nedelja, julij 24, 2016

Odprti dostop, ampak...

Ne morem dovolj poudariti svojega zadovoljstva, da se je EU v svojem projetu Horizon 2020 odločno postavila na stran odprtega dostopa (OD), kot to lahko preberemo v dokumentu "Guideline on...", a ostajam razočaran, ker je bil storjen prekratek korak. Upam, da bo to naslednji cilj v naporih uveljavljana OD. Namreč, da bo umaknjeno t.i. obdobje embarga, torej časa med objavo in dejansko prostodostopnostjo članka za uporabnika. Če je ključni cilj gibanja OD promocija znanosti, ki vključuje neoviran, torej tudi čim hitrejši pretok novega znanja, potem je vsako odlašanje dostopnosti slaba usluga napredku znanja.    

Proverbiarium 439

Ver non una dies, non una reducit hirundo.
Pomladi ne prinaša en sam dan niti ena sama lastovka.

Via hostibus, qua fugiant, munienda.
Sovražnikom je treba izprazniti pot po kateri bežijo.

Video barbam et pallium: philosophum nondum video.
Vidim brado in togo: filozofa še ne vidim.

sobota, julij 23, 2016

Znanje je dostopno, potrebna je le volja

Markanten je spisek 1200 učnih vsebin, ki jih svetovne univerze ponujajo v prostem dostopu in je objavljen na spletnem naslovu Open Culture. Še izčrpnejši je nabor vsebin na Open Education Database - OEDb.  Žal sem zaman iskal katero od slovenskih univerz, kjer prav zdaj teče živahna razprava o internacionalizaciji univerzitetnega pouka.

ponedeljek, julij 18, 2016

Proverbiarium 438

Labor omnia vincit improbus.
Neutrudno delo vse premaga.

Laetus sorte tua vives sapienter.
Če si zadovoljen s svojo usodo, boš živel modro.

Laudamus veteres, sed nostris utimur annis.
Hvalimo starejše, a živimo v svojih letih.


 


Ko je Google lahko tudi presežen

Raziskovalcem je Google seveda neprecenljiva iskalna pomoč. Zlasti če osvojimo nekatere njegove dodatne  možnosti, ki so dostopne po poti tečajev npr. >tukaj ali >tukaj. Ni pa potrebno, da se ustavimo pri tem. Splet danes ponuja številna dodatna iskalna orodja, kot jih predstavljata Bruce in Jacobs

sreda, julij 13, 2016

CTK vabi na jesensko srečanje

Iz CTK prihaja vabilo na jesensko srečanje "Krasni novi svet ali izziv realnosti?" z dvema prireditvama, ki bosta 14. in 15. septembra 2016 in sicer:
  • LIBER - predstavitev  v regiji, 14. september 2016, od 14.00 do 18.00 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
  • Učinki in donosnost naložb v visokošolske in specialne knjižnice v spreminjajočem se digitalnem okolju, 15. september 2016,  od 9.00 do 18.00 v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani.

ponedeljek, julij 11, 2016

Slaba znanost

Nujno preberite prispevka Simona Oxenhama in Sonje van Gilder Cooke. Iz prvega prispevka mi odzvanja stavek: "...merjenje uspeha raziskovalcev po obsegu njihovih objav in imenitnosti revij  v katerih jih objavljajo,  povečuje slabe raziskovalne prakse...".  In zadeva je tudi podprta s številkami, kot lahko preberemo v prispevku Monye Baker

nedelja, julij 10, 2016

Proverbiarium 437

Nihil est in intellectu, quod non antea fuerit in sensu.
Ničesar ni v razumu, kar ne bi bilo prej že v občutku.

Nihil est tam incredibile, quod non dicendo fiat probabile.
Nič ni tako neverjetno, česar s prepričevanjem ne bi mogli narediti verjetnim.

Nihil habenti nihil deest.
Kdor ničesar nima, ničesar ne pogreša.




