sobota, november 22, 2014

Proverbiarium 367

A puro pura defluit aqua.
Iz čistega teče čista voda.

Aquam a pumice postulare.
Zahtevati vodo od kamna.

Aquila non captat muscas.
Orel ne lovi muh.

Nature prispevki o depresiji v OD

Založnik Nature Publ.  Group je sprostil v svojih arhivih prispevke, ki obravnavajo depresijo, v odprti dostop (OD). Hvalevredno!

B&M Gates fundacija zahteva OD

S 1. januarjem 2015 bodo pri Bill & Melinda Gates fundaciji zahtevali odprtodostopnost za vse raziskovalne rezultate, ki jih financirajo.  To pomeni, da bodo v odprtem dostopu ne samo objave, ampak tudi vsi rezultati na katerih temeljijo raziskave. S prehodnim obdobjem, ki pa se bo zaključilo s 1. januarjem 2017 bodo dovoljevali t.i. embargo v času do enega leta. Vse publikacije bodo morale biti objavljene v Creative Commons licenci CC BY 4.0 ali ekvivalentni.

četrtek, november 20, 2014

Pogledi na standardizacijo raziskovalne metrike

Presoja opusa raziskovalcev je stalen predmet razprav v raziskovalni srenji, tudi zaradi posledic v kariernih presojah. O perspektivah raziskovalne metrike obsežneje razpravljata dr. Gali Halevi in dr. Lisa Colledge  na strani Research Trends

nedelja, november 16, 2014

Proverbiarium 366

Domus cuique optimus est amicus.
Dom je vsakomur najboljši prijatelj.

Donato non sunt ora inspicienda cabalo.
Podarjenemu konju ne gledamo v gobec.

Dos est magna parentium virtus.
Dostojanstvo staršev je velika dota.

sobota, november 15, 2014

O seksizmu v akademskem okolju.

O tem, kako se akademska sfera uspeva upirati različnim diskriminacijam, zlasti spolni, so na portalu GenomeWeb zbrali nekaj nedavnih člankov, ki so k sreči vsi odprtodostopni. O svoji študiji, kakšno je stanje v ameriškem akademskem okolju, pišeta Wendy M. Williams and Stephen J. Ceci in v njej zavračata podobo o izraziti seksistični pojavnosti. Na drugi strani pa se Jonathan Eisen v svojem blogu zaskrbljeno sprašuje, kako naj uskladi njune trditve s svojimi pomisleki. Podobno kritično se je pri Guardianu na to temo oglasila Athene Donald. Še ostrejša v zavračanju zaključkov Williamsove in Cecija je Emily Willingham na svojem blogu. V komentarjih in v linkih k posameznim prispevkom boste našli še nadaljnje vsebine, ki se v glavnem ne morejo strinjati z omenjenima avtorjema.

Kaj zdaj čaka odprti dostop?

Ko je na septembrski konferenci OASPA Claudio Aspesi vznemiril avditorij z neprijetnim vprašanjem ali ni morda zaradi vztrajnega zdravja velikih tržnih založnikov vendarle to dokaz, da je odprti dostop (OD) spodletel, mu v obsežnem in branja vrednem odgovoru odgovarja Matthew Cockerill na svojem blogu.

Seveda je privzem odprtega dostopa kot obveze za vse avtorje raziskav financiranih iz javnih sredstev v vseh največjih raziskovalnih okoljih (USA, UK, EU) vse prej kot znak hiranja. Pa vendar vprašanje vzpodbuja k razmisleku, kaj je še mogoče dobrega storiti za izboljšanje OD. Eden velikih vzporednih učinkov je intenziviranje iskanja rešitev, da bi avtorji poleg raziskovalnih prispevkov v javno rabo prepustili tudi raziskovalne podatke . Tudi, da bi omogočili njihovo nadaljnjo rabo oz. poglobljeno analizo (eden od ciljev koncepta “odprte znanosti”). To pa seveda pomeni, da je treba premisliti dosedanje prakse izvedbe raziskovalnega dela in priprave rezultatov za objave ter dodati nove standarde za ta namen. Zlasti v času, ko številni raziskovalni projekti generirajo ogromne količine podatkov (npr. genomska analitika) za katere so potrebne posebne rutine za njihovo shranjevanje in obdelavo.

petek, november 14, 2014

8 priporočenih knjig

Ameriški astrofizik dr. Neil deGrasse Tyson, znan po popularizaciji znanosti, priporoča 8 knjig, ki bi jih naj prebral vsak izobraženec in so vse na voljo v spletnem dostopu.

nedelja, november 09, 2014

Proverbiarium 365

Dulcia non meruit, qui non gustavit amara.
Sladkosti si ne zasluži, kdor ni okusil grenkobe.

