Proverbiarium 207

Non omnia eidem nimirum di dedere.
Bogovi ne dajo istemu vsega.

Non omnibus annis omnia conveniunt.
Ni vse spodobno pri vseh letih.

Non omnia possumus omnes.
Vsi ne moremo vsega.  

Za pouk bibliometrije.

Na spletni strani MyRI najdete učni priročnik za pouk bibliometrije pod licenčnim dostopom CreativeCommons. Materiale lahko uporabite online, lahko pa jih prenesete na svoj računalnik in prilagodite. Na portalu YouTube je dodan tudi promocijski video o učnem materialu.

Učna platforma OERbit

Na Univerzi Michigan je skupina Open.Michigan razvila programski paket/platformo OERbit. Platforma je pripravljena na ozadju sistema na upravljanje s podatki (CMS) Drupal pri čemer so gradili na poudarku uporabnosti za učne namene oz. konkretneje za pripravo orodij odprtih učnih vsebin (OCW). Izdelek je odprtokoden in je na voljo pod javno licenco za uporabo.

Proverbiarium 206

Tibi aras, tibi occas, tibi seris, tibi item metes.
Zase orješ, zase ravnaš, zase seješ, zase boš tudi žel.
Timeo Danaos et dona ferentes.
Bojim se Danajcev tudi ko nosijo darove.
Timidus vocat se cautum, parcum sordidus.
Bojazljivec pravi zase da je previden, skopuh, da je varčen.

Vpliv odprtega dostopa na citiranost

Vprašanje, ki spremlja uveljavljanje odprtega dostopa (OD) od vsega začetka in je pomembno za samo znanost je, ali in kako OD prispeva k dostopu do novega znanja. Razen tega pa je seveda podatek o učinkovitosti razširjanja znanja pomembno tudi za avtorje saj je mogoče pričakovati, da bo neomejen spletni dostop do objavljenih raziskovalnih spoznanj povečal  vpliv (“impact”) avtorjevega dosežka na njegove sovrstnike (“peers”). Dokončna presoja tega vpliva žal ni mogoča, spremljamo jo lahko zgolj posredno, najpogosteje z dvema pogostejšima kazalcema, eden je število ugotovljenih spletnih dostopov do vira, drugi pa je citiranost dela v kasnejših delih vrstnikov.  Kar nekaj raziskav na temo  je bilo opravljenih doslej, predvsem s strani zagovornikov OD ob predpostavki, da bi morebitni pozitivni izidi teh raziskav podprli njegovo uveljavljanje. Ena zadnjih raziskav tega fenomena je izpod peresa P. M. Davisa v reviji FASEB.  Ugotovil je, da so v prvem letu v pogojih OD uporabniki do člankov res bistveno pogosteje dostopali, vendar pa citiranost njihovih avtorjev ni bila pomembno večja. Iz tega je mogoče zaključiti, da nova spoznanja v pogojih OD resnično dosegajo veliko širši krog bralcev, kot to uspejo viri s klasičnim dostopom. Vendar pa je le del teh samih raziskovalcev, zlasti najaktualnejših, ki tudi objavljajo v najprestižnejših revijah in ti so običajno že tako oskrbljeni z odličnim dostopom do informacijskih virov in zanje OD torej ne predstavlja posebne prednosti.

Bistveni dejavnik objektivnosti presoje tega vprašanja je seveda v zelo skrbnem načrtovanju raziskave, zlasti pa v ustrezni izbiri modela statistične presoje. 

Odprti dostop kot humanitarna akcija

Peter Suber je v svojem zapisu “Open access as humanitarian aid” prikazal nekatere aktivnosti, ki jih je svet, v obliki zagotovitve hitrega in neoviranega dostopu do pomembnih informacij, ponudil v segmentih potresne varnosti in popotresne pomoči ter radiacijske zaščite prizadetim uporabnikom po nesreči, ki je zadela Japonsko 11. marca. Založbe in informacijski servisi so na eni strani spremenili sicer plačljive vsebinsko ustrezne vire v odprto dostopno obliko, na drugi strani pa so oblikovali brezplačne namenske portale za hitro preiskovanje informacij v zadevni tematiki.

Cancer Commons

Zanimiv poskus sodelovalnega orodja, ki ga omogoča spletna odprtost je platforma Cancer Commons. Cancer Commons povezuje na načelih odprte znanosti v skupnost zdravnike, paciente in druge raziskovalce, ki v sodelovanju preučujejo terapevtske modele za različne oblike rakavih obolenj s ciljem preverjanja odzivnosti posameznika na terapijo.

Proverbiarium 205

Principium dulce est, sed finis amoris amarus.
V začetku je ljubezen sladka, a konec je grenak.

Proba merx facile emptorem reperit.
Dobro blago zlahka najde kupca.

Probitas laudatur et alget.
Poštenje hvalijo a zmrzuje. (Juvenal je baje rekel: Pošteni ljudje pozimi zmrzujejo.)

O tehnologijah preboja

Na spletni strani revije New Scientist najdete anketo v kateri boste lahko izbirali med petimi tehnološkimi rešitvami za katere menijo, da imajo največji obet za preboj v naslednjih 30tih letih.

Opuščajo SRA

Kot kaže bo ameriški National Center for Biotechnology Information - NCBA postopoma opustil arhiv sekvenčni odčitkov (Sequence Read Archive - SRA). Revija Genome Biology je o stališčih in morebitnih rešitvah povprašala skupino uporabnikov in jih objavila v zapisu, ki bo brez dvoma koristen napotek vsem, ki jih bo sprememba prizadela.

Priročnik za računalništvo v oblaku

Računalništvo v oblaku (“cloud computing”) že lep čas nazaj ni samo modna besedna sestavljenka ampak popularna možnost odlaganja informacijskih vsebin na oddaljenih a povsod in po možnosti tudi vsem dostopnih računalnikih, kar zlasti velja za t.i. javni oblak (”public cloud”). Seveda pa so v uporabi tudi drugačne oblike npr. delo v pogodbenem oblaku. Uporabi oblaka bo najbrž koristna zbirka pripomočkov, ki jih je pripravila Univerza Aberystwyth v dokumentu Cloud Computing Toolkit, ki je odprtodostopen na spletu.

PS. 28. 03. 2011: Pravkar sem prejel obvestilo, da ARNES organizira konferenco “Kaj nam prinaša računalništvo v oblaku” 13. aprila v Kranjski gori. Več o tem na naslovu http://www.sirikt.si/slo/arnes.html, kjer najdete tudi .pdf vseh predavanj.

Proverbiarium 204

Sic eunt fata hominum.
Takšne so usode ljudi.

Sic figulus figulo, faber fabro invidet.
Tako lončar zavida lončarju, kovač kovaču.

Sic transit gloria mundi.
Tako mine slava sveta.

EBLIP

Evidence Based Library and Information Practice - EBLIP je odprtodostopna in recenzirana revija, ki predstavlja forum za objavo prispevkov o praktičnih problemih, ki jih srečujejo knjižničarji in informacijski strokovnjaki pri svojem delu.

SloTech o znanosti

Robi opozarja na Twitterju o zanimivem zapisu na SloTech spletu s področja bibliometrije. Vesel sem, da sem odkril splet vreden obiskovanja, saj poleg novic iz znanosti in tehnologije  ponuja tudi forum z razpravami o področju.

Prav bi bilo, da dobimo slovensko “SCI” blogosfero

Dva meseca nazaj sem na uredništvo Delove priloge Znanost poslal naslednje elektronsko pismo:

Spoštovani g. urednik…,
pretekli meseci so v svetu popularne znanosti označeni tudi z izjemnim razmahom t.i. znanstvene blogosfere. Kot gobe po dežju so se pojavili številni novi blogi a še markantnejši je pojav, da so se pričeli grozdasto združevati v omrežja. Smerokazni ScienceBlogs http://scienceblogs.com/ je dobil številne posnemovalce, kar lepo odražajo tudi agregatni spleti kot je npr. scienceblogging http://scienceblogging.org/. Če danes analitiki splošne blogosfere ugotavljajo rahlo (in razumljivo) stagnacijo v njenem širjenju, so si enotni v oceni, da v znanosti blogosfera še raste in pridobiva vse pomembnejše mesto. Tako za promocijo znanosti v najširši javnosti kot orodje za nove oblike obveščanja znotraj znanstvene srenje.
Slovenska znanstveno/strokovna blogosfera, ustrezno realno pričakovanemu deležu, ne zaostaja; tudi v njej lahko opazimo zelo prepoznavne in kvalitetne ustvarjalce tega žanra. Izvrstni primeri so npr. blog Nove biologije http://novebiologije.blogspot.com/ ali blog pri Kvarkadabri http://blog.kvarkadabra.net/  ipd. Da tega ni več, je morda razlog mogoče iskati  tudi v dejstvu, da ta skupnost ni bolj povezana in da je premalo inspirativna za nove pobude in »novačenje« novih avtorjev.
Delova priloga Znanost si je v slovenskem prostoru zagotovilo jasno prepoznavno in hvalevredno mesto. Prav zato se mi zdi smiselno, da bi morda prevzeli v vašem uredništvu pobudo, da kot razširitev svojega poslanstva organizirate slovensko znanstveno&strokovno blogosfero v enotnejšem in tehnološko kvalitetnejšem konceptu.
Hvala za pozornost, etc…etc.

Odziv je bil, žal, nikakršen; da res, tudi stavka odgovora nisem dobil (in nekoč sem bil celo občasni sodelavec priloge :). Verjamem, da sem uporabil pravi elektronski poštni naslov, saj sem ga dobil na Delu. Potožil sem se tudi na tvitosferi, pa ni bilo učinka.

Ne mečem pa puške v koruzo: enako pobudo zdaj sprožam še preko bloga; morda pa ima kdo idejo, kako bi bilo vendarle mogoče vzpostaviti tako mrežno spletno mesto, kjer bi povezali slovenske blogerje iz znanosti in strok. Morda na spletu katere od univerz, ali na spletu katere od osrednjih knjižnic? Z idejami na plan!

Dostop do javnih podatkov

Univerza iz Southamptona je pripravila nov, zanimiv splet: Open Data Service. Na spletu, ki sta ga razvila Nigel Shadbolt in Tim Berners-Lee (slednji znan po razvoju svetovnega spleta!) bodo objavljali najrazličnejše administrativne podatke. Če upoštevamo, da je veliko tega mogoče prepoznati kot  podatke, ki jih tudi naša zakonodaja vključuje med tiste, do katerih MORA javnost imeti dostop (“informacije javnega značaja”), bi opisani vzorec morda bil vreden posnemanja.

Pred časom sem želel nekoliko natančneje pogledati v podatke finančnega poslovanja ljubljanske Univerze. Ne rečem, da nekaj teh podatkov nisem našel, čeprav niso bili ažurni in tudi način predstavitve je daleč od prijaznega. Ko sem primerjal to z nekaterimi drugimi univerzitetnimi spleti po Evropi, sem videl, da je naša ponudba podatkov zelo skromna. Res je naš katalog, ki definira take podatke, zelo splošen in zato mislim, da: 1. je to vredno popravka zakona in 2. bi lahko javne ustanove samodejno ponudile javnosti podatke, s katerimi bi radovednežu prijazno dokazovale transparentnost svojega poslovanja. (Morda bo potem naša UL še bolje uvrščena na Webometricsovi lestvici – letos januarja na 205. mestu).

Enkrat OD – vedno OD: žal ne!

Nedavna izkušnja, ko je zaradi privatizacije  založniške dejavnosti kanadskega raziskovalnega sveta (NRC)(verjetno vladni recesijski ukrepi!) 17 kanadskih znanstvenih revij, ki so bile odprtodostopne, znova postalo plačljivih, kaže, da odprti dostop žal ni nujno trajna dobrina!  

Univerza Nottingham

Pod naslovom Open Nottingham se je projektu Odprtih učnih vsebin - Open Educational Resources (OER) pridružila tudi Univerza iz Nottinghama.

175 let NLM

Ameriška National Library of Medicine – NLM je 175letnico obstoja označila tudi s prenovljeno spletno stranjo.  NLM je brez dvoma največja biomedicinska knjižnica v svetu, s 17 milijoni enot v več kot 150 jezikih.

Proverbiarium 203

Restrictio mentalis.
Zadržek v razmisleku. (Resnice ne tajimo, a je tudi ne izpovemo.)

Ridendo dicere verum.
V smehu izreči resnico.

Risu inepto res ineptior nullast.
Ni bolj neprimerne stvari, kot je neprimeren smeh.

In še o plagiatorstvu

Na Biblioblogu je bloger Janez objavil izjemen zapis Plagiatorstvo in njegovo odkrivanje, kjer je poleg poglobljene analize plagiatorstva predstavljen tudi program Turnitin, ki si kot kaže, utira pot tudi na Univerzo v Ljubljani. Kljub vse pogostejšemu opozarjanju na ta problem, ki med drugim sega s svojim odmevom celo v kroge politike (primer nedavnega nemškega škandala z ministrom von Guttenbergom), je poglavitna teža problema vendarle vezana na akademsko okolje. Na svojih blogih sem to temo že nekajkrat načel in se pritoževal, da problem slabo obvladujemo (>0, >1, >2, >3, >4, >5, >6, >7). Zdaj pa bomo končno tudi pri nas dobili dostop do učinkovitega orodja za preganjanja te nečednosti, ki pogosto onesnažuje ozračje med študenti in učitelji.   

Ohranjanje nacionalne digitalne dediščine

Ameriška kongresna knjižnica (Library of Congress - LC)  je po desetletnem delu objavila Poročilo o projektu ohranjanja nacionalne digitalne dediščine Preserving our Digital Heritage, ki je na voljo kot monografija v .pdf obliki.

Proverbiarium 202

Cura est ocior quam ocissimus ventus.
Skrb je hitrejša od najhitrejšega vetra.

Currens per prata non est lepus esca parata.
Zajec, ki teče po livadi še ni pripravljena pečenka.

Cutem gerit laceratam canis mordax.
Popadljiv pes ima raztrgano kožo.

Khan Academy

Droben tomaszpirc-ev twit me je pripeljal do izjemnega TED predavanje Salmana Khana. In spomnil sem se, da mi je njegova spletna stran KhanAcademy že nekoč lani prišla pred oči. Me je pritegnila, potem pa sem kar nekako pozabil nanjo. Mislim pa da smo o tem klepetali s sodelavci. Zdaj pa sem najprej prisluhnil Khanovemu predavanju (in užival) in priključeni diskusiji z Billom Gatesom (in užival). Nato sem se še malo natančneje posvetil spletni strani (in znova užival). Ponovite oboje in vem, da se vam bo dogajalo enako.

Uspešna podoba Odprtega dostopa

V svojem zapisu nam Richard Poynder predstavi pot revije PLoS ONE do mesta najvplivnejše znanstvene revije v svetu, kot jo vidijo vsaj nekateri najbolj vneti zagovorniki odprtega dostopa.  In Poynder se sprašuje v kolikšni meri revija nakazuje tudi prihodnjo pot razvoja znanstvene publicistike in ali je sposobna preseči nevarnosti, ki ves čas spremljajo znanstveno objavljanje.

Iskanje plagiatov

(Pre)večkrat se danes srečujemo s krajo intelektualne lastnine, ki ima obliko zapisanega besedila. Zlasti se s tem skoraj nemočno srečujejo učitelji, pa časopisni založniki in še kdo. Preverjanje avtentičnosti besedila je s prihodom spleta sicer postalo veliko učinkovitejše, žal je večina orodij plačljivih, kot je v svetu najbolj znani sistem Turnitin in njegove izpeljanke. Tega danes pretežno uporabljajo tudi ameriške univerze pri preganjanju plagiarizma. Do določene mere si sicer lahko pri tem delu pomagamo z iskalniki, vendar je tak pristop mukotrpen. Izraziteje se s težavami pri odkrivanju plagiatov srečujejo manjši jeziki, saj je na voljo premajhen nabor digitalnih vsebin, s katerimi bi lahko primerjali sporni tekst.

Na spletu sem zasledil brezplačni program Plagiarisma.Net, ki ga pa še nisem uspel preskusiti, da bi ga upal priporočiti. Zlasti ne v njegovem obljubljenem pokrivanju 190 jezikov. Dobrodošla bo zato vsaka izkušnja, ki jo bo kdo pridobil z njegovo uporabo, zato jo sporočite. 

Žlahtni podjetnik, filantrop in razumnik Bill Gates

Billa Gatesa v zadnjih letih doživljamo predvsem kot filantropa, ki v okviru svoje Bill & Melinda Gates Foundation podpira številne projekte v biomedicini in globalnem razvoju.  No, ne samo, svoj vpliv je v zadnjem času zastavil tudi za zagovor kvalitetnejšega financiranja izobraževanja v ZDA, kot nam to razkriva npr. njegov TED nastop, ki ga najdemo tudi na njegovem spletu The Gates Notes.  Skladen z njegovim zagovorom krepitve spletnih orodij v učnem procesu pa je njegov zadnji projekt, s katerim želi v nadaljevanju leta preko spleta ponuditi v uporabo predmetne vsebine prof. Davida Christiana iz avstralske Macquarie University, z naslovom “Big History”, ki dajejo pregled svetovne zgodovine od Big Banga do industrijske revolucije.

Proverbiarium 201

Post hominum memoriam.
Odkar človeštvo pomni. Od vekomaj.

Post nubila Phoebus.
Po oblakih Phoebus (bog, tudi z imenom Apolon). Preneseno: Po dežju sonce.

Post tres saepe dies piscis vilescit et hospes.
Po treh dneh pogosto izgubita vrednost tako riba kot gost.

10 let MIT OCW!

Okroglo obletnico svojih odprtodostopnih predavanj, t.i. OpenCourseWare,  namerava ameriški MIT proslaviti z novimi oblikami ponudbe odprtega poučevanja (“open education”). 

Wikisym

Wikisym je mednarodni simpozij z letnimi konferencami o wiki tehnologiji in odprtem sodelovanju, ki naslavlja raziskovanje, industrijo, podjetništvo in prakso po svetu.

Proverbiarium 200

Per me licet.
Kar zadeva mene, je dovoljeno.

Per quae peccat quis, per haec et tortquetur.
S čimer kdo greši, od tega tudi trpi.

Persaepe accidit, ut utilitas cum honestate certat.
Pogosto se dogodi, da se koristno bori s častnim.

Knjižnice v Veliki Britaniji

Ne glede na kočljivost naslova v katerem se avtor pravzaprav sprašuje o prihodnosti predvsem javnih knjižnic v V. Britaniji, je članek vredno prebrati. Predstavi namreč analizo prednosti knjižnične in spletne ponudbe knjižnega gradiva, torej razloge, ko si pristopa nista konkurenčna. Istočasno omogoča tak pogled tudi vzpostavitev strategije za učinkovitejšo preobrazbo klasične knjižnice v preživetja vredno informacijsko  točko (vsaj še za nek čas v prihodnosti).

O bibliotekarskih blogih

Večine mojih bralcev najbrž ni potrebno opozarjati na Biblioblog, ker ste brez dvoma njegovi redni obiskovalci. Tega, ki še ni, pa naj usmerim nanj prav zaradi zadnjega zapisa, v katerem kolega Kanič, avtor Bibliobloga, opozarja s povezavo na najpomembnejše bibliotekarske bloge v svetu. 
(Morda mi bo zaradi tega zapisa kdo poočital samoreklamo, vendar to ni bil namen tega zapisa). 

Digital Public Library of America

Pod okriljem “Berkman Center for Internet and Society” na Univerzi Harvard in s podporo fundacije Alfred P. Sloan je sprožena projektna iniciativa za vzpostavitev nacionalne javne digitalne knjižnice (Digital Public Library of America – DPLofA) narodne dediščine. Oblikovana je tudi wiki stran za načrtovanje poteka projekta.

Proverbiarium 199

Quodcumque labore, sine sudore nihil.
Z naporom marsikaj, brez znoja ničesar.

Quod datur probis, eripitur improbis.
Kar daješ dobrim, iztrgaš slabim.

Quod differtur, non aufertur.
Kar odložimo ne odpravimo.

Proverbiarium 198

Levior pluma est gratia.
Hvaležnost je lažja od peresa.

Levis est consolatio ex miseriis aliorum.
Slaba je uteha v tuji nesreči.

Levis est labor omnis amanti.
Napor je lahek tistemu, ki ga rad opravi.

Obligaten odprti dostop v .SI

Brez zamere, ker bom pisanje dr. Kotarjeve, ki mi ga je ravno posredovala, v celoti prenesel v zapis:

Spoštovani!
Minister g. Gregor Golobič in dr. Jana Kolar, v. d. direktorica Direktorata za znanost in tehnologijo, sta 31. januarja 2011 na novinarski konferenci predstavila osnutek Načrta razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020. Tega dne se je pričela tudi javna razprava o dokumentu, ki bo odprta mesec dni. Novinarska konferenca: http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12023/6901/
Dokument: http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/znanost/nacrt-RI.pdf
S tem obvestilom želimo opozoriti predvsem na prost/odprt dostop do rezultatov javno financiranih raziskav, katerega vzpostavitev ali nadaljnji razvoj je prednostno načrtovana v osnutku dokumenta:
- na mednarodni ravni sodelovanje v projektih DARIAH in CEESDA,
- na nacionalni ravni digitalni nacionalni viri in družboslovna ter humanistična raziskovalna infrastruktura.
V poglavju Digitalni nacionalni viri je predvidena vzpostavitev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa do podatkov raziskav in objav raziskovalcev, ki bo povezana z Informacijskim sistemom o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS). Po vzpostavitvi infrastrukture naj bi bila oddaja podatkov raziskav in objav raziskovalcev iz javno financiranih raziskav v repozitorije obvezna.

Lep pozdrav,
Mojca Kotar
UL, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost

In ne morem si kaj, da ne bi dodal svojega komentarja: TRIKRAT HURA ZA ODPRTI DOSTOP!!!

Konferenca APE 2011

Konferenca “Akademsko objavljanje v Evropi” (APE) je v celoti referatov ujeta na video trak, ogledate si jih lahko na spletni strani River Valley TV.  Veliko je bilo govora o odprtem dostopu in o ocenjevanju z vrstniki (peer review), pa tudi o spletnih orodjih za spremljanje znanstvene periodike. 

Proverbiarium 197

Nervus gerendarum rerum pecunia.
Glavno gibalo vsega je denar.

Nesciat sinistra tua, quid faciat dextera tua.
Naj ne ve tvoja levica, kar dela tvoja desnica.

Nescit vox missa reverti.
Izgovorjena beseda se ne more vrniti.

Milijon digitaliziranih knjig

Kot lahko preberemo v novici konzorcija CIC, ki združuje deset velikih ameriških univerz, je Google v okviru skupnega projekta digitaliziral prvi milijon knjig od načrtovanih desetih milijonov. Podrobnosti o opravljenem delu lahko preberete tudi na Gogglovem blogu. 

Ali blogati?

Mladim raziskovalcem in pedagoškim sodelavcem priporočam v branje članek v Guardianu. Morda vas navduši za odločitev da pričnete tudi sami pisati blog o svojem delu, o “strokovnem odraščanju” in o iskanju vzpodbud v mreži kolegov-bralcev.

Wiley z odprtim dostopom

Založba Wiley je danes objavila nov program odprtega dostopa do svojih publikacij.

PIRUS2

JISC, agencija za uveljavitev inovativne rabe digitalnih tehnologij v britanskem šolskem sistemu, financira tudi projekt PIRUS2. Ta je namenjen vzpostavitvi sistema statistik za spremljanje znanstvenega opusa na ravni posameznih člankov ob uporabi podatkov depozitnih arhivov in založnikov publikacij ne glede na njihovo ozadno organizacijo.

Za tiste, ki jih tematika nagovarja, bo najbrž zanimivo obvestilo o seminarju ob zaključku projekta, ki ga nosilci organizirajo februarja v Londonu.

Nova verzija internetnega arhiva spletnih strani

Najbrž ni spletnega uporabnika, ki bi ne poznal enega najdragocenejših spletišč, splet Internet Archive (IA), ki nam v različnih projektih ponuja arhivirane digitalizirane informacijske vire, od monografij vse do krajših zapiskov. Znotraj tega spleta ima posebno mesto orodje Wayback Machine, kjer so skladiščene spletne strani iz preteklosti. Tam lahko najdete tudi svoje stare, zdavnaj spremenjene ali opuščene spletne strani. Zdaj so pri IA pripravili novo platformo Wayback M., ki trenutno deluje še v beta verziji pa zato vabijo uporabnike k preskušanju novega arhiva.

Proverbiarium 196

Pecuniae oboediunt omnia.
Denar vse obvlada.

Pecuniam amico credens fert damnum duplex;
argentum enim et sodalem perdidit simul.
Kdor posodi denar prijatelju je dvakrat oškodovan;
izgubil je denar in tovariša.

Pecunia nervus belli.
Denar je bistvo vojne.

Amazonova inovativna serija e-knjig

Pri Amazonu so se odločili za izdajo kratkih monografskih tekstov pod imenom Kindle Singles. Vsak zvezek predstavlja zaključeno, dobro raziskano, dobro utemeljeno in dobro ilustrirano temo. V tej seriji bodo izhajale tudi t, i. TED Books, ki so poskus prenosa odmevnih nastopov iz TEDTalks konferenc (ki jih med drugim poznamo tudi v našem prostoru, TEDx1, TEDx2) v virtualni medij. Kot že ime pove, bodo knjige pripravljene za branje v Kindlovi aplikaciji na različnih napravah, od bralnikov do pametnih telefonov za sprejemljivo ceno 2,99$.

(In ker omenjam TEDx prireditve: morda je to priložnost, da se katera od slovenskih založniških hiš loti založništva slovenskih e-knjig.)

Proverbiarium 195

Sol omnibus lucet.
Sonce sije vsem.

Solum sapientem esse liberum.
Samo modrijan je svoboden.

Solve senescentem (mature sanus equum).
Pametno je zgodaj izpreči starajočega konja.

Skupna inteligenca

V rubriki Fenomeni nam tokratni Dnevnikov Objektiv prinaša odličen (kot zmeraj) prispevek Saše Dolenca pod naslovom Neodvisni posamezniki, skupna inteligenca. Z užitkom sem ga prebral, sprožil pa mi je takoj miselno povezavo z nekim drugim nedavnim člankom v odprtodostopni znanstveni reviji PLoS One: A Reliability-Generalization Study of Journal Peer Reviews: A Multilevel Meta-Analysis of Inter-Rater Reliability and Its Determinants, ki je medtem v znastveni srenji dvignil precej prahu. Če zelo okrnjeno povzamem srž, ki sem jo ujel iz te metaštudije, ki obravnava zanesljivost t.i. kolegialne presoje (peer review - PR) znanstvenih del: skladnost (in s tem zanesljivost?) neodvisnih vzporednih PR ni zelo velika… 

Oba prebrana teksta me samo še utrjujeta v tezi, ki jo zagovorniki odprtega dostopa že dolgo pridigajo, da če bi dosegli splošno dostopnost znanstvenih člankov v spletnem dostopu in bi nato uporabili za presojo kvalitete webometrična merila, bi to bilo precej zanesljiveje kot današnje presoje s pomočjo klasične bibliometrije. Učinkoviteje bi pač delovala “skupna inteligenca”.  In če grem še korak naprej, še do enega članka v istem Objektivu Barbare Kvas, ki replicira J.P. Damijanovemu predlogu o uvajanju spletenega volilnega sistema; tudi v tem primeru nam Dolenčeva sintagma “skupne inteligence” podpre uvajanje novih tehnologij.

Študentska podpora odprtemu dostopu

Na spletni strani bloga Koalicije za pravico do raziskovanja (Right to Research Coalition – RtRC) je objavljena novica, da se je tej študentski iniciativi dodiplomskih in podiplomskih študentov, ki zagovarja bolj odprte sisteme znanstvenega objavljanja,  s podporo pridružila Mednarodna federacija združenj študentov medicine (International Federation of Medical Students’ Associations - IFMSA).  IFMSA, s sedežem v Amsterdamu, je med večjimi svetovnimi študentskimi združenji, saj združuje preko 1,2 milijona študentov medicine. V sedanji akciji povezovanja z RtRC se je izrazito postavila na stran promocije odprtega dostopa v želji kar najbolj učinkovitega dostopa do raziskovalnih rezultatov.

O Open Accessu z upravičeno jezo

Tokrat sem na blogu, ki ga redno in z užitkom spremljam našel zanimivo reakcijo na temo odprtega dostopa. Prof. J. A. Eisen, evolucionist na UC Davis, sicer pa cenjen zagovornik odprtega dostopa (med drugim je glavni urednik PLoS Biology) se je temeljito razjezil zaradi neprimerne rabe pojma Open Access. Sicer si pa preberite njegov zapis.  

ACM Digital Library

Association for Computing Machinery ponuja v svoji ACM Digital Library dostop do polnih tekstov člankov in bibliografskih citacij o računalništvu objavljenih pri različnih založbah.

Proverbiarium 194

Fortes fortuna iuvat.
Pogumnim pomaga sreča.

Fortis gubernator etiam scisso velo navigat.
Pogumen krmar jadra tudi s strganim jadrom.

Fortuna caeca manu munera spargit.
Sreča deli darove s slepo roko.

Najboljše in najslabše zaposlitve (v ZDA)

The Wall Street Journal je objavil vsakoletno  razvrstitev 200 zaposlitev v ZDA po metodologije agencije CareerCast glede na zaslužek, delovne pogoje, stresnost, fizično zahtevnost in zaposlitvene možnosti. Med prvimi desetimi so se znašli poklici:  programski računalničar, matematik,  zavarovalničar, statistik, računalniški sistemski analitik, meteorolog, biolog, zgodovinar, audiolog,  preventivni dentist, na zadnji desetih mestih pa: pristaniški delavec, pleskar, odčitovalec merilnih naprav, gradbeni delavec, varilec, tehnik prve pomoči, voznik taksija, dimnikar, drvar, železar in delavec na naftni vrtini.

Vizualizacija brez meja

Informacijski oz. bolje vizualizacijski guru Hans Rosling nas znova preseneča; tokrat z grafično predstavitvijo umeščeno v prostor: bolj prepričljiv predavatelj res ne more biti. In ko smo soočeni s tako prezentacijo bi skoraj pritegnili Roslingu, ko pravi: “Statistika je najbolj seksi stvar na planetu.”

Položaj e-knjig

Nekaj zanimivih podatkov iz spletnega mesta Publishers Weekly o tem kakšno je danes mesto e-knjig:

64% vseh založnikov zdaj izdaja tudi e-knjige;
66% komercialnih založniških hiš izdaja e-knjige dodatno, ob tiskanih knjigah;
12% komercialnih založnikov izdaja e-knjige namesto tiskanih knjig;
15% komercialnih hiš pravi, da dosegajo z izdajo e-knjig boljše vračilo investicije kot s tiskanimi knjigami;
13% komercialnih hiš pravi, da dosegajo z izdajo e-knjig slabše vračilo investicije kot s tiskanimi knjigami;
40% komercialnih hiš pravi, da ne ve ali je pri izdaji e-knjig vračilo investicije boljše ali slabše kot pri tiskanih knjigah;
68% zaposlenih v komercialnih založbah e.knjige tudi bere.

Proverbiarium 193

Patria communis est parens omnium nostrum.
Domovina je skupna mati vseh nas.

Patriae primos debemus amores.
Najprej dolgujemo ljubezen domovini.

Paucis via cognita veri est.
Maloštevilnim je znana pot resnice.

Nova naravoslovna revija založbe Nature bo OD

Založba Nature Publishing Group je danes najavila izdajo nove znanstvene revije z imenom Scientific Reports.  Nova revija bo:

• objavljala članke iz področij biologije, kemije, talnih ved in fizike,
• prve članke predvidoma objavila letos poleti,
• revija v režimu odprtega dostopa z avtorsko zaščito po načelih nekomercialnih licenc Creative Commons,
• objavljala vse članke, ki bodo originalni in tehnično ustrezni,
• uporabljala merjenje odmevnosti na ravni članka in ne revije, kar je običajnejše,
• od avtorja zahtevala pokritje stroškov procesiranja do objave, kar bo predvidoma v letu 2012 1700 $.

Tudi Odprti odstop je pot varčevanja v visokem šolstvu

Uvodni stavki v nedavnem poročilu o univerzitetnem repozitoriju na univerzi v Huddersfield v VB so dovolj izpovedni:

“The current economic climate, the recent Comprehensive Public Spending Review and the Lord Browne’s Review of Higher Education Funding and Student Finance are all putting pressure on Universities to maximize use of their resources and ensure value for money.”

O finančnih težavah visokega šolstva v ZDA

Krčenje javnih sredstev za visoko šolstvo v ZDA dosega dvomestne procente. O tem kako se lotevajo reševanja dejavnosti, več >tukaj.

