudi izrecna podpora odprtemu dostopu. Pravzaprav v najširšem kontekstu, s podporo odprtim podatkom, odprti znanosti in kar gre zraven, kot to preberemo v SPARCovem prispevku.

ponedeljek, april 18, 2016

Proverbiarium 427

Exemplis discimus.
Na primerih se učimo.

Exercitatio artem parat.
Vaja zagotavlja spretnost.

Ex fructibus eorum cognoscetis eos.
Po njihovih plodovih jih boste prepoznali.

Odprti dostop tudi za laične uporabnike

Zanimiv prispevek v podporo odprtemu dostopu (OD) najdemo v zapisu na blogu Martin Paul Eve, kjer avtor v zagovor OD predstavi tezo, da so lahko bralcu zanimive in ne nazadnje koristne tudi vsebine, ki na videz ležijo zunaj njegove strokovnega profila. Tako je lahko strokovna literatura  z medicinskega področja še kako pomembna tudi za strokovnjaka literarnih ved, ko se ta znajde v zdravstvenih težavah in si zanje želi oblikovati lastno presojo strokovnih tekstov s tega področja.

Na podoben način in v podporo gornjega avtorja opiše svojo izkušnjo in potrebo po odprtem dostopu do medicinske strokovne literature tudi bloger McBlawg.