Obeta se nova odprtodostopna platforma

Wellcome, neodvisna britanska fundacija za financiranje znanosti, napoveduje posebno platformo, Wellcome Open Research, ki bo omogočala raziskovalcem, ki jih Wellcome financira, da bodo lahko brezplačno objavljali svoja dela. Platforma bo zagotavljala takojšnjo objavo prispevkov in vseh pripadajočih raziskovalnih podatkov, temu pa bo sledila transparentna vrstniška presoja (peer review) z vabljenimi ocenjevalci. V oceni sprejeti prispevki bodo indeksirani v velikih bibliografskih bazah in deponirani v PubMed Central in Europe PMC. Nadaljnje korake vzpostavljanja platforme lahko spremljate na posebni spletni strani.

Izgon IF iz ocenjevalnega raja

Kljub izhodiščnemu razlogu, ko naj bi dejavnik vpliv ("impact factor") predstavljal zgolj število citatov, ki jih v akademski reviji ujamejo njene objave in bi le posredno odražal kvaliteto revije, je dejanska raba precej širša. Vse do tega, da s pomočjo tega merila ocenjujejo tudi kvaliteto posameznega članka in posledično avtorja, kar je razlog, da se to merilo uporablja tudi v kadrovskih postopkih akademskega napredovanja, kot je to primer tudi pri nas. Zdaj pa se dvigajo zelo močni glasovi proti taki praksi, ameriško mikrobiološko društvo (ASM) se je npr. odločilo, da bo podatek o IF umaknilo iz svojih revij in iz spletnih objav in nekaj podobnega je mogoče opaziti tudi že drugod. In seveda, intenzivirajo se poskusi iskanja novih, bolj izpovedenih meril za ocenjevanja vpliva in kvalitete objavljenega znanstvenega teksta.

nedelja, julij 03, 2016

Proverbiarium 436

Habet silices pectus eius.
Iz kamna je njegovo srce.

Haeret mihi in summis labiis.
Po naše: Imam na koncu jezika.

Haud facile ille perit, quicumque est dives amicis.
Ne propade zlahka ta,  ki je bogat s prijatelji.


Brexit bo vplival tudi na OD

Brexit ob številnih vplivih, ki jih bo imel na znanost in to ne samo na britansko, bo brez dvoma pustil negativne posledice tudi v odprtem odstopu. O tem teče razprava v intervjuju Richarda Poynderja s Stephenom Curryjem.

četrtek, junij 30, 2016

Še o "poučevanju v tujem jeziku"



Razprava o "poučevanju v tujem jeziku" se nadaljuje, spletni portal Metina lista je objavil "Odprto pismo Znanstvenih svetov Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo v podporo možnosti poučevanja v tujem jeziku na univerzah". Skušal sem komentirati prispevek pa mi žal oddaja komentarja (zaenkrat) ni uspela in jo zato objavljam tukaj: 

S tem delom vašega zapisa se pri najboljši volji ne morem strinjati:
»Naj ob tej priložnosti omenimo, da je ob vsakoletnem razpisu raziskovalnih projektov žal zaman porabljenih tisoče ur dela najboljših strokovnjakov zaradi formalne potrebe po slovenski verziji prijave, katere resnici na ljubo ne prebere nihče. ARRS bi zato morala zahtevo po oddajanju verzij projektov v slovenskem jeziku odpraviti.«

Kdor v svojem maternem jeziku ne zna pripraviti projektnega predloga me pač preseneča, zlasti če mu ta del naloge predstavlja posebno težaven korak. Zamisliti pa se velja, da so pogosto angleške verzije prijav pripravljene z zelo skromnim obvladovanjem tujega jezika, kar pa samo kaže da problem leži drugje: jezikovno korektno verzijo predloga v angleščini je treba zagotoviti tudi z ustreznim lektorskim posegom.

Se pa lahko strinjam z zadnjim odstavkom vašega pisanja, le zamisliti je treba, kako bomo zagotovili »slovenščini več samozavesti«, če je ne bomo uporabljali in krepili tudi v njeni strokovni dorečenosti.

Sicer pa imam v tej tematiki tudi nekatere robne razloge, s katerimi skušam zagovarjati uporabo slovenščine v akademski rabi in sem jih skušal utemeljiti v dveh zapisih na svojem blogu ( >1>2 ):

 

nedelja, junij 26, 2016

Proverbiarium 435

Senes bis pueri.
Starci so drugič otroci.

Senex psittacus negligit ferulam.
Star papagaj se ne meni za šibo.

Vetus amor non sentit rubiginem.
Stare ljubezni rja ne gane.

Kolega Kanič, hvala!

Takšne počastitve kot sem jo doživel danes pa nisem ne pričakoval in ne zaslužil. Kolega in prijatelj Janez Kanič me je v zapisu Bloger, blogar in blogerat na svojem blogu Bibliotekarska terminologija povzdignil kar v starosto slovenskih blogeratov in tviteratov. Ponavadi starejši ne slišimo radi namigovanja na našo starost, ampak v uporabljenem kontekstu mi je pa kar všeč. In čeprav, kot rečeno, si je nikakor ne zaslužim, saj je v naših mrežnih skupnostih kar nekaj tako starejših kot imenitnejših sodelavcev, mi godi :).  In zato, kolega Janez, hvala! Seveda sem se takoj lotil tega zapisa, tudi zato, da ne zamudim tedenske obveze, s katero skušam služiti bloganju.

torek, junij 21, 2016

SCHOLIX - smo radovedni!

Scholix (iz Scholarly Link Exchange) naj bi postal globalni informacijski ekosistem, ki bi povezal založnike revij, podatkovne centre in globalne ponudnike informacijskih storitev, predvsem naj bi uporabnikom olajšal iskanje povezav med znanstveno literaturo in raziskovalnimi podatki. Hvala dr. Kotarjevi za izvirno info. 

nedelja, junij 19, 2016

Uporablja(j)te figshare?!

Vse večkrat se raziskovalci odločajo za spletno odlaganje ne zgolj svojih pisnih raziskovalnih prispevkov, ampak tudi raziskovalnih podatkov, slik ipd. Servis figshare je namenjen prav temu, objavljanju raziskovalnih podatkov, ki so dosegljivi, sledljivi in jih je mogoče citirati. Kot primer naj služi odprtodostopna objava posterjev z letošnje konference Evolution2016. Res odlična priložnost za promoviranje raziskovalnega dela.

Proverbiarium 434

Tempora labuntur, tacitisque senescimus annis.
Čas odhaja, mi pa se tiho staramo.

Terra usus mortalium semper ancilla.
Zemlja je vedno služabnica človeških potreb.

Testis unus, testis nullus.
Ena priča ni nobena priča.  

eLife ostaja v konkurenci

Prispevek v THE skuša oceniti uspešnost biomedicinske revije eLife, ki so jo kot izziv eminentnim revijam Science, Nature, Cell... pričeli izdajati pred štirimi leti kot odprtodostopno tekmico. Konkurentk doselj sicer še ni presegla, vendar je že podatek, da so se sponzorji odločili, da nadaljujejo s podporo do leta 2022, dovolj izpoveden podatek.  

Nova odprtodostopna revija mSphere

Ameriško mikrobiološko društvo (ASM) je pričelo izdajati novo revijo, ki deluje po načelu odprtega dostopa.  mSphere je multidisciplinarna revija, ki želi z objavami temeljnih spoznanj pokrivati najširši spekter vsebin v mikrobioloških vedah.

torek, junij 14, 2016

Odprto recenziranje

Dr.  Mojca Kotar poroča z delavnice o odprtem recenziranju, ki je bila 7. junija 2016 v Göttingenu (Nemčija). Poročilo je dostopno na tej povezavi.

nedelja, junij 12, 2016

Proverbiarium 433

Alienis delectari malis voluptas inhumana.
Naslajati se nad nesrečo drugih je nečloveški užitek.