Proverbiarium 192

Vivat, floreat, crescat!
Naj živi, cvete in raste!

Vivere militare est.
Živeti pomeni boriti se.

Vivitur parvo bene.
Dobro živi, kdor je z malim zadovoljen.

O prihodnosti Odprtega dostopa

Na svojem blogu prof. S. Harnad napoveduje prihodnji razmah in utemeljuje pogoje za dokončno uveljavitev odprtega dostopa (open access) do znanstvenih objav.

O znanosti in morali

6. novembra letos se je na Arizona State University zbralo k razpravi, o tem kakšen je vpliv evolucijske teorije in napredka v nevroznanosti na tradicionalne koncepte morale, sedem razumnikov: psiholog Steven Pinker, avtor Sam Harris, filozof Patricia Churchland, fizik Lawrence Krauss, filozof Simon Blackburn, bioetik Peter Singer in avtor Roger Bingham. Nastopi in zaključna razprava so na videoposnetkih.

ScienceOnline 2011

Vsega 19 dni nas loči od novega srečanja znanstvene srenje, ki prisega na nove oblike znanstvene komunikacije, od konference ScienceOnline 2011. Pretirano bi bilo govoriti o prelomnosti dogodka, saj gre že za tradicionalno srečanje, vendarle pa nam bi natančnejši pregled v socialna omrežja povezanih raziskovalcev, ki se oglašajo tako v blogih, na Twitterju, Facebooku in še marsikje drugje, vlil spoštovanje do novih oblik komunikacije med njimi in do presenetljive rasti tega medija. In pregled prijavljencev na tokratnem ScienceOnline nam izda, da se bodo prav najimenitnejši med njimi pojavili tudi na konference. Njihove kratke predstavitve in povezave do njihovih spletnih izdelkov lahko v nadaljevanjih spremljate na blogu Bore Zivkovica, enega od organizatorjev prireditve, v rubriki  “ScienceOnline2011 – introducing the participants”, najdete jih pa tudi na tej listi. 

Užijmo praznični čas

 

Vsem bralcem želim prijazno božično praznovanje in veliko dobrega v novem letu, vaš bloger in tviterat Franc

O znanstvenem žurnalizmu

Toplo priporočam vsem svojim bralcem, da si preberete članek Bore Živkoviča “The Line Between Science and Journalism is Getting Blurry….Again” iz spletnega časnika Science Progress.

Študenti “za” odprti odstop!

Blog Open Students poziva k podpori odprtemu dostopu (OD):

We're students – the next generation of scholars.
We believe that science should be open, for everyone to learn.
We're changing the way that research is disseminated.
We are Open Students.

Mislim, da je odločitev študentske skupnosti, da pomagajo pri uveljavljanju OD, pričakovana in pomembna.

Proverbiarium 191

Ratio et causas rerum et consecutiones videt.
Z razumom vidimo in vzroke in posledice.

Rebus angustis animosus atque fortis adpare.
V težavah bodi drzen in pogumen.

Rebus in adversis animum submittere noli.
V težavah naj ti duh ne omaga.

Google Book Ngram

V naboru Google Lab orodij najdemo zanimiv pripomoček, ki ga je pravzaprav omogočil Google Books projekt. Google Book Ngram omogoča spremljanje uveljavljanje določenega pojma ali več pojmov skozi daljše obdobje. Po vnosu izbranih pojmov v iskalno okno nam grafika pokaže njihovo pogostost v izbranem časovnem oknu.   

Proverbiarium 190

Sibi parat malum, qui alteri parat.
Kdor drugemu pripravlja zlo, ga pripravlja sebi.

Sibi quisque peccat.
Vsakdo greši na svoj račun.

Sibi quisque proximus est.
Vsakdo je sebi najbližji.

Forum za bibliometrike

Na spletu Lis-bibliometrics se lahko po predhodni prijavi vključite v JISCov forum o bibliometriki.

Proverbiarium 189

Non est magnus pumilio, licet in monte constiterit.
Pritlikavec ni velik, tudi če stoji na gori.

Non faciunt meliorem equum aurei freni.
Zlate uzde ne naredijo konja boljšega.

Non fit poeta, nascitur.
Pesnik se ne naredi, se rodi.

Zagon OpenAIRE projekta

Ob letošnji predstavitvi OpenAIRE projekta v Ghentu 2. decembra je zbrane nagovorila Neelie Kroes, podpredsednica Evropske komisije, odgovorna za digitalno agendo, na temo “The Challenge of Open Access”

Nizozemska digitalizirana dediščina

Projekt Images for the Future je namenjen ohranjanju nizozemske avdiovizualne dediščine s pomočjo digitalizacije in je organiziran v odprtem dostopu.

Proverbiarium 188

Cantores amant humores.
Pevci imajo radi mokroto (t.j. radi pijejo).

Casum sentis dominus.
Slučajno škodo poravna lastnik.

Casus dementis correctio fit sapientis.
Nesreča bedaka je pouk pametnemu.

Znanost bloganja

Dva že uveljavljena blogerja, Travis Saunders in Peter Janiszewski, ki ju poznamo iz bloga Obesity Panacea sta se lotila novega projekta; odločila sta vzpodbuditi kolege raziskovalce h kar največji uporabi bloganja v srenji. Prvi prispevki v Science of blogging že z naslovi izdajajo, kako želita pomagati kolegom, npr.:

• v zapisu Why all scientists should blog: a case study avtorja opisujeta, kako sta ubirala svoje prve korake v znanstveni blogosferi;
• v zapisu How building your online social network may affect your offline social life predstavljata svoje izkušnje s sodelovanjem v spletni komunikaciji, v dejavnostih t. i. socialnega mreženja. Komentirata med drugim tezo, ali uporaba spletnega torej, online komuniciranja, zmanjšuje posameznikovo javno, offline komunikacijo in njegovo siceršnjo podobo; 
• z zapisom Scientists: Publicizing your research gets you cited more often že z naslovom povesta, kakšne pomembne koristi lahko raziskovalci, ki jih še vedno pesti pomembna prisila Publish or Perish, pričakujejo od spletnih družabnih načinov komunikacije.