Dulcia poma absente custode.
Jabolke so sladke, kadar so brez varuha.

Durum est telum necessitas.
Nuja je hudo orožje.

Sodelovanje vzpodbuja inovacijo

O tem kako izmenjava idej vzpodbuja inovacijo je mogoče prebrati v odlomku o nastajanju Wikipedije na blogu Farnam Street in je del nove knjige  Walterja Isaacsona “The Innovators”. Knjiga nam predstavlja vznemirljive življenjske zgodbe Ade Lovelace, Vannevarja Busha, Alana Turinga, Johna von Neumanna, J.C.R. Lickliderja, Douga Engelbarta, Roberta Noycea, Billa Gatesa, Stevea Wozniaka, Stevea Jobsa, Tima Berners-Leeja in Larryja Pagea. Nenavadno pa je, da je delo, ki je sicer na voljo pri Amazonu, v cenovno ugodni (6,99 GBP) kindle verziji dostopno samo bralcem v Veliki Britaniji. Težko razumljivo, ali ne?  

četrtek, november 06, 2014

Posvet Odprti dostop na UM

Danes je bil na Univerzi v Mariboru posvet Odprti dostop na UM v organizaciji Univerzitetne knjižnice v Mariboru in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Posnetek dogodka si je mogoče ogledati na spletni strani CTK.

Naj nanizam nekaj lastnih vtisov k tehničnemu delu posnetka iz ogleda. Najprej pa bi PREDVSEM POHVALIL možnost, da je bila prireditev simultano prenašana v splet in da je takoj, v nadaljevanju, na voljo tudi posnetek. Med slabostmi izbrane rešitve bi pa vendarle pokaral režiserja, da ni omogočil pogled na vsakokratnega predavatelja (to je bilo pri drugi predavateljici nekoliko korigirano), predvsem pa, da ni omogočil sočasnega predvajanja tekstovne/grafične predavateljeve predstavitve. Opazil sem, da so tak boljši, razširjen pogled na sceno imeli na lokaciji CTKjevega dislociranega avditorija, a smo žal gledalci na spletu za to prikrajšani.

Veliko prijaznejši bi bil pogled na predavatelja v polnem kadru z občasno preusmeritvijo pogleda na oba avditorija, na UM in pri CTK. To bi bilo mogoče npr. doseči s samodejno vodljivo kamero na lokaciji predavanj in ta slika bi se prikazovala v kotu ekranskega zapisa. Sploh bi zajemanje ustreznih kadrov za posamezne vizuelne segmente bilo treba bolje urediti. Največji del ekranskega prostora pa naj bi v času predavateljevega nastopa zasedala slika predavateljeve prezentacije, kasneje v diskusiji pa seveda celotnega prostora obeh lokacij.

V veliko korist bi zlasti pri vodenju diskusije bila možnost, da bi online spletni gledalci lahko preko Twitterja komentirali dogajanje, ali pa vsaj preko SMSov (ali emaila) posredovali vprašanja predavateljem. Zavedam se, da je za zadnja rešitev težavnejša, ker bi zahtevala angažiranje dodatnega tehničnega sodelavca, ki bi koordiniral vse tokove informacij. Bilo bi tudi zelo koristno, ko bi ekransko sliko imeli člani predsedujočega omizja (na UM) pred sabo, ker bi tako tudi lažje reagirali na vklop sekundarnega omizja (npr. tokrat na CTK), zlasti bi se taka ureditev pokazala za ustreznejšo v nadaljevanju zunanjega, terciarnega vklopa (gost iz Goetingena), ko je bilo omizje predsedstva med predavanjem gosta prazno.

Celotno preskušanje povezav bi bilo treba izvesti prej, tako bi odpadlo tudi obremenjevanje video zapisa, ki ga imamo zdaj na voljo na spletu, z urejanjem povezave z Goetingenom. In nujna bi bila končna redakcija zapisa, ki ostaja na spletu kot trajna kopija.

Kot v začetku pravim se tu ustavljam zgolj pri tehnični plati video aranžmaja posveta in sem prepričan sem, da bodo vsebinski povzetek zelo zanimive prireditve opravili udeleženci, torej specialisti in to tudi objavili na ustreznem spletnem mediju npr. na katerem od blogov.

Na koncu gredo seveda čestitke vsem, ki ste sodelovali, od pobude do izvedbe, v tem pomembnem posvetu.