EEA in Microsoft bosta ponudila okoljske podatke

V organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je v Portorožu med 14. in 16. majem potekala mednarodna konferenca Premoščanje vrzeli (Bridging the Gap). Predstavljen je bil tudi projekt v katerem sodelujeta Evropska okoljska agencija (EEA) in Microsoft, ki pripravljata spletno platformo za dostop do okoljskih podatkov.

Widgiland

Widget je, cit. Pi Romana:"...zelo priročen dodatek, ki omogoča, da ... (spletnim stranem)... dodajamo različne uporabne in lepotne elemente..." Na spletišču Widgiland najdete bogat izbor teh dodatkov za različne vrste spletišč.   

Proverbiarium 62

Pares cum paribus facillime congregantur.
(Enako se najlažje druži z enakim.)

Par pari respondere.
Enakemu odgovoriti z enakim. Prosto: Vračati milo za drago (tudi: Par pari referto.)

Parsimonia est magnum vectigal.
(Varčnost je velik dohodek.)

Pars pro toto.
(Del za celoto. (uporabljeno npr. v metonimiji))

O raziskovanju odprtega dostopa

na že omenjenem Open Access Directory sta objavljena dva zanimiva wiki zapisa:

• Research questions je spisek vprašanj o raziskavah odprtega dostopa (OD).
• Research in progress je lista potekajočih raziskovalnih proejktov na temo OD.

Avtorske pravice v visokošolskem izobraževanju

Zdaj je na voljo tudi v angleškem jeziku predstavitev holandske zakonodaje in prakse o uporabi avtorskih pravic v visokem šolstvu - Copyright in higher education.

Časopisna ponudba

Če ste se pri prebiranju časnikov v veliki meri že preselili na splet, morda ne povem nič novega z naslovom eufeeds, ki vam kot RSS agregator ponuja vsebine okoli 400 časopisov, z možnostjo izbire po deželah Evropske zveze. Vse svet pa pokriva nek drug servis, namreč Newseum, ki prinaša odtise naslovnih strani večjih svetovnih časopisov.

Preskušanje spletišč

Vsem, ki vzdržujete lastne spletne strani bo morda dobrodošel preskuševalec "test everything".

Proverbiarium 61

Non scholae, sed vitae discimus.
(Ne učimo se za šolo, ampak ta življenje.)

Non semper idem spirat ventus.
(Ne piha vedno isti veter.)

Non si male nunc, et olim sic erit.
(Če je sedaj slabo, ne bo vedno tako.)

Non statim pusillum est, si quid maximo minus est.
(Ni takoj najmanjše, če je manjše od največjega.)

Cell Host & Microbe

Znanstvena založba Cell je razširila nabor svojih publikacij še z revijo Host & Microbe. Revija je namenjena interakcijam med gostiteljem in mikrobno celico. Dostop do elektronskih člankov je plačljiv, občasno pa je v zvezku tudi kakšen članek v odprtem dostopu (Featured Articles). V oddelku Movie Gallery pa objavljajo tudi video klipe, ki so prav tako odprtodostopni.

100 najvplivnejših

Na spletu Foreign Policy najdete v članku The Top 100 Public Intellectuals spisek stotih najvplivnejših razumnikov sveta. Slovenci bomo še samozavestnejši, saj je med njimi tudi Slavoj Žižek.  

Terminologija odprtega dostopa

Oba "velika guruja" Odprtega dostopa, kot ju sam rad imenujem, Steven Harnad in Peter Suber, sta v eni od podrobnosti definicije odprtega dostopa imela nekoliko različni stališči. Iz njunega nedavnega skupnega, usklajenega stališča bo razvidno, kako sta zdaj razliki uredila:

"Pojem "odprti dostop" (OD) je v uporabi v vsaj dveh pomenih. Za nekatere je literatura v "OD" digitalna, spletno dostopna in brezplačna. Odstranjene so torej denarne omejitve ne pa omejitve v pravicah uporabe. Za druge zopet je literatura "OD" digitalna, spletna, brezplačna in brez nepotrebnih omejitev z avtorskimi ali licenčnimi pravicami. Omogoča namreč pravico ponovne rabe, ki presega t. i. "pošteno rabo" (fair use).

V dveh razlogih je splošni pojem OD postal dvoumen. Večina naših zgodb o uspehu omogoča OD v prvem smislu, medtem ko večina tudi velikih javnih izjav kot so budimpeška, iz Bethesde in berlinska (s skupno t. i. BBB definicijo OD) opisujejo OD v drugem smislu. 

Kot veste se s Stevanom Harnadom nisva strinjala v katerem smislu bi bilo pojem bolje uporabljati, on ima raje prvega, jaz drugega. Česar morda niste vedeli, da sva se sicer strinjala v vseh bistvenih in strateških vprašanjih in da je bila razlika zgolj v tej oznaki. Na videz v slepi ulici sva vendar našla soglasje v rešitvi, ki bo všeč vsakomur. Vsaj nama je všeč.

Zedinila sva se da uporabimo pojem  "šibki OD" (weak OA) v primeru odstranjene ovire pri plačevanju in pojem "močni OD" za odstranitev tako cenovnih kot omejitev v pravicah. Zame nova pojma predstavljata bistveno izboljšavo prejšnjega dvoumnega poimenovanja, Stevanu pa nova pojma pomenita izboljšavo, ker jasno povesta, da je šibki OD tudi oblika OD..."

Celotno njuno pisanje je dostopno na obeh njunih blogih (>1, >2). Poslej se bomo torej morali navaditi na še nekoliko podrobnejše opisovanje statusa posameznih virov v OD.

PS.: avtorja v najnovešem zapisu že ugotavljata, da morda izbrana pojma najbrž nista najbolj posrečena: pripisati jima je mogoče tudi pejoritivno konotacijo, ki bi lahko škodovala tistim, ki se šele odlločajo za vstop v OD. Zato že iščeta bolj nevtralne oznake in z uporabo novih imen še lahko počakamo.  

EUA za Odprti dostop (2)

Kot sem že v prvem zapisu opozoril, se je Združenje evropskih univerz (EUA) aktivno opredelilo do Odprtega dostopa (OD). Med drugim je v Priporočilih svoje "delovne skupine za OD" predlagalo konkretne vzpodbude tako vodstvom univerz kot tudi nacionalnim rektorskim konferencam kako uveljaviti posamezne rešitve OD v nacionalnem raziskovalnem in izobraževalnem prostoru.

Radovednost me je nagnala, da sem skušal najti kakšen znak, kako se je npr. Slovenska rektorska konferenca odzvala na poziv EUA. Prvo presenečenje je bilo, da Slovenska rektorska konferenca nima lastnega spletnega naslova in da je njen obstoj na spletiščih slovenskih univerz komaj omenjen. Če gre za telo z uradnim statusom bi pričakoval, da bi že po zakonodaji o dostopnosti javnih informacij tudi na spletu morala biti kakšna konkretnejša sled njegovega delovanja.

Naslednja moja radovednost je bila, koliko in kakšne zadetke sploh sproži pojem "odprti dostop" v iskalniku Najdi.si. Našel sem res spoštljivih 3532 zadetkov, vendar posebno pretresljivih vsebin med njimi ni bilo, zlasti pa ne takih, ki bi kazale na zelo živahno dejavnost na tem področju. Izplen v slovenskem Googlu je bilo nekoliko skromnejši z 987 zadetki, vendar so bili zadetki vsaj kar zadeva prijaznosti v uporabi bolje razvrščeni. Vendar je tudi tu malo znakov o tehtnejši institucionalni dejavnosti. Nisem še odnehal in sem v Najdi.si vtipkal še geslo "open access"; rezultat me je presenetil s celo 4824 zadetki, vendar razlik v tej fazi nisem analiziral. Morda je vzrok zgolj v preslabotni uveljavljenosti slovenskega pojma v strokovnih krogih. Še čisto za konec: iskanje v Googlu na geslo "open access" prikliče 10.400.000 zadetkov, z omejitvijo na slovenske vsebine pa 10.700 zadetkov.       

Wiley-Blackwell

V poteku združevanja založb Blackwell Publishing in John Wiley&Sons bodo vse spletne vsebine povezali na skupni spletni platformi.

Knjižnica na Facebooku

V socialno omrežje Facebook se vse pogosteje vključujejo tudi ustanove, npr. knjižnice. Tak značilen primer je spletni naslov Javne mestne knjižnice iz Dublina. Morda vredno posnemanja?

Open Access Directory (OAD)

Na wiki spletni strani Open Access Directory (OAD) najdete zbirko povezav, pomembnih za Odprti dostop (OD). Zbrani so spiski diskusijskih forumov, konferenc in drugih prireditev o OD, ustanov, ki podpirajo OD, informacijskih povezav do OD in predstavitve različnih oblik promocije, raziskav in razvoja v OD. Registrirani uporabniki imajo tudi možnost vključevanja svojih prispevkov v wiki okolje.

Proverbiarium 60

Omnia mala exempla ex rebus bonis orta sunt.
(Vsi slabi zgledi izvirajo iz dobrih stvari.)

Omnia mea mecum porto.
(Vse svoje nosim s seboj.)

Omnia mors aequat.
(Smrt vse izenači.)

Omnia mutantur, nihil interit.
(Vse se le spreminja, nič ne propade.)

O iskalnikih in Spletu 2.0

Na blogu Karen Blakeman si lahko v povezavi ogledate prezentacijo njenega predavanja o delu z iskalniki in o uporabi nekaterih aplikacij Spleta 2.0. Ni zelo poglobljeno, vendar uporabno za začetnika. Vključene so tudi koristne povezave.

FEST 2008 (2)

Obljubil sem, da bom sporočil, kdaj se bodo na spletu pojavili materiali iz letošnjega FESTa 2008. Zdaj je na spletnem naslovu tržaške univerze že na voljo Harandov prispevek iz okrogle mize o Odprtem dostopu kot video in kot .pdf datoteka. In lahko se naročite na RSS obveščanje.

Science 2.0

V reviji Scientific American so se nekoliko obsežneje razpisali o iniciativi Science 2.0, torej o uporabi socialnih omrežij in praks tipa Web 2.0 za oblike sodelovalnega raziskovanja. Del idej in tudi dilem je mogoče najti že v zapisu in komentarjih SCIEnCE. Koncepta, ki ima seveda veliko čeri, nikakor ni mogoče zavrniti samo z zamahom roke.

Learnhub

Lernhaub je socialno učno omrežje, kjer se ljudje učijo in poučujejo.

Proverbiarium 59

Nequam per verba, per odorem noscitur herba.
(Malopridneža spoznamo po besedah, rastlino po vonju.)

Neque caro, neque piscis.
(Ni meso, ni riba. Pomen: Ni mokro in ne suho.)

Neque aqua aquae, lac est lactis umquam similius quam hic illius est illeque huius.
(Nista voda vodi, mleko mleku podobnejša, kot sta ta dva drug drugemu.) 

Neque mu facere audent.
(Ne upa si ziniti niti mu.)

Obvestila CTK, april 2008 (2)

Safari Books Online

Naj vas spomnimo, da smo za uporabnike knjižnic Univerze v Ljubljani (IP) organizirali testni dostop do e-knjig Safari Books Online, ponudnika ProQuest. Trenutno je v njegovi ponudbi preko 6.000 naslovov s področij poslovanja, raznih strokovnih "namiznih" priročnikov in literature s področja računalništva. Več o vsebini zbirke: http://proquestcombo.safaribooksonline.com/alltitles. Testni dostop do zbirke je možen z lokacij IP Univerze v Ljubljani in se izteče 02.05.2008. Za začetni dostop uporabljajte naslednji URL: http://proquestcombo.safaribooksonline.com/?uicode=Ljubljana.

AnimaBase

Predstavljamo vam izjemno zbirko digitaliziranih starih knjig in znanstvenih člankov s področja zoologije AnimlBase (http://www.animalbase.org). Trenutno je v zbirki 822 del takih avtorjev, kot sta npr. Charles Darwin ali Carl Linne. Obsegajo obdobje 18. 19. in 20. stoletja. Arhiv vzdržuje Univerza v Goettingenu.

IOPscience

Univerza v Ljubljani do 2. junija testni dostop do e-revij servisa Institute of Physics IOPscience. Servis omogoča dostop do preko 50 e-revij s področja tehike, naravoslovja in medicine. Dostop je mogoč v IP okolju Univerze v Ljubljani na URL naslovu http://iopscience.iop.org/.

Miro Pušnik, Oddelek za razvoj in svetovanje CTK, Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani http://dikul.uni-lj.si, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel. 01 2003 445

Ocena SCImago

O Scopusovem SCImagu sem že poročal, zdaj se je pojavila tudi ocena tega scientometričnega orodja, ki kot kaže, resno konkurira Thomsonovim SCI in IF.

Delež letno dostopnega OD

Študija finskih avtorjev (Bo-Christer Björk; Annikki Roos; Mari Lauri) ugotavlja, da je bil izplen ocenjevanih znanstvenih člankov v letu 2006 okoli 1.350.000 v 23.750 revijah. V takojšnjem odprtem dostopu (OD) je bilo 4,6% člankov, dodatno k temu je bilo po enoletnem embargu odstopnih še 3,5%. V depozitnih zbirkah je bilo razen tega dostopnih še 11,3% uporabnih kopij, tako da je vsega v odprtem dostopu v letu 2006 bilo 19,4% do celotne relevantne znanstvene produkcije.

"Peta svoboda" in Odprti dostop

Zagovorniki Odprtega dostopa, med drugimi Peter Suber, se sprašujemo, čemu se je t. i. "peta svoboda", ki naj bi predstavljala "prost pretok znanja" ob že doslej uveljavljenih prostih pretokih dobrin, storitev, kapitala in dela, v najnovejših dokumentih EU omejila zgolj na prost pretok ljudi. Čeprav so še marčevski dokumenti ES opredeljevali, da peta svoboda vključuje Odprti dostop, Suber ugotavlja, da je 15. aprila letos ob pripravi partnerstva z imenonom "Ljubljanski proces", v povzetkih sestanka evropskih ministrov znanosti, "peta svoboda" omejena zgolj še na pretok ljudi in "prost pretok znanja" ne vključuje več eksplicitno Odprtega dostopa (Open access). Suber ta umik med drugim pripisuje tudi pritisku založniških lobijev.       

Projekt Xiphos

Talis je privatna družba, ki se ukvarja z uvajanjem rešitev semantičnega spleta v knjižnično in akademsko okolje. Njihova nova iniciativa je projekt Xiphos v katerem želijo preučiti možnosti novih spletnih rešitev, vključno z rešitvami Spleta 2.0 in Semantičnega spleta za potrebe izobraževanja in raziskovanja v visokošolskih ustanovah. Izhodišča bo ponudila junijska konferenca Talis Research Day, že zdaj pa v blogu vabijo k sodelovanju zainteresirane. 

Proverbiarium 58

Qui nescit simulare, nescit regnare.
(Kdor se ne zna pretvarjati, ne zna vladati.)

Qui nescit tacere, nescit et loqui.
(Kdor ne zna molčati, tudi ne zna govoriti.)

Qui nimium probat, nihil probat.
(Kdor preveč dokazuje, ničesar ne dokaže.)

Qui non proficit, deficit.
(Kdor ne napreduje, nazaduje.)

