Internet in pouk

Povzemam članek J. R. Younga »Professors Give Mixed Reviews of Internet's Educational Impact« iz revije Chronicle of Higher Education ( vol. 51., zv. 49 z dne 12. avgust 2005) po nemškem prevodu W. Hartmanna.

Profesor komunikologije na Univerzi Illinois Steve Jones je v lanskem letu opravil anketno študijo med več kot 2000 učitelji(cami) na ameriških visokih šolah o vplivu, ki ga ima internet na pouk. Kar 42% vprašanih je menilo, da je Internet celo škodoval kvaliteti poučevanja in učnemu uspehu, večina 67% pa je menila, da je internet poenostavil in izboljšal komunikacijo s študenti. Kot splošno veljaven problem je omenjeno plagiatorstvo, saj je skoraj polovica učitelj(ic)ev opozorila na povečevanje prakse »googlaj in kopiraj« in le četrtina v nedovoljenem kopiranju ne vidi problema. Res pa da že tretjina vprašanih uporablja enega od načinov za odkrivanje plagiatov.

Veliko vprašanih je tudi ugotovilo, da se spreminja kompetenca pisanja in izražanja, saj se zaradi uporabe računalniških pravopisnih in prevajalnih programov zmanjšuje pestrost izražanja; namesto redkejših besed in zvez se uporabljajo zgolj pogosteje uporabljane. Teksti so zato revnejši in monotoni.

Preko 80 % anketiranih navaja, da pri delu uporabljajo lahko dostopne internetne informacijske vire in si ne predstavljajo več, kako bi lahko pouk izvajali brez tega. Okoli 40% vprašanih priznava, da tedensko uporabljajo internetno povezavo 20 ur in več. Ker pa je bila anketa izvedena preko spleta je seveda zajela predvsem učitelj(ic)e, ki so naklonjeni uporabi računalnika, tako, da je rezultate treba previdno presojati.

Skoraj 100% vseh sodelujočih v anketi uporablja elektronsko pošto kot komunikacijsko sredstvo s študenti; »email« je tako najpogosteje uporabljana internetna storitev, ki jo uporabljajo anketirani. So pa vprašani zelo nenaklonjeni pričakovanjem študentov, da bodo učitelji(ce) dostopni na spletu 7 dni v tednu in 24 ur na dan.

Pri večini vprašanih se zelo zmanjšuje njihova uporaba knjižnic, vse več revij je dostopnih in tudi uporabljanih »online«. Le 16% pa ima izkušnje tudi s spletnim poukom in polovica med njimi toži, da je pri tej metodi potrebne veliko več osebne priprave.

Študija zaključuje z ugotovitvijo, da je na visokih šolah še vedno veliko negotovosti glede učinkovite izrabe informacijskih komunikacijskih tehnologij (IKT). Priporočena je uporaba metod dopolnilnega izobraževanja v IKT, ki naj bo prilagojena posameznim strokovnim področjem.