Odprti dostop na Finskem

Finsko v našem prostoru pogosto in upravičeno omenjamo, ko želimo poudariti učinkovito urejenost nacionalne znanosti. Del tega so nedvomno tudi uveljavljene oblike informacijske podpore raziskovalnega in visokošolskega procesa. Zanimiv pogled v to, kako na Finskem uveljavljajo Odprti dostop nam predstavlja povzetek konferenčnega nastopa S. Karjalainena, direktorja oddelka za znanost na finskem izobraževalnem ministrstvu na nedavni mednarodni konferenci »O strategijah in politiki Oprtega dostopa do znanstvenih informacij«, ki je bila v Pekingu med 22. in 24. junijem letos.

Naj ozadje finske znanosti osvetlijo nekateri podatki: v znanosti je zaposlenih okoli 73.000 ljudi; skupni strošek je 5 milijard €, od česar pokriva podjetniški sektor 70%; v letu 2004 je to pomenilo 3,5% GDP; delež celotnega raziskovalnega vložka Finske med državami OECD je 0,7%, v publikacijah pa 1%; imajo 20 univerz in 29 politehnik ter 19 sektorskih raziskovalnih inštitutov; letno zaključi šolanje 1400 doktorandov.

Predvidevajo, da je približno 15% letne finske akademske raziskovalne produkcije prosto dostopne na internetu. Za to so na voljo štirje arhivi Odprtega dostopa: VTT register objav; arhiv elektronskih disertacij na Tehnološki Univerzi v Helsinkih in še dva arhiva elektronskih publikacij na Univerzah Oulu in Joensuu.

Finska ima okoli 70 recenziranih revij in od teh je devet bolj ali manj dostopnih na internetu. Finska Elektronska Knjižnica (FinELib) je v letih 2004–2005 s pomočjo članstva v BioMed Central zagotovila objavljanje v revijah tega založnika brezplačno za ves finski javni sektor (univerze, politehnike in raziskovalne inštitute).

Na Finskem deluje od leta 2003 neformalno telo »The FinnOA working group«, ki promovira Odprti dostop do znanstvenih in učnih vsebin; v njem so predstavniki raziskovalcev, znanstvenih založnikov in knjižnic. Ta iniciativa je tudi pozvala vlado, da sprejme priporočila in izhodišča za uveljavitev Odprtega dostopa. In res je septembra 2004 Ministrstvo za izobraževanje in znanost imenovalo za to nalogo Odbor, sestavljen iz predstavnikov finančnih teles, univerz, politehnik, znanstvenih društev in knjižnic, ki bi naj svoja priporočila naslovil agencijam raziskovalnega financiranja, ustanovam izvajalkam raziskovanja in znanstvenim založnikom.

Priporočila Odbora zadevajo celotno znanstveno publicistiko finskih avtorjev, torej objave v finskih medijih in v tujini, za katere avtorji ne morejo pričakovati plačila. Priporočila ne zajamejo visokošolskih učbenikov in popularnega znanstvenega tiska. Namen priporočil ni spremeniti uveljavljenih standardov vrednotenja znanstvenega publiciranja, ampak naj bi olajšala dostop, razširjanje, vidnost, uporabnost in koristnost publikacij.

V idealni obliki naj bi Odprti dostop znanstvenih izsledkov bil zagotovljen vsakomur:
- preko interneta s prijaznimi orodji pregledovanja, brezplačno in brez omejitev;
- v fomatu polnega teksta;
- takoj po publiciranju in trajno;
- brez zadržkov pri nadaljnji rabi in
- seveda tako, da ni kršena pravica avtentičnega posredovanja in priznavanja avtorstva.

Večina znanstvene produkcije bo tudi v prihodnjih letih objavljene v tradicionalnih naročniških revijah in v plačljivih zbornikih. Da bi se pa povečalo in izboljšalo razširjanje znanstvenih vsebin Odbor priporoča:
- da visokošolske ustanove in raziskovalni inštituti posamično ali povezano oblikujejo elektronske arhive odprtega dostopa, kjer lahko raziskovalci odložijo kopije svojih objav za prost dostop na spletu,
- da raziskovalce spodbujajo k vlaganju kopij svojih del v teh arhivih, da se ti ustrezno uveljavijo.
Agencije, ki financirajo raziskave naj:
- priznajo avtorjem kot strošek raziskave, kadar morajo raziskovalci objavo raziskave v revijah Odprtega dostopa plačati,
- finančno podprejo znanstvene založnike in objave s ciljem, da jih vzpodbudijo k zagotavljanju Odprtega dostopa.

Raziskovalne ustanove naj:
- svoje znanstvene objave, ki jih objavljajo v serijskih publikacijah odložijo tudi v arhive odprtega dostopa,
- priporočijo svojim raziskovalcem, da objavljajo v revijah Odprtega dostopa, kadar so take na njihovih področjih dela na voljo in so primerljive tradicionalnim naročniškim revijam.

Revije in znanstvena društva naj:
- omogočijo za članke objavljene v svojih serijskih publikacijah čim hitrejše odpiranje v Odprti dostop,
- dovolijo avtorjem člankov v njihovih revijah, da lahko čimprej vložijo kopije v arhive Odprtega dostopa.

Knjižnice naj zagotovijo:
- da se pod vodstvom nacionalne knjižnice podpre internetno razširjanje metapodatkov in polnega teksta materialov, ki so deponirani v online arhivih Odprtega dostopa in da zagotovijo dolgoročno shranjevanje teh arhivksih materialov in
- da se vzpodbuja odpiranje arhivov Odprtega dostopa, ki naj bodo skladni z mednarodnimi standardi za zajemanje metapodatkov.

Ministrstvo za izobraževan naj:
- podpira Odprti dostop, zagotavlja izvajanje priporočil Odbora v sodelovanju z drugimi ministrstvi in spremlja njihovo uveljavljanje in
- naj vzpodbuja ustanove visokega šolstva k sodelovanju za promocijo Odprtega dostopa.

Ker pač lahko vedno in povsod pričakujemo, da posamezni nosilci aktivnosti nimajo dovolj iniciative za spreminjanje trenutnega stanja velja vedno znova analizirati, kako je mogoče zadevi pomagati: npr. raziskovalcem je treba prikazati, kje je njihova korist pri odlaganju v odprte arhive, založnikom odprtega dostopa je treba zagotoviti ugledno pozicijo kot jo že imajo BioMed Central ali Public Library of Science. Na tej poti je pomembna tudi mednarodna uveljavitev tehničnega okolja, kot je to npr. OAI-Protocol for Metadata Harvesting.