Knjižnice prihodnosti

Knjižnica prihodnosti je pogosto geslo in pogosto vprašanje. JISC na spletni strani s tem naslovom naslavlja to temo in v blogu s tem imenom vabi bralce k sodelovanju. 

Open Humanities Press

Open Humanities Press je založniška hiša revij humanističnih ved. Deluje po načelih odprtega dostopa.

Thomson Reuters

Medijska hiša Thomson je zdaj prevzela agencijo Reuters in se preimenovala v Thomson Reuters. Sekcija znanstvene informatike ima nov spletni naslov, ohranja pa vse storitve prejšnje hiše ISI Thomson. 

Na FESTu

Včerajšnji dan sem preživel na FESTu v Trstu. Gre zdaj že za tradicionalno mednarodno sejemsko predstavitev znanstvene publicistike. Letos je bila Odprtemu dostopu namenjena okrogla miza z naslovom "Open Access; let's do it: top down, bottom up or both?" in kasneje še splošna razprava za laično javnost "Open Access for Dummies". Ob "šopku" uglednih mednarodnih panelistov se je v razpravo v Trstu preko Skypa vključeval tudi prof. Stevan Harnad iz Montreala. Predstavitev dogodka je na svojem blogu že objavil Bora Živkovič, ki je bil eden od poročevalcev, sicer bo pa posnetek razprave kasneje na voljo tudi na spletu (bom sporočil). Nekaj slikovnih utrinkov najdete torej v Borovem zapisu. In zdaj boste nevoščljivi: prijatelji si privoščijo tudi klepet ob dobri hrani, tudi to je bilo zabeleženo.

Flickr - The Commons

Saj Flickr poznate: socialni portal za odlaganje fotografij (in videov). Na njihovem blogu boste zvedeli nadaljnje zanimivosti o tem servisu. Ali pa ste vedeli, da imajo tudi tematske in stroki posvečene slikovne zbirke - The Commons ? Da boste še bolj fascinirani naj povem, da je njihov največji partner v tem poslu ameriška kongresna knjižnica - LoC.

EUA za Odprti dostop

V marčevski številki EUA news, torej v uradnem glasilu Združenja evropskih univerz (European University Association - EUA) je objavljen tudi poziv članicam k razvoju jasnih strategij za napredek odprtega dostopa (open access) z nedvoumnim sporočilom: "Universities need to do more to develop institutional policies and strategies that increase access to their peer-reviewed research results to the widest range of users, to maximise the impact and visibility of university research." Članice EUA so tudi Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem in kot kolektivni član tudi Slovenska rektorska konferenca !!! Radovedno pričakujem akcijo !

Kako pripraviti revijo

Heather Morrison, znana knjižničarka in blogerka je s svojimi študenti to pomlad opravila zanimiv preskus združen s zaključnim izpitom pri predmetu Issues in Scholarly Communication and Publishing na Univerzi British Columbia. Študenti so svoje seminarske naloge ob uporabi odprtokodnega programa Open Journal Systems povezali v vzorčno revijo "Topics in Scholarly Communications", ki je na voljo v odprtem dostopu. Podrobnosti o projektu najdete tudi na blogu LIBR559L. Zanimiv in inovativen pristop k preverjanju znanja, Petru Subru pa hvala ker je zgodbo izsledil.

Proverbiarium 57

Grave ipsius conscientiae pondus.
(Težko je breme lastne vesti.)

Grege amisso saepta claudere.
(Zapirati leso (vrata), potem ko je čreda že pobegnila.)

Gula plures quam gladius peremit.
(Požrešnost je pokončala več ljudi kot meč.)

Gutta cavat lapidem, non vi sed saepe cadendo.
(Kaplja dolbe kamen ne s silo ampak s pogostim padanjem.)

Slovensko izrazje

Pri Spletnih novicah so nas opozorili na dva koristna spleta iz ZRC SAZU, ki ponujata nabore slovenskega izrazja. Eden je spletni izvod Slovarja slovenskega knjižnega jezika, drug, še bolj bogat in uporaben pa je korpus izrazov iz slovenskega leposlovja, polleposlovja in publikacij z imenom Nova beseda.

SCIEnCE

Na spletu SCIEnCE je sprožena zanimiva pobuda o ponudbi raziskovalnih idej, preden jih pričnemo raziskovati, v presojo kolegom na spletu: v komentiranje in dopolnjevanje. Kakršnakoli že bo usoda te pobude, saj lahko zbuja tudi pomisleke, ji v stranskem učinku morda uspe zagotoviti uporabne spletne aplikacije za sodelovalno raziskovanje, npr. v obliki prilagojene wiki platforme.

Video arhiv pri Nature

Založba revij Nature je pripravila arhiv video filmov ( iz najrazličnejših znanstvenih področij). Ugled založbe jamči za res kvalitetne vsebine in posebej dragoceno je, da je večina vsebin v odprtem dostopu. 

Wikipedia - 10M

Minuli teden je Wikipedija dosegla nov rekord; v vseh njenih izdajah v 250 jezikih je bilo objavljenih 10 milijonov prispevkov. Konec marca je Wikimedia fundacijo doletela tudi zelo dobrodošla donacija: fundacija Alfred P. Sloan ji je za naslednja tri leta dodelila 3 milijone US$, ki jih bodo namenili neprofitnim dejavnostim med katere šteje tudi delovanje Wikipedije.

Science and Engineering Indicators

Vsak dve leti ameriška agencija za znanost (National Science Foundation - NSF) objavi poročilo o znanosti in tehnologiji "Science and Engineering Indicators". Letošnje je, kot prejšnja, odprto dostopno na spletu njihovega oddelka za statistiko na strani  SEIND08 v celoti ali po poglavjih. V poglavjih 1., 2. in 5. najdemo tudi pomembne podatke o akademskem raziskovanju v ZDA. 

Proverbiarium 56

Nihil agere delectat.
(Brezdelje je prijetno.)

Nihil enim lacrima citius arescit.
(Nič se hitreje ne posuši kot solza.)

Nihil esse.
(Biti "ničla".)

Nihil est ab omni parte beatum.
(preneseno: Ni popolne sreče.)

Obvestila CTK, april 2008

OBVESTILA PORTALA DiKUL, http://dikul.uni-lj.si, http://dikul.blogspot.com

Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani – blog in RSS kanal

Še enkrat Vas obveščamo, da bodo informacije v zvezi z Digitalno knjižnico Univerze v Ljubljani odslej dostopne tudi na blogu in sicer na spletnem naslovu http://dikul.blogspot.com. Informacije lahko spremljate tudi preko RSS kanala Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani. Spletni naslov za RSS je http://dikul.blogspot.com/feeds/posts/default.  Če ne želite prejemati več obvestil po e-pošti, sporočite na naslov miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.

Angleška verzija portala DiKUL

Vse uporabnike obveščamo, da smo namestili vse module portala DiKUL tudi v angleškem jeziku (tudi protokol za prijavo v osebni profil, izbore za hitro iskanje etc). Tako bodo tudi tuji študentje in zaposleni na UL lahko nemoteno uporabljali storitve portala.

Težave pri oddaljenem dostopu ter uporabi osebnih profilov

Če z brkljalnikom MS IE 7.0 poskušate priti do obrazca za oddaljeni dostop, se vam lahko včasih zgodi, da imate težave...(več na http://dikul.blogspot.com/2008/03/certifikat-za-oddaljeni-dostop.html). Prav tako smo dobili veliko klicev, da uporabniki ne morejo uporabljati osebnega profila ter popolnega  dostopa do portala od doma. Ugotovili smo, da je šlo praktično v vseh primerih za enak razlog – neurejen vpis v izbrano knjižnico (več na http://dikul.blogspot.com/2008/03/prijava-v-osebni-profil-in-vpis-v.html).  