Ko sem dan nazaj sodeloval na akademiji ob 50. obletnici Slovenskega mikrobiološkega društva je bilo zlasti v razpravah, zgodovinskih in aktualnih, posebno pa še v priključeni okrogli mizi večkrat začutiti probleme šibke komunikacije med kolegicami in kolegi. Kolegialno občestvo, ki ima pomembne skupne interese sicer dobrodošlo povezujejo stanovske vezi društvene organizacije, vendar proti temu deluje obilica vsakodnevnih profesionalnih ter zasebnih, zlasti še družinskih ter drugih javnih obvez, ki so tehtna ovira v potrebni in poglobljeni izmenjavi mnenj. Pri tem pa kot da pozabljamo, da nikoli doslej ni bilo toliko in tako učinkovitih možnosti, ki vendarle omogočajo preseganje teh ovir in še več, ki dodajajo novo kvaliteto v teh kontaktih ter jih predstavlja spletna tehnologija. O enem od orodij ali bolje o enem od pristopov govorita oba blogerja in prav bi bilo, da jima prisluhnemo, predvsem pa da si po seznanitvi z razvitostjo tega načina komuniciranja drugod priznamo zaostanek pri nas in da z izborom ustrezne strategije ta razkorak zmanjšamo. Imam občutek, da razloge za pogosto citirani digitalni razkorak  (Digital divide) prepogosto iščemo v pomanjkanju materialnih in fizičnih virov, zanemarjamo pa vzroke v generacijskem razkoraku in morda celo v razkoraku povzročenem s karakterjem naroda. In kot da ne uspemo dovolj učinkovito preseči tega razkoraka z izobraževanjem in se ne zavedamo, kako pomembna naloga za prihodnost nam je naložena v tej točki.

Vzpodbuda odprtemu dostopu

Iz univerze Salford poročajo o zanimivem načinu vzpodbujanja uporabe odprtega dostopa. Ne samo, da je odlaganje člankov v repozotoriju za sodelavce univerze obveza, vzpostavili so tudi sistem nagrajevanja za tiste, ki so deponirali največ svojih del v odložišču.

Projekt LiquidPub

V okviru 7. raziskovalnega programa Evropske komisije je od leta 2008 v delu tudi projekt Liquid Pub.  V njem oblikujejo nove informacijske vire, ki jih omogoča spletna infrastruktura.  Koncept Liquid Book predstavlja nov koncept knjige, Liquid Journal nove perspektive revij v okolju spleta 2.0 in v rešitvah Liquid Conferences naj bi se oblikovala platforma za vodenje interdisciplinarnih konferenc z vključitvijo strokovne javnosti pri komentiranju prispevkov.

Nadaljnji cilji projekta so: iskanje novih rešitev za vrednotenje znanost (Research evaluation), identificiranje in spremljanje znanstvenih skupnosti (Scientific Community), predstavljanje znanstvenih dokumentov in podatkov (Scientific Knowledge Objects - SKO) in še nekatera vprašanja vodenja in organiziranja znanstvene dejavnosti, urejanja  znanstvenega publiciranja vključno s pravicami intelektualne lastnine.

Učinkovito predstavitev projekta prinaša prezentacija Birokua iz Univerze v Trentu.

Proverbiarium 187

Pisces natare oportet.
Riba mora plavati (priporočilo, da kadar jemo ribe, obrok tudi ustrezno podpremo s pijačo).

Piscis primum a capite foetet.
Riba najprej smrdi pri glavi.

Plenus sacculus est aranearum.
Denarnica polna pajčevine (biti brez denarja).

O metriki vpliva v odprtem dostopu

Prof. Steven Harnad govori v audio/grafični prezentaciji o “Scholarly/Scientific Impact Metrics in the Open Access Era”. Med drugim je zanimiva predstavitev dileme o vplivu  OD na dostopnost (znalaganje, prenos) virov in njihovo citiranost, kot tudi predstavljena paleta metričnih metod, ki so danes v uporabi.

Tekoče spremljanje statistik

Spletni portal Worldometers je rezultat delovanja projekta Real Time Statistics Project, ki v mednarodni skupini razvijalcev in raziskovalcev pripravlja ažurno spremljanje najrazličnejših statističnih podatkov v realnem času (deluje v večjezičnih različicah, žal slovenščine ni vmes).

The DO lectures

Zdaj smo se že kar navadili obiskovanja TEDovih video predavanj, tudi tistih, ki nastajajo v lokalnih okoljih. Vsi tudi radi prisluhnemo predavanjem na portalu Videolectures. Tukaj pa je še en tak spletni naslov, ki ponuja zanimive podkaste: The DO Lectures. Dober vzorec njihovega predavanja, ki spodbuja k razmisleku o odprtih vsebinah, je nastop predavateljice Paule le Dieu. (In znova hvala blogerki Vesni, ki me kot prijazni angel opozarja na zanimive spletne najdbe, kot je tale o DO predavanjih).

Proverbiarium 186

Radix omnium malorum avaritia.
Izvor vsega zla je lakomnost.

Rana amat ranam et ranam putat Dianam.
Žabec ljubi žabo in meni, da je žaba Diana.

Rana in fabula.
Žaba v pripovedki (gre za žabo, ki je videla vola in se je tako napihnila v želji, da bi mu bila podobna, da je počila). 

Journal TOC

Podatkovna baza Journal TOCs je največja in odprtodostopna zbirka kazal znanstvenih revij. Stalno dopolnjujejo nabor, ki danes vsebuje kazala 14.751 revij 648tih založnikov.

Tablični računalniki so izziv tudi za javno knjižnično mrežo

Te dni smo lahko opazovali vstop vsaj dveh novinarskih hiš, Dela in Dnevnika, v ponudbo računalniških aplikacij za prihajajoč prodor tabličnih računalnikov. Delo je ponudilo svojo aplikacijo za iPad tablice, iz oglasov v Dnevniku pa je bilo mogoče razumeti, da se oni močneje ogrevajo za ponudbo svojih vsebin na tablicah, ki jih prinaša Samsung in bodo podprte z Androidovim operacijskim sistemom.

Ti koraki, ki seveda zaslužijo vso podporo in pohvalo, pa sporočajo v slovenski informacijski prostor še neko drug signal. Da se bodo namreč realnosti kmalu morale zavedati tudi knjižni založniki, predvsem pa naše knjižnice. Domači knjižnični strokovnjaki so mi zaupali, da jim ni znano, da bi se trenutno katera od knjižnic vsaj poskusno trudila pri iskanju rešitev npr. za posredovanje elektronskih knjig uporabnikom. Bodisi s pomočjo terminalskih postaj v samih knjižnicah ali pa še bolje, s pomočjo ponudbe v oddaljenem odstopi. Kot to npr. omogoča v svetu že zelo uveljavljeni sistem Overdrive.

Ker seveda rad priznam, da nimam natančnih podatkov, kakšno je stanje v slovenskem prostoru digitalne medijske ponudbe, bom seveda zelo vesel, če me dopolnijo in poučijo tisti, ki take podatke imajo.  

Proverbiarium 185

Potior est, qui prior est.
Kdor prvi pride, prvi melje.

Potius sero quam nunquam.
Bolje pozno kot nikoli.

Potus non frangit ieiunium.
S pijačo ne kršimo posta.

