nedelja, januar 25, 2015

Proverbiarium 372

Litterae non erubescunt.
Črke ne porumenijo.

Litterae thesaurum est.
Znanje je zakladnica.

Litterarum radices amarae, fructus dulces.
Korenine znanja so grenke, plodovi so sladki.

Konference o altmetriki

Altmetrika (altmetrics) postaja vse bolj  “modna beseda” (buzzword) tudi pri nas. Wikipedija nam pove, da je altmetrika netradicionalna metoda merjenja vpliva v znanstvenem publiciranju kot nadomestilo klasičnim metodam merjenja npr. citacijskemu indeksu in h-indeksu. Ob štetju citatov spremlja tudi druge načine vpliva publikacije oz. dela po poti vključevanja v baze, števila ogledov, prenosov s spleta in objav v družbenih medijih.
V začetku leta je napovedanih nekaj koneferenc, kjer bodo vključene tudi teme o altmetriki.

Sprotno spletno prevajanje

Ker vam danes revije že v spletni verziji članka ponudijo tudi možnost takojšnjega prevoda v druge jezike, to odpira seveda zanimiva vprašanja. V konkretnem izbranem primeru (gre za hišo Taylor&Francis) je uporabljen Googlov prevajalnik, ki ponuja res bogat izbor možnosti. Sicer se pa s to prakso že nekaj časa srečujemo tudi blogopisci, kjer bralcu npr. Blogger ponuja možnost izbire prevoda. Pri tem se človek seveda vpraša o korektnosti prevedenega teksta, kar je zlasti v znanosti pa seveda ne samo tam, lahko dodatno zagatno. Nehote sem se vprašal, ali ne bi pri svojem  tekstu, ki sem ga npr. objavil v angleščini preveril, kako uspešen je prevod mojega teksta v nekatere jezike, kjer pričakujem bralstvo. Podobno vprašanje, ki si ga je mogoče postaviti je, kako je npr. moj slovenski tekst v blogu preveden v druge jezike. Pri tem bi seveda v nadaljevanju lahko vprašal še ali sem brez vsakršnega vpliva na razumljivost svojega teksta. Pravzaprav ne čisto. Praktično bi bilo namreč mogoče s preverjanjem kvalitete prevoda in s spreminjanjem izvirnega teksta doseči v določenem ciljnem jeziku tudi večjo razumljivost prevedenega. Ali pa se bomo tega napornega dela lotili je drugo vprašanje?   

sobota, januar 24, 2015

Avtorska pravica za tvite?

Ste se že kdaj vprašali ali je mogoče tvitanje oz. tekst v tvitu avtorsko zaščititi. Bloger Andres se loteva te teme, o njej sicer razpravlja tudi v luči pravne regulative v Evropi in v ZDA, a končnega odgovora ne daje. Raje vabi k razpravi. 

Skrbnik vsebin

Ali se res najavlja nov poklic oz.  nova storitev v spletni publicistiki: skrbnik vsebin. Robin Good tako razlaga nov profil:  “kdor stalno išče, razporeja, organizira in posreduje najboljše in najpomembnejše vsebine v specifični spletni tematiki”.

nedelja, januar 18, 2015

Monopol znanstvene publicistike

Nad tem, kar prinaša  članek v Voxu se sicer lahko zgrozimo in zgražamo, a se žal,  ob leta trajajočem absurdu, reševanje le po polžje premika. 

Proverbiarium 371

Mens sana in corpore sano.
Zdrav duh v zdravem telesu.

Mentem habet peregrinam.
Duh mu je odtaval. (pomeni: duhovno je odsoten).

Messe tenus propria vive.
Živi kolikor ti dovoljuje žetev. (pomeni: v okviru možnosti)

Plačilo za “peer review”

V svetu znanstvene publicistike se obeta zanimiv poskus. Nova odprtodostopna revija Collabra bo vrstniškim ocenjevalcem (peer reviewers) svojih člankov namenila manjšo denarno nadomestilo. Pri tem jim bo bo omogočila, da denar sprejmejo kot plačilo ali ga donirajo skladu za plačilo stroškov objave v reviji avtorjem, ki sredstev za to nimajo oz. ga namenijo za stroške odprtodostopnega objavljanja v lastni raziskovalni organizaciji.

Odprto izobraževanje

Dr. Robin DeRosa iz Plymouth State University se v obsežnem in poglobljenem zapisu, ki je podprt tudi s predstavitveno aplikacijo, zavzema za Odprte izobraževalne vsebine, za Odprto pedagogijo in Odprt izobraževalni prostor.