Arhivi American Chemical Society na UL dostopni v celoti

Do lani smo na Univerzi v Ljubljani imeli dostop do revij iz paketa American Chemical Society le od leta 1995 naprej. V letošnjem letu pa so dostopni tudi arhivi vseh 49 revij iz tega servisa. Licenčni pogoji so podobni, kot pri večini ostalih servisov z e-revijami - iz prostorov UL in knjižnic na UL za vse uporabnike, z oddaljenim dostopom le za študente in zaposlene UL. Servis je nameščen tudi za iskanje v portalu DiKUL. Tekoče naročene revije (1995-2008) zagotavlja CTK, arhivi pa so dostopni zahvaljujoč Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Portal e-revij UL

Do letošnjega leta smo za uporabo e-revij na UL uporabljali uporabniško platformo Ebsco EJS. Zaenkrat platforma ostaja še vnaprej, namenjena pa je uporabi e-revij, ki jih za UL zagotavlja Ebsco (ne revij iz servia Ebsco Host, da ne bo pomote). Hkrati lahko na portalu še zmeraj dotopate do enakega fonda e-revij, kot je bil do letošnjega leta, ne pa do tekočih letnikov. Za celovitejšo uporabo e-revij UL vam priporočamo uporabo Kataloga e-revi v portalu DiKUL (http://sfx.uni-lj.si/sfxlcl3/az/).

Spremembe v kategorijah Zdravstvene vede in Medicina

V dogovoru z informatiki iz Centralne medicinske knjižnice ter knjižnice Visoke šole za zdravstvo smo za področje medicine dodali novo kategorijo Medicina, v dosedanji kategoriji Zdravstvene vede pa se nahajajo informacijski viri, bolj primerni za babištvo, delovno terapijo, fizioterapijo, ortopedsko tehniko, radiološko tehniko, sanitarno inženirstvo ter zdravstveno nego. V kategoriji Medicina boste lahko uporabljali vire, ki so dosedaj bili v kategoriji Zdravstvene vede. Spletna povezava do kategorije Medicina je http://dikul.uni-lj.si/V/?func=meta-1&mode=simple&Init_type =CategoryList&category=Medicina&sub_cat=ALL za kategorijo Zdravstvene vede pa http://dikul.uni-lj.si/V/?func=meta-1&mode=simple&Init_type%20=CategoryList&category=Zdravstvene%20vede&sub_cat=ALL.

Portal DiKUL - pomoč

Pomoč uporabnikom tel: 041 756 308, e-mail:dikul-help@ctk.uni-lj.si

OBVESTILA CTK-ja, http://www.ctk.uni-lj.si, http://blog.uni-lj.si

CTK – blog in RSS kanal

Obveščamo Vas, da bodo informacije v zvezi z CTK in Digitalno knjižnico Univerze v Ljubljani odslej dostopne tudi na blogu in sicer na spletnem naslovu http://blog.ctk.uni-lj.si. Informacije lahko spremljate tudi preko RSS kanala Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani. Spletni naslov za RSS je http://blog.ctk.uni-lj.si/feeds/posts/default.  Če ne želite prejemati več obvestil po e-pošti, sporočite na naslov miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.

Tečaji v CTK-ju, april 2008

V okviru rednega usposabljanja uporabnikov CTK-ja Vas v aprilu vabimo na sledeče tečaje:
Uporaba orodja za upravljanje osebnih bibliografskih zbirk EndNote Web 2.0  7. april
Portal DiKUL 8. april
Uporaba elektronskih revij in elektronskih knjig 9. april
Metode učinkovitega znanstvenega informiranja v sodobnem spletnem okolju 10. april
Uporaba bibliografske zbirke CSA Illustrata 15. april

Informacije in prijavnice dobite pri informatorju v čitalnici CTK-ja ter na spletni strani: http://www.ctk.uni-lj.si/izobrazevanje/. Izpolnjeno prijavnico oddajte pri informatorju ali pošljite na naslov: CTK Ljubljana, Trg republike 3, SI-1000 Ljubljana; tel. 01 2003 445, fax 01 251 4128; e-pošta:miro.pusnik@ctk.uni-lj.si. Za predstavitve informacijskih virov za posamezna strokovna področja se lahko dogovorite posebej. Kontaktni osebi sta g. Iztok Skulj (soba 111,tel. 01 2003 430, fax 01 251 4128; e-pošta: iztok.skulj@ctk.uni-lj.si) ter Miro Pušnik (soba 209, tel. 01 2003 445, fax 01 251 4128; e-pošta:miro.pusnik@ctk.uni-lj.si). Po predhodnem dogovoru ter ob ustreznih tehničnih pogojih izvajamo tečaje tudi v postorih Univerze v Ljubljani ter v prostorih drugih zainteresiranih organizacij. Vsi tečaji so brezplačni!

Knjižne novosti CTK-ja, jan.-feb. 2008

Izšla je prva letošnja številka e-publikacije Knjižne novosti CTK-ja. Prinaša podatke za 526 novosti iz različnih strokovnih področij. Publikacija je dostopna na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/Knjiznica/knjizne-novosti/2008-1.html.

Vljudno vabljeni k uporabi virov in storitev Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani ter knjižnic Univerze v Ljubljani.

Sporoča: Miro Pušnik, Oddelek za razvoj in svetovanje CTK, Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani http://dikul.uni-lj.si, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel. 01 2003 445

iSEEK

iSEEK želi v področju iskanja izobraževalnih vsebin nadomestiti tradicionalne iskalnike pri čemer naj bi študentom in učiteljem ob uporabi sodobnih algoritmov filtriranja zagotovil dostop do kar se da zanesljivih virov informacij.

Proverbiarium 55

Naturae convenienter vivere.
(Modrost stoikov: Živeti v skladu z naravo.)

Natura est paucis contenta.
(Narava je z malim zadovoljna.)

Natura in minimis maxima.
(V podrobnostih je narava največja.)

Naturalia non sunt turpia.
(Modrost cinikov: Kar je naravno ni grdo.)

Consilience

Consilience (skladnost): The Journal of Sustainable Development (revija za trajnostni razvoj) je nova revija odprtega dostopa, ki jo pripravljajo študenti na Univerzi Columbia ob podpori prof. Jeffreyja Sachsa, direktorja Earth Institute na tej univerzi.

DRIVER Wiki

Namen DRIVER wiki-ja je predstavljati aktivnosti na področju odprtega dostopa v Evropski zvezi.

OpenLearn

Britanska univerza za izobraževanje na daljavo Open University je na spletišču OpenLearn prepustila svoj nabor učnih materialov v odprti dostop pod licenco Creative Commons.

TopCited

Ob Thomsonovi ISIHighlyCited storitvi se je zdaj pojavila še konkurenčna Elsevierjeva TopCited. Z zajemanjem v Scopusovo bazo izbira v 26 področjih za vsako od njih 20 najpogosteje citiranih člankov v zadnjih 3, 4 ali 5 letih. Na rezultate za svoje izbrano področje se lahko tudi naročite na RSS posredovanje vsebin.   

Proverbiarium 54

Iracundiam qui vincit, hostem superat maximum.
(Kdor obvlada jezo, premaga največjega sovražnika.)

Iro pauperior.
(Siromašnejši kot Iro. "Iro": znan kot berač na Odisejevem dvoru.)

Is dives vocatur, qui sua sorte contentus est.
(Za bogataša velja, kdor je zadovoljen s svojo usodo.)

Ita diis placuit.
(Tako so hoteli bogovi.)

d'Blog

d' Blog je mreža blogov ustvarjalcev portala dLib.si. Če Digitalno knjižnico Slovenije že poznate je prav, da spoznate tudi njen blog, za katerega močno upam, da bo imel daljšo življenjsko dobo kot samo do poletnih počitnic (tolikšno so mu namreč napovedali sami avtorji). 

Razvrščanje revij

Članek v reviji odprtega dostopa PLoS ONE opisuje matematični model za rangiranje znanstvenih  revij po vplivu (impact).

Slovenija je "in"

Guru odprtega dostopa Peter Suber se je ta teden v svojem blogu intenzivno posvetil Sloveniji. Omenil je poročanje ministra Žige Turka iz spomladanskega zasedanja Evropskega sveta na njegovem blogu, opozoril je na odprtje naše DiKUL knjižnice in spremljevalnega bloga, sporočil pa je tudi o prevodu definicije "odprtega znanja" na tem blogu.  

Proverbiarium 53

Nolens-volens.
(Hočeš, nočeš.)

Noli barbam vellere mortuo leoni.
(Ne puli dlake mrtvemu levu.)

Noli equi dentes inspicere donati.
(Ne glej zob podarjenemu konju.)

Nolite iudicare, ut non iudicemini.
(Ne sodite, da ne boste sojeni.)

Focuss.info

Focuss.info je specializiran iskalnik za področje globalnega razvoja; specifično je podprt z elektronskimi viri, izbranimi s strani knjižničarjev, raziskovalcev in strokovnjakov na sodelujočih ustanovah.

Dan Pi

Včerajšnji dan je zaradi značilnega angleškega datumskega zapisa 3/14 posvečen številu pi. To je bil tudi rojstni dan Alberta Einsteina. Matematični navdušenci imajo celo spletno stran PI DAY, posvečeno temu dnevu.

HRČAK

Prijatelj in bloger M. Pušnik iz CTK me je opozoril na hrvaški portal Hrčak. Toplo priporočam! Našim sosedom je uspelo, kar si tudi uporabniki pri nas zelo želimo, da namreč dobimo portal slovenske znanstvene in strokovne revijalistike, ki je na voljo v odprtem dostopu. Trenutno ima hrček (simpatično ime!) v zalogi 155 revij, uporaba portala pa je seveda v maniri odprtega dostopna vsem spletnim uporabnikom.

Hrčak je zelo prijazno zasnovan, usmeri nas k revijam v področjih naravoslovja, tehniških ved, biomedicine in zdravstva, biotehniških ved ter družboslovnih in humanističnih ved. Večinoma nas na spletni strani izbrane revije čaka .pdf kopija celotnega članka. Bazo lahko preiskujemo tudi v t. i. naprednem načinu, torej z gesli in to na način kot smo ga vajeni iz Googla, ko npr. z znakoma + ali - pred geslom tega vključujemo ali izključujemo iz iskalnega rezultata. Po uporabniški prijavi si lahko ustvarite tudi uporabniški profil, rezultati pa vam bodo sporočani na vaš email naslov.

Čestitke Univerzitetnemu računalniškemu centru Univerze v Zagrebu SRCE, ki je realizator projekta ob financiranju njihovega ministrstva za znanost, izobraževanje in šport.   

Fundacija za odprto znanje

Fundacija za odprto znanje (The Open Knowledge Foundation - OKF) je bila ustanovljena leta 2004 z enostavnim ciljem promocije in varovanja odprtega znanja in s prepričanjem, da več odprtosti v ustvarjanju in razširjanju znanja prinaša daljnosežne socialne in tržne prednosti.

Kaj je "odprto znanje"? V odgovor na to so pri  OKF pripravili definicijo, ki je zdaj prevedena že v nekaj jezikov. To me je izzvalo da sem se lotil poskusa tekst prenesti tudi v slovenščino (brez gotovosti, da mi bo to posebno uspelo :-) ),

 

Definicija odprtega znanja v1.0

Terminologija

Pojem znanje vključuje:

1. Vsebine kot so glasba, filmi, knjige
2. Različne vrste podatkov od naravoslovnih, zgodovinskih, geografskih in drugih
3. Vladne in druge administrativne informacije

Izključen je pojem programja (softwarea) kljub njegovemu osrednjemu pomenu, ker je že ustrezno obdelan v drugih delih.

Pojem delo bo v nadaljevanju uporabljen kot oznaka enote znanja.

Pojem zbirka je uporabljen za označevanja zbirke del. Seveda je zbirko mogoče prav tako označiti kot delo.

Pojem licenca obravnava pravna določila pod katerimi je delo dostopno. Kjer licenca ni navedena velja, da naj se upoštevajo običajni pravni okviri pod katerimi je delo dostopno.

Definicija

Delo je v odprtem dostopu, če so v uporabi izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Dostop (access)

Delo naj bo dostopno v celoti in ne po večjih kot so stroški reprodukcije, prednostno pa brezplačno preko interneta. Delo naj bo tudi dostopno v uporabni in spremenljivi obliki.

2. Razširjanje (redistribution)

Licenca ne sme nikogar ovirati pri prodaji ali posredovanju samega dela ali dela zbirke, ki je pripravljena iz različnih virov. V licenci ni mogoče zahtevati licenčnine ali drugačnega plačila za prodajo ali razširjanje.

3. Uporaba v nadaljevanju (reuse)

Licenca mora omogočati pripravo spremenjenih in predelanih del, njihovo razširjanje pa mora biti dovoljeno kot za izvorna dela. V licenci je lahko naložena navedba določnosti ali zahteva po prepoznavi: glej načelo 5 (navajanje) in načelo 6 (poimenovanje).

4. Odsotnost tehnoloških omejitev

Delo mora biti ponujeno v obliki, ki ne ovira zgoraj zagotovljenih postopkov. To je mogoče doseči s ponudbo dela v eni od odprtokodnih rešitev, t.j. v obliki katere določila so javno in prosto dostopna in v rabi ne vsebujejo finančnih ali drugačnih omejitev.

5. Navajanje

Licenca lahko kot pogoj za razširjanje in rabo zahteva navedbo avtorjev in sodelujočih pri delu. Vendar ta zahteva ne sme biti oteževalna. Na primer, če se tako zahteva, naj delo spremlja lista tistih, ki tako navajanje zahtevajo.

6. Poimenovanje

Licenca lahko kot pogoj za primer razširjanja v spremenjeni obliki zahteva, da predelano delo nosi drugačen naslov ali številko verzije kot izvorno delo.

7. Brez diskriminacije oseb ali skupin

Licenca ne sme diskriminirati nobene osebe ali skupine oseb.

8. Brez omejevanja področja uporabe

Licenca ne sme zahtevati nobene omejitve pri uporabi dela za katerikoli namen. Na primer, ni ga mogoče omejiti pri poslovni uporabi ali za vojaške namene.

9. Prenos licence

Pravice, s katerimi je opremljeno delo, morajo biti prenesene na vse, ki jim je delo posredovano brez da bi jih obvezovali k pridobivanju posebne licence.

10. Licenca ne sme biti podeljena samo določeni zbirki

Pravice vezane na delo ne morejo biti odvisne od tega da je delo del določene zbirke. Če je delo izdvojeno iz zbirke in če je uporabljeno v okviru licenčnih določil licence pripadajo vsem, katerim je bilo delo posredovano, enake pravice kot so vezane na izvorno zbirko.

11. Licenca ne sme omejevati razširjanja drugih del

Licenca ne sme zahtevati nobenih omejitev za druga dela, ki se razširjajo istočasno z licenciranim delom. Npr. licenca ne sme zahtevati, da bodo tudi vsa ostala dela, ki bodo vključena v isti medij, tudi odprta.

ScienceWatch

Pri Thomson Scientific nas čaka spletna stran ScienceWatch.com z materiali o metriki in analitiki aktualnega znanstvenega dela.

Contagion

Knjižnica Univerze Harvard vzdržujejo enkratno dokumentacijsko bazo - digitalno knjižnico Contagion. Na preko 500.000 straneh so digitalizirane števile knjige, serijske publikacije, pamfleti, inkunabula in rokopisi, ki predstavljajo zgodovinski material zapisov o boleznih in epidemijah.

