Z uveljavljanjem aktivnega pouka v naših visokošolskih programih na eni strani in z vse učinkovitejšim dostopom do kvalitetnih informacij preko spleta se med študentsko populacijo povečuje tudi »razvada« plagiatorstva. V delu je to pojav, ki temelji na nepoštenosti, deloma pa leži razlog, upajmo, da pretežno v nepoučenosti. Pogosto namreč študenti, ki uporabljajo spletne internetne vire menijo, da pri teh zaradi njihove vsesplošne dostopnosti ni potrebno navajati vira informacije in njenega avtorja. Problem je v svetu prepoznan kot zelo resen, saj ga kot značilno kategorijo goljufije zlasti na univerzah v tujini obravnavajo med hujšimi kršitvami študentskega etičnega kodeksa in ga tudi strogo kaznujejo. Dober uvod v tematiko si lahko pridobimo na izčrpni spletni strani o tem problemu, ki jo ureja prof. Lou Bloomfield, profesor fizike na Univerzi Virginia v ZDA. Na njegovem spletu najdete tudi brezplačen software za preverjanje tekstovne skladnosti različnih virov, kar je učinkovit način za odkrivanje plagiatov. Težave bodo seveda tam, kjer plagiator uporablja vir v jeziku, ki ni identičen jeziku njegovega izdelka; rešitev za tistega, ki preverja pristnost v tem primeru, je prevod krajšega odlomka, kar pa seveda zmanjša učinkovitost iskanja.
Nekaj dodatnih koristnih nasvetov in povezav do podobnih orodij najdete tudi na spletni strani Centra za informatiko in računalništvo pri The Higher Education Academy ali pa vam bo do prave poplave namigov pomagal Googlov iskalni poskus .
Vabim učitelje, da se tega problema temeljiteje lotijo, ne nazadnje, ker se moramo zavedi da tudi pri goljufanju velja tista slovenska: »Česar se je Janezek naučil, Janez zna« (vir. S. Prek: Ljudska modrost).
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar