Pismo ministru

Našemu ministru za znanost, prof. dr. J. Zupanu sem si dovolil poslati pisanje s pozivom k aktualnejšemu reševanju problematike odprtega dostopa pri nas. Pismo priključujem tudi v nadaljevanju tega bloga:

»Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Prof. dr. Jure Zupan, minister
3. avgust 2006

Spoštovani gospod minister,
nedavna odločitev Evropskega združenja univerz, da ustanovi delovno skupino za uveljavljanje Odprtega dostopa (OD) (http://lifelong.blogspot.com/2006/07/za-odprti-dostop-tudi-eua.html ) ter študija Evropske skupnosti o politiki znanstvenega objavljanja (http://ec.europa.eu/research/press/2006/pr3103en.cfm) sta me vzpodbudili, da opozorim Ministrstvo na pomanjkljivo urejenost tega področja v R Sloveniji. Ne samo, da je to moteče za učinkovito delo raziskovalcev, v najširšem okviru je mogoče prepoznati celo elemente kršitve zakonodaje, ko gre za dostopnost do informacij javnega značaja.

Če izhajamo iz podmene, da so raziskovalni rezultati, ki so bili financirani iz javnih sredstev, del javnega dobra, lahko zaključimo, da je njihova objava zavezana javni dostopnosti. To velja tako za rezultate, ki so oblikovani kot znanstveni članki, kot seveda tudi ko gre za rezultate oblikovane v faktografske in druge podatkovne zbirke. V načelu bi zlasti strokovni in znanstveni članki takega izvora morali biti prosto dostopni davkoplačevalcem (da uporabim to tolikokrat zlorabljeno frazo).

Kot nedvomno veste se v svetu močno uveljavlja gibanje pod geslom Open Access (http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm), ki se zavzema za uveljavitev teh pravic. Osnovno gibalo ideje OD je utemeljeno na parafrazi znanega Newtonovega stavka: »…da sem lahko videl dlje, je razlog, ker sem lahko stal na ramenih velikanov…«. Najbrž je v raziskovalni srenji nepotrebno poudarjati, da je vsak znanstveni rezultat produkt predhodnega znanja in je izvor novega znanja, učinkovit pretok znanja po povečuje učinkovitost raziskovalnega procesa. Dodatno, in kot učitelj to prednostno poudarjam, pa ima ta koncept še poseben pomen za izobraževalni proces, ki je ob tem, da je prvobitna oblika informacijskega pretoka tudi temelj učinkovitega razvoja znanosti in zagotovilo nacionalne bitnosti.

Aktualnosti tematike ne potrjuje zgolj omenjena dejavnost iz okvira EU, tehten dokaz so procesi uveljavitve OD v ravnanju znanstvenih organizacij po svetu in celo urejanje tega v zakonodajah najrazvitejših držav. Britanska Wellcome Trust zdaj že zahteva, da avtorji, ki jih je financirala ta fundacija zagotovijo objavo rezultatov v OD. Prav tako to opcijo uveljavlja ameriška NSF, nemška DFG pa jo pravkar pripravlja. Tako ameriška zvezna administracija (http://cornyn.senate.gov/doc_archive/05-02-2006_COE06461_xml.pdf)
kot britanski parlament pa pripravljata tudi zakonodaje (http://www.publications.parliament.uk/pa/cm200304/cmselect/cmsctech/uc399-ii/uc39902.htm), ki bodo to uredile na vsedržavni ravni. Ker imamo prav pri uveljavitvi zakonodaje o dostopnosti informacij javnega značaja eno sodobnejših pravnih rešitev v svetu, mislim, da tudi pri reševanju z njo povezanih tematik v RS ne bi smeli zaostajati.

Za dosego skupnega cilja, kar iniciativa OD nedvomno je, prosim ministrstvo, da preuči možnosti, kako bi sprožilo in podprlo sklop aktivnosti, ki bi v našem prostoru zagotovile uveljavitev tega dragocenega in za znanost nedvomno zelo potrebnega pogoja za delo. Potrebni ukrepi nedvomno skrivajo tako pravno presojo zadeve kot organizacijske ukrepe v raziskovalnih ustanovah javnega (in zasebnega) prava, ki bodo končni izvajalci rešitev in opravil iz sklopa OD.

Iniciativa OD je v svetu že določila bistvene elemente učinkovitega delovanja OD, od javnih arhivov (repozitorijev) digitaliziranih informacij ter institucionalnih arhivov (»zeleni« OD), do načinov financiranja oblik znanstvene publicistike z nediskriminiranim, torej brezplačnim dostopom bralcev do informacij v elektronskih revijah v polnem tekstu (»zlati« OD) (http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/pers/fnekrep/ujeta_ptica.htm). In ne smemo pozabiti, da je s spletno tehnologijo danes ideja odprtega dostopa do informacij izvedljiva, kot v tako pristni obliki v preteklosti ni bila mogoča.

V upanju, da bo pobuda naletela na razumevanje se Vam za posluh in angažiranje vnaprej prav lepo zahvaljujem.
Prof. dr. Franc Viktor Nekrep

Posredovano tudi:
Prorektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Peter Maček
Urad Informacijski pooblaščenec, namestnica informacijske pooblaščenke, g. Sonja Bien
Weblog LiLoLe (http://lifelong.blogspot.com/)«