Proverbiarium 52

Mars est alpha malorum.
(Vojna je začetek zla. Dobesedno: Mars (bog vojne) je prva črka (alfa) zla.)

(Neque mittatis) margaritas ante porcos.
(Ne mečite biserov pred svinje. Preneseno: Ne govorite umno pred bedaki.)

Mathias obiit, iustitia periit.
(Matjaž je umrl, pravica je propadla. Rek iz časa ogrskega kralja Matjaža - Matije Korvina.) 

 Matura dum libido manet.
(Pohiti dokler je poželenje. Preneseno: Kuj železo dokler je vroče).

illumin8

Elsevier najavlja zanimivo spletno orodje, illumin8, ki naj bi s pomočjo naravnega jezika omogočalo preiskovanje Elsevierjevih baz in svetovnega spleta. Osebam odločanja in raziskovalcem naj bi zagotovilo učinkovito orientacijo v informacijskem prostoru oz. prostoru znanja ter jim olajšala odločanje.

Create Change Canada

Create Change je izobraževalna iniciativa, ki išče nove možnosti komunikacije v znanosti, zagovarja rešitve, ki uveljavljajo mrežno digitalno okolje in vzpodbuje k aktivnemu sodelovanju znanstvenikov pri oblikovanju sprememb.

EPA multimedijski portal

Ameriška okoljska agenc ija EPA (po naše: ministrstvo za okolje) je pripravila multimedijski portal za video, audio/podcasts in fotografske materiale povezane z okoljem.

"Zeit" in "Spiegel" z arhivi v OA

Nedavno sta dva velika nemška časnika brez omejitev odprla svoje arhive: reviji Zeit in Spiegel. Hvalevredno; kdaj bomo kaj takega doživeli pri slovenskih medijih???

Proverbiarium 51

Stulti est aliena curare, sua neglegere.
(Samo neumneža skrbijo tuje stvari ko svoje zanemarja.)

Stultitia excusationem non habet.
(Za neumnost ni opravičila.)

Stultorum infinitus est numerus.
(Brezmejno je število neumnežev.)

Stultum caput nec canescit nec calvescit.
(Neumna glava ne osivi in ne postane plešasta.)

Uni Wincast

V Ameriki vse več univerz odpira lastne "wincast" kanale na YouTube. Kot npr.: Massachusetts Institute of Technology, University of Arkansas at Little Rock, Auburn University, Carnegie Mellon University, University of Maryland at Baltimore County, Purdue University, Texas Tech University in Vanderbilt University. Razen tega najdemo na posebnem kanalu The Universuity Tube (UTube) dostop do video posnetkov iz življenja na skoraj 130 univerzah od zahoda do vzhoda ZDA. Nekaj o tem tudi v novici na The Wired Campus.

Socialna omrežja

Veliko nas je, ki nas je splet omrežil. Še zlasti z novimi orodji spleta 2.0 (web 2.0) in v okrilju t. i. socialnih omrežij. Ali poznate vse iz tega spiska 25 koristnih informacijskih "socialnomrežnih" orodij?

O da, kaj je web 2.0? Nekaj o tem najdete >>tukaj. In če vas zanima, kako lahko z web 2.0 podprete raziskovanje, pojdite >>sem. Želite v spletu komunicirati, potem si poglejte še >>tole.

Bolj zanesljivi od Wikipedije

Ne dvomim, da pogosto uporabljate Wikipedijo (>>1 in >>2). Včasih pa nas vendarle zaskrbi ali lahko njenim podatkom povsem zaupamo, saj je način njenega nastajanja lahko razlog tudi za nezanesljivosti. Za tak primer vam bo morda dobrodošel tale spisek 25 zanesljivejših virov informacij.

Planet eBook

Še en spletni naslov, Planet eBook, ki nam ponuja odprti dostop do del klasične literature.

Reuters pri Thomsonu

Korporacija Thomson, ki jo raziskovalci poznamo predvsem po informacijsko dokumentacijskem servisu ISI Web of Knowledge, je sporočila, da je prejela ameriško, kanadsko in soglasje Evropske skupnosti za akvizicijo agencije Reuters.

Proverbiarium 50

Requiescat in pace (običajno v kratici R.I.P.)
(Počivaj v miru!)

De mortuis nil nisi bene.
(O mrtvih samo dobro!)

Doleo!
(Žalujem!)

Brockhaus na spletu

Če držijo navedbe založbe Heise, naj bi z aprilom bila na spletu brezplačno na voljo največja nemška enciklopedija Brockhaus, ki smo jo doslej občudovali v papirni verziji s 30 volumni. Pred tem so Nemci v odprt spletni dostop in dodelavo po principu Wikipedije sprostili tudi Meyers Lexikon.  

Spletna opaznost arhivov

Pred 14. dnevi sem opozoril na razvrščanje uglednih univerz v Webometricsovi listi, kjer je bilo mogoče najti tudi UL. Zdaj so v raziskovalni skupini Cybermetrics Lab, ki pripravlja to listo, objavili še spisek 200 najopaznejših informacijskih  arhivskih zbirk (t.i. repozitorijev) v svetu. Na prvih treh mestih so tri zbirke odprtodostopnih virov: Arxiv (fizika), RePEc (ekonomika) in E-LIS (knjižničarstvo); (v tem spisku zaman iščemo zbirko iz Slovenije).

Nova verzija kataloga Copac

Copac® library catalogue je skupen knjižnični katalog večjih britanskih knjižnic (vključno z British Library), ki je na spletu dostopen v prostem dostopu. Na svojem blogu so pravkar sporočili, da je na voljo nova, dopolnjena verzija kataloga.   

BlogHighEd

BlogHighEd (BHE) je združevalni blog (agregator) zapisov blogerjev, ki se posvečajo visokošolskim vsebinam. Poleg spremljanja blogov se lahko tudi aktivno včlanite v mrežo somišljenikov. 

EOD

eBooks on Demand (EOD) je nova in vznemirljiva storitev, v kateri bodo uporabniki na zahtevo imeli dostop do milijonov knjig v elektronski obliki. Projekt, soustanovljen s strani EU, združuje 13 evropskih knjižnic iz 8 držav (tudi naša NUK je vmes!)

Proverbiarium 49

Ab alio exspectes, alteri quod feceris.
(Pričakuj od drugega, kar drugemu storiš. Pomensko:... milo za drago.)

Ab antiquo.
(Iz davnine. Od nekdaj.)

Ab asinis ad boves transcendere.
(Od osla preiti na govedo. Pomensko: ...izboljšati si položaj.)

Ab asino lanam.
(Od osla (pričakovati) volno. Pomensko: ...jalovo pričakovanje.)

Abducet praedam, qui occurrit prior.
(Plen bo odnesel, kdor prej pride.)

Univerza ZN se pridružuje OCW

Univerza Združenih narodov (UNU) se pridružuje iniciativi odprtodostopnega učnega materiala OpenCourseWare (OCW)

MasterKey

Združevalno iskanje - ZI (z angleškim pojmom Federated Searching - FS)  nam je, odkar imamo na voljo slovensko digitalno knjižnico DiKUL, ki je utemeljena na združevalnem iskalniku MetaLib, pravzaprav domače. In zato morda velja opozoriti na novo meta iskalno orodje MasterKey, ki je utemeljeno na ZI in je izraziteje namenjeno iskanju v spletnih odprtodostopnih virih in knjižničnih katalogih.

LoudLit.org

Opozoril bi vas na zanimivo storitev z imenom LoudLit, v kateri nam v zelo kvalitetni zvočni interpretaciji ponujajo velika dela literature, ki so sicer javno dostopna v projektu Gutenberg. Istočasno lahko spremljamo zapisan tekst in zvočni posnetek v formatu mp3, ki si ga lahko tudi shranimo za kasnejšo rabo. Pomembno je, da tako poslušalec lahko začuti izgovarjavo, kar je zlasti koristno v jezikovnem pouku.

