Pogosto v pogovorih s kolegi ugotovim, da se ne zavedajo, kako se pri objavi svojih znanstvenih prispevkov v tujih revijah običajno odpovedo svojim avtorskim pravicam v korist revijalne založbe. Tisti, ki pa to vedo pa velikokrat ne vedo, da svoje izdelke oz. njihove kopije vendarle lahko tudi arhivirajo v depozitnih zbirkah, ki omogočajo odprti dostop. Znano je, da so dela v odprtem dostopu veliko bolj odmevna med znanstvenimi kolegi (imajo večji indeks citiranosti!), kot tista, ki so zgolj objavljena v tiskanih revijah. Povedano drugače, zelo pogosto je mogoče svoj članek iz ocenjevane svetovne revije po objavi brez posledic odložiti tudi v depozitnem arhivu svoje ustanove, na osebni spletni strani ali v nekaterih organiziranih večjih depozitnih arhivih v svetu (npr. PubMed Central, ArXiv ipd.). Veliko založnikov namreč to prakso dovoljuje. V svetovnem poprečju danes 66 % založnikov omogoča eno do oblik samoarhiviranja kot lahko to preberemo na portalu SHERPA ROMEO. Na njihovi spletni strani najdemo tudi podrobnejše podatke o posebnih določilih glede arhiviranja za posamezne založnike. Dejansko je število avtorjem prijaznih revij veliko večje, kot jih razkriva poprečje velikodušnih založnikov, saj je kar nekaj največjih svetovnih založnikov naklonjenih tej obliki poobjavljanja.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar