Harnad se je znova razjezil

Guru Odprtega dostopa (OA) prof. Harnad se je znova razjezil. Znano je, da v Veliki Britaniji na štiri leta ocenjujejo kvaliteto visokošolskih ustanov s pomočjo zelo široko zastavljene (in drage!?) nacionalne ocene njihovega preteklega dela. Gre za prakso t. i. Research Assessment Exercise - RAE. V najnovejši številki THES revije poročajo o pozivu nekaterih starejših uglednih predstavnikov akademske sfere, da naj v naslednji RAE leta 2008 univerze zmanjšajo težo pri priznavanje odličnosti na temelju objav v najuglednejših znanstvenih revijah, kot so npr. Nature in Science, ker naj bi to šlo na škodo drugih načinov presoje raziskovalne kvalitete kot so patentne objave in konferenčni prispevki. Vendar je Harnadova zavrnitev takega razmisleka zelo odločna in tehtna. Na eno strani opozarja, da je prestiž določenih revij visoko koreliran s selektivnostjo revij in s standardi presoje kvalitete z raziskovalnimi vrstniki (peer-review), torej s kvaliteto objave in neredko tudi s citacijskim vplivom. Svari, da če zavržejo to, ne bodo imeli nadomestnega merila. Na drugi strani pa bi rešitev, ko bi celotno presojo znanstvenega opusa prepustili v ponovljeno presojo z vrstniki, tokrat v vlogi posamaznih članov RAE komisij, pomenila obsežno a nepotrebno delo. Harnad predlaga, da če je že v razpravi opustitev dosedanje prakse, potem je to priložnost, da bi npr. pričeli neporedno meriti citacijsko pogostost, npr. z orodji, kot jih ponuja CiteBase Search.

Harnadovo reakcijo je mogoče razumeti tudi v luči njegovega dosedanjega obsežnega zavzemanja za OA, ko so mu nasprotniki v zgodnjem obdobju promoviranja te oblike razširjanja znanstvenih informacij očitali, da bo ta koncept oslabil avtoriteto mehanizem ocenjevanja z vrstniki. Harnad je že takrat odločno zavračal take napovedi in je ves čas svoje kampanje vedno tudi zagovor OA nujno povezoval z zagovorom "peer review" ocene.

K trenutni dilemi se je oglasil tudi prof. Suber, ki vidi v novi RAE politiki morda dodatno priložnost za uveljavitev OA, saj bi morda novi standardi vzpodbudili objavljanje v revijah OA, ki še nimajo primerljivih dejavnikov vpliva (IF), kot ga dosegajo tradicionalne revije in večjo težo bi pridobilo tudi samoarhiviranje, ki po poti obširnejše možnosti citiranja v značilni meri povečuje vpliv med znanstvenimi vrstniki.