nedelja, marec 09, 2008

Fundacija za odprto znanje

Fundacija za odprto znanje (The Open Knowledge Foundation - OKF) je bila ustanovljena leta 2004 z enostavnim ciljem promocije in varovanja odprtega znanja in s prepričanjem, da več odprtosti v ustvarjanju in razširjanju znanja prinaša daljnosežne socialne in tržne prednosti.

Kaj je "odprto znanje"? V odgovor na to so pri  OKF pripravili definicijo, ki je zdaj prevedena že v nekaj jezikov. To me je izzvalo da sem se lotil poskusa tekst prenesti tudi v slovenščino (brez gotovosti, da mi bo to posebno uspelo :-) ),

 

Definicija odprtega znanja v1.0

Terminologija

Pojem znanje vključuje:

  1. Vsebine kot so glasba, filmi, knjige
  2. Različne vrste podatkov od naravoslovnih, zgodovinskih, geografskih in drugih
  3. Vladne in druge administrativne informacije

Izključen je pojem programja (softwarea) kljub njegovemu osrednjemu pomenu, ker je že ustrezno obdelan v drugih delih.

Pojem delo bo v nadaljevanju uporabljen kot oznaka enote znanja.

Pojem zbirka je uporabljen za označevanja zbirke del. Seveda je zbirko mogoče prav tako označiti kot delo.

Pojem licenca obravnava pravna določila pod katerimi je delo dostopno. Kjer licenca ni navedena velja, da naj se upoštevajo običajni pravni okviri pod katerimi je delo dostopno.

Definicija

Delo je v odprtem dostopu, če so v uporabi izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Dostop (access)

Delo naj bo dostopno v celoti in ne po večjih kot so stroški reprodukcije, prednostno pa brezplačno preko interneta. Delo naj bo tudi dostopno v uporabni in spremenljivi obliki.

2. Razširjanje (redistribution)

Licenca ne sme nikogar ovirati pri prodaji ali posredovanju samega dela ali dela zbirke, ki je pripravljena iz različnih virov. V licenci ni mogoče zahtevati licenčnine ali drugačnega plačila za prodajo ali razširjanje.

3. Uporaba v nadaljevanju (reuse)

Licenca mora omogočati pripravo spremenjenih in predelanih del, njihovo razširjanje pa mora biti dovoljeno kot za izvorna dela. V licenci je lahko naložena navedba določnosti ali zahteva po prepoznavi: glej načelo 5 (navajanje) in načelo 6 (poimenovanje).

4. Odsotnost tehnoloških omejitev

Delo mora biti ponujeno v obliki, ki ne ovira zgoraj zagotovljenih postopkov. To je mogoče doseči s ponudbo dela v eni od odprtokodnih rešitev, t.j. v obliki katere določila so javno in prosto dostopna in v rabi ne vsebujejo finančnih ali drugačnih omejitev.

5. Navajanje

Licenca lahko kot pogoj za razširjanje in rabo zahteva navedbo avtorjev in sodelujočih pri delu. Vendar ta zahteva ne sme biti oteževalna. Na primer, če se tako zahteva, naj delo spremlja lista tistih, ki tako navajanje zahtevajo.

6. Poimenovanje

Licenca lahko kot pogoj za primer razširjanja v spremenjeni obliki zahteva, da predelano delo nosi drugačen naslov ali številko verzije kot izvorno delo.

7. Brez diskriminacije oseb ali skupin

Licenca ne sme diskriminirati nobene osebe ali skupine oseb.

8. Brez omejevanja področja uporabe

Licenca ne sme zahtevati nobene omejitve pri uporabi dela za katerikoli namen. Na primer, ni ga mogoče omejiti pri poslovni uporabi ali za vojaške namene.

9. Prenos licence

Pravice, s katerimi je opremljeno delo, morajo biti prenesene na vse, ki jim je delo posredovano brez da bi jih obvezovali k pridobivanju posebne licence.

10. Licenca ne sme biti podeljena samo določeni zbirki

Pravice vezane na delo ne morejo biti odvisne od tega da je delo del določene zbirke. Če je delo izdvojeno iz zbirke in če je uporabljeno v okviru licenčnih določil licence pripadajo vsem, katerim je bilo delo posredovano, enake pravice kot so vezane na izvorno zbirko.

11. Licenca ne sme omejevati razširjanja drugih del

Licenca ne sme zahtevati nobenih omejitev za druga dela, ki se razširjajo istočasno z licenciranim delom. Npr. licenca ne sme zahtevati, da bodo tudi vsa ostala dela, ki bodo vključena v isti medij, tudi odprta.

Ni komentarjev:

Objavite komentar