sobota, maj 09, 2020

...na blogu je omagal...

Ko sem v novoletni čestitki priznal "da sem omagal" na blogu, nisem tega pojasnjeval, ker se to pač v čestitki ne spodobi. Tukaj pa lahko razložim, da je bilo več razlogov. Najprej, ker sem postopoma izgubil stik s tematiko, ki sem jo prednostno vključeval v svoje zapise: dogajanje v akademskem okolju in posebej informacijski tokovi v njem. Občasno sem vključeval še kakšno širšo temo, rekel bi ji politično aktualno dogajanje. Drug razlog je bil utrujenost zaradi premajhne vzpodbude s strani bralstva. Tu sem bil seveda kriv sam: izbor ne zelo aktualnega področja in pomanjkanje talenta za komunikacijo z javnostjo. In zavoljo pomanjkljivega stika z bralci na blogu sem se v zadnjem času s svojimi razmišljanji preselil v drug medij, ki mi je daje občutek, da je tega stika več. Preselil sem se na Facebook (FB), v delu pa dopolnilno tudi na Twitter. In ker sem že prej na blogu kdaj koketiral z bolj poljudnimi, vsakdanjimi temami, to zdaj prednostno počnem na FB.

In tako sem prav danes "izlil" nekaj svoje jeze na račun pripomb, ki jih imam do sodržavljanov v odnosu do aktualne pandemske grožnje. Naj za pokušino prenesem ta zapis še sem:

Ko dnevno spremljam domača poročila o posledicah sproščanja »korona« omejitev me vznejevolji obnašanje sodržavljanov zlasti v uporabi gostinske ponudbe in nasploh obnašanje v javnosti. In v takem razpoloženju skoraj obžalujem, da je država prevzela več odgovornosti v omejevanju pandemije, kot ji je bilo treba. S tem pravzaprav izziva, da posamezniki manj skrbijo za svojo varnost kot bi morali. Če je ukrepe uvedla, da bi bolje obvladala ljudi in jih nato omilila, da bi se ljudem prikupila, je to seveda zelo nevarno za demokracijo. Če pa se je za ukrepe odločila, ker se čuti odgovorno za državljanje, je nujen spremljajoči ukrep tudi sankcioniranje napačnega ravnanja ljudi. Protiepidemiološki ukrepi seveda usodno ogrožajo gospodarstvo, kar v zanki znova ogroža ljudi in demokracijo. Vendarle pa je moja ogroženost najprej moj problem, vsaj v delu ko lahko z razumnim ravnanjem in posluhom za nasvete prispevam k obvladovanju razširjanja kužnine. Ni pa zgolj moj problem, ko mi država ne zagotovi ustrezne infrastrukturne podpore moje varnosti kot sta varstvo zdravja, varnost ljudi in premoženja, torej vsega kar ni v moči urejanja posameznika. Zlasti ker je grožnja tokratne epidemije uperjena v zajeten del slovenske populacije. Uveljavljen pojem »ogrožene populacije« (starejši od 65 let) zajema v slovenskem primeru 20% prebivalstva in če zadevo samo nekoliko razširimo na starejše od 60 let je to celo četrtina populacije!!! Tu je v igri velika odgovornost vlade in oblasti nasploh in njena skrb ko ne dovoli, da bi zadeva ušla iz ravnotežja, je povsem razumljiva.   

Ni komentarjev:

Objava komentarja