Alienis gloriari bonis.
Kititi se s tujim perjem.

Alienos agros irrigas tuis sitientibus.
Namakaš tuja polja, tvoja pa so žejna.

  

Želje po odprtem znanju so stare...

Gleen Moody svoj prispevek "Odprti dostop: vse človeško znanje je tukaj - torej zakaj ni vsakomur dostopno?" v reviji ars technica UK pričenja s citatom dela iz nagovora Anthonyja Panizzija, knjižničarja Britanske knjižnice, ki je leta 1836 nagovoril parlamentarni odbor:"... želim si, da bi imel siromašen študent enako možnost za razvajanje svoje učne radovednosti, pri doseganju svojega razumskega razvoja, pri iskanju nasveta pri istih avtoritetah, pri poglabljanju v spoznanja kar jih lahko zagotavljajo knjige, kot najbogatejši mož v kraljestvu in trdim, da je vlada zavezana, da mu zagotovi splošno in popolno pomoč na poti k temu cilju..." Vizionarsko je spregovoril o obvezah, ki jih žal tedanje možnosti niso zagotavljale, če ne zavoljo drugega že zaradi logističnih razlogov to ni bilo mogoče. Vendar današnja tehnika digitaliziranja teksta in internet pa to omogočata. In vendar Panizzijev skoraj dve stoletji star cilj še vedno ni dosežen, ozadja razlogov pa nam razkriva Moodyijev daljši in izčrpen zapis.  

sreda, junij 08, 2016

Materinščina da, a tudi dvojezičnost...



Če sem v prejšnjem tekstu skušal poudariti pomen v akademski rabi uporabljenega maternega jezika za njegovo učinkovito vključitev v strojno prevajalno prakso, bi obdelal še neko drugo, pravzaprav zelo drugačno tezo.

Namreč uporabil bi rad kot argument oz. kot zagovor slovenščine možnost in nujnost njenega mesta v uveljavljanju dvojezičnosti. In to ne zgolj kot možnost ohranjanja materinščine, ampak kot vzvod oz. kot učinkovito vzgojno in izobraževalno orodje, ko zagotavlja dvojezičnost človekovo intelektualno in osebnostno rast. Številne raziskave v novejšem času namreč nedvoumno dokazujejo, da je odraščanje v dvojezičnem ali celo večjezičnem okolju izjemno učinkovito za kognitivni razvoj mladega organizma. In če se oprimemo te teze, moramo na glavo postaviti trenutne cilje prestrukturiranja jezikovne prakse v našem šolstvu. Ko namreč ni več toliko pomembno, na kateri stopnji internacionaliziramo šolstvo, ampak kako in kdaj se sploh lotimo internacionalizacije jezikovnega sporazumevanja. In zopet ne prednostno zaradi komunikacije, ampak zaradi izjemne vloge jezika v njegovi izobraževalni vlogi potenciranja intelektualne rasti in socialne umestitve. To pa pomeni, da postane jezik kot posrednik znanja sekundarni cilj, izza vzgojnoizobraževalnega. 

Umestitev tega koraka je potemtakem tudi jasna; zgodi se naj čim hitreje, ko že v najzgodnejšem obdobju odraščanja soočimo otroka ob maternem vsaj še z enim tujim jezikom. To pridobljeno znanje bo nato vsekakor dobrodošlo po vsej izobraževalni vertikali. Saj nato na akademski ravni dodatno rešuje tudi posebne funkcije tujega, nematernega jezika, ki je v mislih in na jeziku vsem razpravljavcem v trenutnem popularnem dialogu. Namreč zaradi posebne vloge, ko zagotavlja jezik prenos inovativnega govora in sporazumevanja v znanstvenem okolju obvladovanem (danes še) z edinstveno linguo franco, ki jo predstavlja angleščina. Namreč »danes še«, že jutri s povsem drugačno pragmatiko, kot jo napovedujejo učinkovita strojnoprevajalna komunikacijska orodja, ki bodo izničila morebitne segregacijske dileme.