Odličnost univerz

Spomnili se bomo leta 2003, ko so raziskovalci na univerzi Shanghai Jiao Tong prvič objavili indikatorje odličnosti svetovnih univerz. Takrat se je tudi ljubljanska Univerza znašla na listi 500-tih najuglednejših univerz na 485. mestu. Žal sta naše veselje oz. ponos bila kratkotrajna, saj nas na listi naslednje leto že ni več. In čeprav se s kriteriji presoje in z doseženim rezultatom morda nismo strinjali, najbrž nihče ni zlahka z roko zamahnil, saj je bilo v svetu in tudi pri nas veliko sklicevanja na to razvrstitev.

V zadnji številki revije The Scientist pa se je pojavil nov in zanimiv poskus nekoliko drugačnega vrednotenja univerz in sicer na podlagi kvalitete njihove prisotnosti na medmrežju. Kot vsa »webometrika« se bo seveda tudi ta način presoje šele moral uveljaviti; najbrž bo tudi moral doživeti še marsikatero prilagoditev. Prisotnost na spletu je seveda zelo specifična oblika pojavnosti univerz, vendar izbrani kriteriji sedanjega ocenjevanja so tudi signal univerzam, na kaj naj bi posebej pazile na svojih spletih, zlasti če želijo tudi po tej poti zapustiti zaznavno sled. Avtorji študije iz univerze v Madridu so povedali po katerih kazalcih so ocenjevali visoke šole: po obsegu prisotnosti na spletu, merjenem z številom objavljenih spletnih strani, po vidnosti glede na število povezav na spletih drugih spletnih domen in po številu t. i. »bogatih« strani kot so vsebine namenjene trajnejši rabi, npr. strani v formatih Adobe Acrobat – pdf, PostScript – ps, MS Word – doc, MS PowerPoint – ppt in MS Excel – xls. Napotek je torej jasen: poslej bo potrebno na univerzah prisotnost na spletu načrtovati tudi ob upoštevanju morebitne presoje na osnovi rezultatov spletnih iskalnih orodij.

Na spletni strani »World Universities' ranking on the Web« so Aguillo in sod. objavili rezultate uvrstitve 2000 svetovnih univerz in Univerza v Ljubljani se je uvrstila na ugodno 332. mesto (med evropskimi je na 123. mestu), Univerza v Mariboru pa je na 733. mestu. Zanimivo je, da so uvrstitve na prvih mestih po obeh metodah merjenja, šanghajskem in madridskem, zadovoljivo primerljive: Harvard je prvi oz. peti, Stanford drugi oz. tretji, Berkeley četrti oz. drugi, MIT peti oz. prvi in podobno. Na obeh listah so seveda v prevladi ameriške univerze, posebno izrazito je to v madridski študiji kjer je med prvimi sto univerzami kar 72 ameriških (prvih 25 je njihovih) in 6 kanadskih, prva evropska je ETH Zuerich na 26. mestu in Švica ima v tej družbi še eno - ETH Lausanne, nato pa je v stotici še 7 britanskih, štiri švedske in zgolj po ena finska, nemška in avstrijska univerza! Naslednja ugotovitev je, da so po webometrični primerjavi tehnološko usmerjene univerze v rahli prednosti.