Proverbiarium 48

Quidquid sub terra est, in apricum proferet aetas.
(Karkoli je pod zemljo, čas prinese na površje.)

Quidquid venerit obviam, loquitur.
(Govori, kar mu pade na pamet.)

Quid vesper ferat, incertum est.
(Negotovo je, kaj bo prinesel večer.)

Quieta non movere.
(Ne drezajte v mir.)

Obvestila CTK, februar 2008

Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani – blog in RSS kanal

Obveščamo Vas, da bodo informacije v zvezi z Digitalno knjižnico Univerze v Ljubljani odslej dostopne tudi na blogu in sicer na spletnem naslovu http://dikul.blogspot.com. Informacije lahko spremljate tudi preko RSS kanala Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani. Spletni naslov za RSS je http://dikul.blogspot.com/feeds/posts/default.  Še naprej bomo ohranili tudi e-poštno verzijo obveščanja. Če ne želite prejemati več obvestil po e-pošti, sporočite na naslov miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.

Scitopia

Scitopia (http://www.scitopia.org)  je nov akademski spletni iskalnik, namenjen za iskanje znanstvenih informacij s področja tehnike in naravoslovja. V projektu sodelujejo Acoustical Society of America, American Geophysical Union, American Institute of Aeronautics and Astronautics, American Institute of Physics, American Physical Society, American Society of Civil Engineers American Society of Mechanical Engineers, American Vacuum Society, The Electrochemical Society, The Institute of Electrical and Electronics Engineers, Institute of Physics Publishing, Optical Society of America, Society of Automotive Engineers, Society for Industrial and Applied Mathematics ter SPIE. Iskalnik išče po revijah omenjenih znanstvenih organizacij. Indekiranih je več kot 3 milijone člankov. Iskanje je brezplačno, dostop do člankov pa je mogoč glede na siceršnje pravice uporabnikov glede dostopa do izbranih revij.

E-knjige International Tables for Crystallography

Univerza v Ljubljani je letos že kupila okoli 9000 e-knjig založbe Springer. Omenjenim knjigam smo v CTK-ju in FKKT dodali še sledeče e-knjige iz kristalografije:

Volume A: Space-group symmetry (ISBN 978-0-7923-6590-7)
Volume A1: Symmetry relations between space groups (ISBN 978-1-4020-2355-2)
Volume B: Reciprocal space (ISBN 978-0-7923-6592-1)
Volume C: Mathematical, physical and chemical tables (ISBN 978-1-4020-1900-5)
Volume D: Physical properties of crystals (ISBN 978-1-4020-0714-9)
Volume E: Subperiodic groups (ISBN 978-1-4020-0715-6)
Volume F: Crystallography of biological macromolecules (ISBN 978-0-7923-6857-1)
Volume G: Definition and exchange of crystallographic data (ISBN 978-1-4020-3138-0)

Knjige so dostopne v portalu DiKUL kot tudi v okviru portala SpringerLink (http://www.springerlink.com/content/?mode=allwords&k=International+Tables+for+Crystallography&sortorder=asc&sw=international+tables).

Licenčni režim je enak, kot za ostalo gradivo v omenjenem paketu (za vse uporabnike iz prostorov UL ter z oddaljenim dostopom za študente in zaposlene na UL).

Thomson Scientific WebPlus

Thomson Scientific WebPlus (http://scientific.thomsonwebplus.com/)  predstavlja nov iskalnik, namenjen pridobivanju znanstvenih informacij v spletnem okolju. Za razliko od Google Scholarja in ostalih akademskih spletnih iskalnikov ne išče po vsebinah znanstvenih del, temveč po izbranih spletnih mestih, virih novic ter blogih. Omogoča iskanje po osebah/avtorjih informacij, iskanje po vsebini, iskanje posameznih inštitucij ipd. Thomson Scientific WebPlus je zaenkrat dostopen le uporabnikom, ki imajo dostop do Web of Science, kar je glede na hudo konkurenco na tem področju dokaj nenavadno.

GeoRef in GeoScience v portalu DiKUL

GeoRef (http://www.csa1.co.uk/htbin/dbrng.cgi?username=nuknu&access=nuknu589&db=georef-set-c) je ena izmed najpomembnejših bibliografskih zbirk za področje geoloških znanosti. Od leta 1966 jo izdaja American Geological Institute. Vsebuje skoraj 3 milijone zapisov o znanstvenih člankih, knjigah, zemljevidih, prispevkih s konferenc, poročilih ter disertacijah s področja geologije in sorodnih ved. Pokriva obdobje od leta 1933 pa do danes, letni prirast zapisov je 90.000. Dostop je možen z lokacij Univerze v Ljubljani, možen je tudi oddaljen dostop za člane knjižnic UL z geslom.GeoScienceWorld (http://www.geoscienceworld.org/) je neprofitna organizacija šestih vodilnih geoloških združenj in enega inštituta iz ZDA in Velike Britanije, ki nudi elektronski dostop do najpomembnejših serijskih publikacij ustanoviteljic, kakor tudi drugih neprofitnih ali neodvisnih založnikov. Trenutno je v paketu dostopnih 36 naslovov revij, postopoma pa bodo dodajali tudi knjige, zemljevide in druge digitalne geološke podatke.

Obe zbirki sta dostopni tudi v portalu DiKUL. Iskanje po GeoRef zahteva avtentikacijo (iz IP okolja UL oz. z oddaljenim dostopom). Iskanje po GeoScienceWorld je prostodostopno, do celotnih besedil pa boste zaenkrat lahko dostopali le iz prostorov UL. V bližnji prihodnosti lahko pričakujete tudi oddaljeni dostop.

Zbirki za UL zagotavlja NTF, Oddelek za geologijo.SocINDEX

SocINDEX with Full Text (EBSCO) (http://search.epnet.com/login.asp?profile=web&defaultdb=sih)  služi za iskanje strokovne in znanstvene literature ter branje člankov in knjig s področja sociologije in sorodnih ved. Na voljo so celotna besedila člankov iz približno 500 revij in skoraj 7000 celotnih besedil prispevkov s konferenc ter celotna besedila 735 knjig. Na voljo so tudi podrobnejši podatki o avtorjih. Možno je iskanje citiranih referenc, iskanje je podprto s tezavrom. Zbirka je že uvrščena v portal DiKUL.

HTML koda za iskalnik po informacijskih virih, vključenih v portal DiKUL

Če želite namestiti iskalnik za hitro iskanje po informacijskih virih, vključenih v portal DiKUL., lahko HTML kodo dobite na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/dikul/promocija/iskalnik-dikul.txt.   

Vljudno vabljeni k uporabi virov in storitev Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani ter knjižnic Univerze v Ljubljani.

Portal DiKUL - pomoč

Pomoč uporabnikom tel: 041 756 308, e-mail:dikul-help@ctk.uni-lj.si

Hvalevredna pobuda

Podpiram pobudo za podelitev Nobelove nagrade utemeljitelju interneta Timu Berners Leeju. Več o njem.

Spletna opaznost univerz

Izšel je svež spisek "Webometrics Ranking of World Universities", ki od leta 2004 dvakrat letno razvrsti 4000 svetovnih univerz po njihovi vidnosti na spletu. Na spisku imamo tudi slovensko predstavnico in sicer Univerzo v Ljubljani, ki je tokrat pristala na ugodnem 434. mestu.

Dan Amnestije Blogrole

Ta vikend je baje proglašen kot Dan Amnestije Blogrole (>1, >2, >3, >4) ko naj bi v svoje blogrole vključevali tiste, ki niso zelo razvpiti blogerji pa jih imamo vseeno radi. Tudi sam ugotavljam, da preveč skoparim s tem priznanjem; obljubim, da se bom poboljšal.