Brata Eisen o OD

Brata Michael in Jonathan Eisen sta na Redditu objavila razpravo o odprtem dostopu in sprožila pravi plaz zelo zanimivih in koristnih komentarjev.

sreda, december 31, 2014

Srečno 2015!

Veliko uspehov vam želim v prihajajočem letu, a za doseganje tega cilja ne žrtvujte osebnega miru in zdravja.

nedelja, december 28, 2014

Kaj je odprti dostop?

Vedno znova se navdušim nad tole risanko (in čeprav sem jo že pred časom linkal, naj to storim še enkrat: za praznike!). Izjemen izdelek Nicka Shockeya in Jonathana Eisena!

Proverbiarium 370

Maiorque videtur  et melior vicina seges.
Sosedov posevek je videti večji in boljši.

Maiorum gloria posteris quasi lumen est.
Slava prednikov je potomcem kot luč.

Mala herba cito crescit.
Plevel hitro raste.

HF laja, karavana gre dalje

Spletni časnik Huffington Post se je lotil založnikov v znanosti z dovolj kritičnim člankom in tudi pod ustrezno zajedljivim naslovom “Akademske revije: Najbolj profitabilna zastarela tehnologija v zgodovini”.  Žal, kot sem zapisal v parafrazi znanega reka, se kljub dostopnim rešitvam (kot je npr. odprti dostop) na sceni založniškega monopola kaj malo spreminja. Članek pravzaprav s citatom J. Bohannona dobro razkriva bistvo ozadja počasnih premikov v znanstvenem založništvu:  "Potrebovali bi pravo revolucijo. Z revolucijo mislim kulturno revolucijo v akademskem svetu. Morali bi povsem spremeniti način, kako počnejo stvari in čeprav imajo sloves da so revolucionarji, so akademiki precej konzervativni. Kot kultura se akademizem spreminja zelo počasi.”

nedelja, december 21, 2014

Proverbiarium 369

Habet et sua gaudia pauper.
Tudi siromak ima svoje veselje.

Hac de re nemo laborabit.
Zaradi tega ne bo nikogar bolela glava.

Hac via itur ad astra.
Po tej poti se gre do zvezd.

Odprti dostop za Nature.com?

Prebiram tole: “…articles on nature.com to be made widely available to read and share to support collaborative research…” in ne vem ali se naj nasmehnem dobri potegavščini ali pa se res dogajajo zgodovinski premiki. Podobno kot se sprašuje prof. Eisen na svojem blogu in tudi kritkično komentira potezo založnika.  Branje v Voxu pojasnjuje, da gre za specifičen pristop v katerem lahko naročniki spletnega dostopa do revije Nature in še 48 drugih revij založbe Macmillan posredujejo svojim partnerjem dostop do branja, vendar ne kopiranja, določenega članka. 

Bil bi vesel, ko bi kdo iz naše BIBLIO stroke razložil zadevo in pojasnil ali se obeta tudi za naš prostor kakšna organizirana možnost uporabe te ponudbe, kot se o njej že govori na spletu.    

Kako uveljaviti odprti dostop

Študija  A bibliometric study of scholarly articles published by library and information science authors about open access želi na osnovi večletnih podatkov pojasniti pomen knjižnic in informacijske stroke pri uveljavljanju odprtega dostopa v znanstvenem publiciranju.

sobota, december 06, 2014

Proverbiarium 368

Bonis nocet, qui malis parcit.
Dobrim škoduje, kdor slabe ščiti.

Bonos corrumpunt mores congressus mali.
Slaba druščina kvari dobre navade.

Bonum est, quod secundum naturam est.
Dobro je, kar je naravno. 

Prve znanstvene revije

Britanska akademija znanosti The Royal Society (TRS) je z razstavo pričela praznovanje 350. obletnice (6. marec 1665) ene od dveh prvih znanstvenih revij Philosophical Transactions (PT) akademske sporočilne kulture. Francoska revija Journal des sçavans jo je sicer za nekaj tednov prehitela (5. januar 1665), vendar ker je ta objavljaljala prispevke ne samo znanstvenega karakterja in tudi ker PT še vedno izhaja (danes pod imenom Philosophical Transactions of the Royal Society) ji znanstvena srenja namenja pač večjo pozornost ( o tem tudi >tukaj ).

Koristne učne tehnologije na spletu

Ne dvomom, da vsi, ki splet veliko uporabljate v raziskavah in pouku poznate koristno iskalno orodje Google Scholar. Njegovi razvijalci ga seveda stalno izpopolnjujejo in če želite  zvedeti več o njegovi uporabi pri poučevanju, vam svetujem spletni portal Educational Technology and Mobile Learning, kjer boste našli koristne napotke o tem kako ukrotiti Googlovega Učenjaka, kot mu je v slovenščini ime, za učno rabo.