Čitalec Raedius

V polovici letošnjega leta napovedujejo prihod na tržišče inovativnega čitalca e-vsebin z imenom Raedius. Združeval naj bi zložljiv polimerni ekran in telefon ter tako morda predstavljal resno konkurenco Amazonu, ki je koncem lanskega leta ponudil svoj čitalec Kindle.  

OER

OER je kratica za Open Educational Resources - Odprte Izobraževalne Vsebine in predstavlja iniciativo v donatorstvu filantropske fundacije Hewlett. Uporabnikom zagotavljajo učne in učnoraziskovalne vsebine, ki so prosto dostopne v licenčnem ali nelicenčnem aranžmaju. Ponujajo celotne predmetne vsebine, module, učbenike, video material, testne materiale, programska orodja ter druge materiale in tehnike, ki služijo posredovanju znanja. Del njihove ponudbe je npr. že večkrat omenjeni konzorcij OCW - Open Course Ware.

V spremljajočem agregatorju OER Blogs spremljajo tudi bloge z vsebinami, ki se ukvarjajo z učnimi resursi. 

LISZEN

Če sem vas v petek opozoril na prvi pravi slovenski knjižnično informatični blog, naj dodam, da je v svetu podobnih spletnih dnevnikov veliko. Na voljo je tudi iskalno orodje namenjeno preiskovanju vsebin v knjižničnih blogih, na Googlovem algoritmu utemeljen LISZEN. V njegovi bazi je ta trenutek že preko 750 takih blogov, kot nam razkrivajo na Recherchenblogu.   

Proverbiarium 47

Sunt asini multi solum bino pede fulti.
(Mnogo je oslov samo na dveh nogah.)

Sunt pueri pueri, pueri puerilia tractant.
(Fantje so fantje in fantje se ukvarjajo z otročarijami.)

Sunt quidam homines non re, sed nomine.
(Nekateri so ljudje zgolj po imenu.)

Superbientem animus prosternet.
(Prevzetneža bo uničil njegov ponos.)

Slovenski informatični blog

Slovenci smo, zahvaljujoč informatiku Mirotu Pušniku iz CTK dobili prvi zaresni knjižničarski blog. Na blogu "Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani" lahko pričakujemo sprotno obveščanje o vseh zanimivostih, spremembah in novostih osrednjega slovenskega knjižničnega e-portala DiKUL.

Research Blogging

Kot pogosto doslej me je Suberjev zapis pripeljal na ta blog. Reseach Blogging je v znanstveni blogosferi zanimiv, nov "projekt": z zapisi na sodelujočih blogih želijo spremljati znanost. In ne kakršnokoli znanost, predvsem ocenjevano ("peer reviewed"), torej odlično znanost. Bo pravzaprav zbirnik zapisov, ki so jih sodelavci blogov iz skupine ScienceBlogs na svojih blogih pričeli oblikovati kot zapise/ocene raziskovalnega dela pod nalepko  "Blogging on Peer-Reviewed Research". O tem lahko več preberete tudi na strani z vestmi o tem projektu: BPR3. In posebej o tem, kdaj se blogerji odločajo za zapis pod BPR ikono, lahko preberemo >tukaj. Ne nazadnje, pričakujemo lahko, da bo tudi to ena od poti za prepoznavo kvalitetnih znanstvenih del.   

Proverbiarium 46

Malum discordiae.
(Jabolko spora.)

Malum est mulier, sed necessarium malum.
(Ženska je zlo, vendar nujno zlo.)

Malum nullum est sine aliquo bono.
(V slabem je tudi kaj dobrega.)

Malum vas non frangitur.
(Slaba posoda se ne razbije.)

Classroom 2.0

Classroom 2.0 je spletno socialno omrežje za vse, ki jih zanima uporaba web 2.0 in sodelovalnih tehnologij v izobraževanju. Trenutno povezuje že 5.000 strokovnjakov v izobraževanju.

Open Students

Poslej bomo lahko spremljali še en blog na temo odprtega dostopa; Open Students bo prednostno namenjen študentom radovedno pa ga bomo prebirali, prepričan sem, tudi drugi. 

Informatični karnevali

(Web)blog karnevali so v blogosferi posebna oblika sodelovanja. Poljuben bloger si vzame čas, da zbere posebno dobre zapise na določeno temo in objavi povezave do njih s kratkim opisom na svojem blogu v posebnem zapisu imenovanem karneval. Na spletišču Infosciences lahko najdete spisek dosedanjih karnevalov, ki obravnavajo informacijsko vedo.

Fotoarhivi iz LoC

Na blogu Library of Congress (LoC) najdete sporočilo o zanimivem projektu, ki ga skupaj pripravljata LoC in fotografski portal Flickr.  

First Monday

V preteklosti sem vas že kdaj opozoril na katerega od člankov v e-reviji o internetu First Monday. Revija je v odprtem dostopu in v januarski številki boste v njej našli nekaj zanimivih člankov, npr. članek o aktualnem stanju avtorskih pravic v luči iniciative Creative Commons, članek o e-knjigah v odprtem dostopu, članek o oblikah dela v poučevanju na daljavo v luči angažiranosti študentov pa še kaj...

Proverbiarium 45

Nec revocare potes, qui periere, dies.
(Ne moreš priklicati dnevov, ki so prešli.)

Nec scire fas est omnia.
(Tudi vse vedeti ni dobro.)

Nec timide promitte.
(Ne obljubljaj plašljivo.)

Ne maior poena quam culpa sit.
(Naj kazen ne bo večja od krivde.)

Wikipedia v mp3

Uporabljate Wikipedijo pri samoizobraževanju, vam je na vaših izletih ali pri joggingu dolgčas pa vam ni do glasbe? Članke iz angleške, nemške ali francoske Wikipedije si lahko s programskim paketom Pediaphon predelate v mp3 datoteko in z njo "nakrmite" svoj iPod. Morda boste nekoliko razočarani nad digitalno generiranim glasom bralca teksta; pa saj veste tisto tolažbo, da v sili vrag muhe žre in ko boste nekoč morda v časovni stiski vam bo ta možnost vendarle dobrodošla.

O avtorskih pravicah in arhiviranju

Pogosto v pogovorih s kolegi ugotovim, da se ne zavedajo, kako se pri objavi svojih znanstvenih prispevkov v tujih revijah običajno odpovedo svojim avtorskim pravicam v korist revijalne založbe. Tisti, ki pa to vedo pa velikokrat ne vedo, da svoje izdelke oz. njihove kopije vendarle lahko tudi arhivirajo v depozitnih zbirkah, ki omogočajo odprti dostop. Znano je, da so dela v odprtem dostopu veliko bolj odmevna med znanstvenimi kolegi (imajo večji indeks citiranosti!), kot tista, ki so zgolj objavljena v tiskanih revijah. Povedano drugače, zelo pogosto je mogoče svoj članek iz ocenjevane svetovne revije po objavi brez posledic odložiti tudi v depozitnem arhivu svoje ustanove, na osebni spletni strani ali v nekaterih organiziranih večjih depozitnih arhivih v svetu (npr. PubMed Central, ArXiv ipd.). Veliko založnikov namreč to prakso dovoljuje. V svetovnem poprečju danes 66 % založnikov omogoča eno do oblik samoarhiviranja kot lahko to preberemo na portalu SHERPA ROMEO. Na njihovi spletni strani najdemo tudi podrobnejše podatke o posebnih določilih glede arhiviranja za posamezne založnike. Dejansko je število avtorjem prijaznih revij veliko večje, kot jih razkriva poprečje velikodušnih založnikov, saj je kar nekaj največjih svetovnih založnikov naklonjenih tej obliki poobjavljanja.