Družabna omrežja pomagajo napovedovati epidemije

Družabna omrežja nam res lezejo pod kožo. Z njimi si med drugim povečujemo število sodelavcev v svojih hobijih. Moja FB prijateljica Vesna mi je npr. pravkar posredovala povezavo do izjemnega video klipa, ki bi ga morda sam zgrešil. To je, zanimivo, video iz TED konference (Nicholas Christakis: How social networks predict epidemics) in se ukvarja prav s socialnimi omrežji, konkretneje o tem, kako je s spremljanjem omrežij mogoče napovedovati razširjanje različnih epidemičnih pojavov, npr. od bolezenskih stanj do razširjanja inovativnih idej. Človeka prisili v globok razmislek…

Bibliografije v LinkedIn

Novost pri družabnem omrežju LinkedIn na katero nas opozarja bloger Žiga obeta zanimivo možnost za oblikovanje uporabnikovega portfolija. Z morebitno razširitvijo možnosti pa bomo morda kdaj doživeli tudi razvoj v nekonvencionalni repozitorij revijalnega opusa (in še raje bi videl, da kar celotnega spletnega opusa). In ta bi nato morda omogočal tudi korektnejše bibliografsko vrednotenje avtorjevih del, saj bi namesto ali ob dejavniku vpliva revij v večji meri upošteval tudi direktno citiranje avtorja. O teh resnih dilemah govori Žiga >tukaj.   

TATA – repozitorij OD na Trinity College Dublin

Na nedavnem posvetu o odprtem dostopu so močan vtis na poslušalce pustili nastopi g. Niamh (izg.: Niv) Brennan iz irske Univerze v Dublinu - Trinity College. Med drugim nam je predstavila tudi njihov institucionalni repozitorij odprtega dostopa z imenom TARA (Trinity's Access to Research Archive). Preskus zbirk, ki jih skriva arhiv TARA vam bo najbolje predstavil uporabnost in učinkovitost storitve. Vredno posnemanja!    

Budimpeška iniciativa odprtega dostopa

Potem ko smo tudi v Sloveniji pretekli teden s posvetom izrazili svoj interes za aktivnejše sodelovanje v odprtem dostopu, bi bilo prav, da se podpisnikom budimpeške iniciative odprtega dostopa pridružijo tudi naše visokošolske in raziskovalne ustanove. Tako imamo zdaj med podpisniki zgolj sedem posameznikov - cit. po orig viru: Ambrozic, Melita, Deputy director, National & University Library; Hristovski, Dimitar University of Ljubljana, Faculty of Medicine; Nekrep, Franc Viktor, Professor, University of Ljubljana; Pirtosek, Zvezdan, Consultant neurologist, University Medical Centre, Neurology Clinic; Vodeb, Gorazd, Librarian, National & University Library; Franci, Pivec, Adviser, IZUM
Ki, Tomislav, Postgraduate student, Philosophical faculty Maribor (upam, da sem našel vse!).

Prav tako bi bilo prav, da se naše ustanove pojavijo med podpisnicami Berlinske deklaracije.

O odprtosti podatkov

Morda ste že naleteli na spletno stran “Is It Open Data - IIOD”. Je spletna storitev, ki vam ponuja pomoč pri ugotavljanju, ali so določeni podatki, dostopni na spletu, zaprtega ali odprtega karakterja.  V uvodu vam pojasnijo značilnosti, najpogosteje raziskovalnih, podatkov in možnosti za presojo njihove uporabnosti.

Pobudniki spleta IIOD so tako nedavno prejeli v poskusni poizvedbi zagotovilo od dveh pomembnih založnikov odprtodostopnih člankov, PLoS in BMC, da so vsi raziskovalni podatki, tako tisti, ki so sestavni del člankov ali pa so vključeni v dodatke (supplementary information) dostopni po licenčnih pravilih Creative Commons CC-BY.

Zdaj še citacijski indeks za knjige

Thompson Reuters je ob svojih revijalnem in konferenčnem citacijskem indeksu zdaj napovedal še citacijski indeks za knjige (Book Citation Index - BCI). Ta bo predvsem zanimiv za družboslovje in humanistiko, kjer vemo, da je težišče raziskovalnih objav vezanih na monografije. V začetku naj bi baza vsebovala okoli 25.000 monografij, pričakujemo jo pa lahko v prvi polovici leta 2011. Grajen bo v dveh izdajah: za naravoslovne/tehnične vede (Sciences) in za družboslovje/humanistiko (Social Sciences & Humanities)

Proverbiarium 184

Mors certa, hora incerta.
Smrt je gotova, ura negotova.

Mors et fugacem persequitur virum.
Smrt ujame tudi človeka, ki pred njo beži.

Mors laborum ac miseriarum quies est.
Smrt je počitek po naporu in nadlogah.

Simpatičen posvet o odprtem dostopu

Včeraj začeto in danes končano posvetovanje »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov« v Ljubljani, je brez dvoma bilo koristen mejnik, najprej ker se je ob pomoči ekspertize gostujočih predavateljev iz tujine in ob predstavitvi domačih izkušenj in rešitev doslej najbolj celovito lotilo odprtega dostopa (OD) pri nas.

Med smotri, morda zgolj skritimi smotri, je posvet, verjamem, imel tudi željo, da osvetli trenutno stanje OD v Sloveniji in določi usmeritve kam naprej. Izraziteje je v današnjem drugem dnevu posveta bilo veliko govorjenja o repozitorijih, zlasti pod geslom nacionalnega repozitorija in poslušalec je skoraj dobil vtis, da so ti odprtodostopni arhivi ključ do celovite rešitve OD. Še več, razprava o potrebnem delu na repozitorijih je izrazito izpostavila nujnost novih organizacijskih enot, novih kadrov in novih sredstev. Ne rečem, da to ni ena koristnih sestavin OD, ne verjamem pa da je ta trenutek to najpomembnejši dejavnik. Zlasti ne ker smo več ali manj šele na začetku in zlasti ne, ker se na ta voz takoj pripenjajo npr. želje za pripravo futuristične, totalne zbirke vseh mogočih informacij: pisnih, zvočnih, video in kakršnihkoli že vsebin. Sam razumem OD, sicer res da skozi oči skromnega uporabnika njegovih uslug, manj kot projekt organiziranja kompleksne infrastrukture ampak prednostno kot gibanje znanstvene javnosti, kot produkt Odprte družbe, torej z značilnostjo civilnodružbenega upora proti uveljavljenemu vzorcu korporativistične organiziranosti znanstvene publicistike, obvladovane s strani multinacionalnih založniških hiš. OD naj bi v prvem koraku predvsem zagotovil neoviran, torej brezplačen dostop do strokovnih in znanstvenih objav za strokovnjake, raziskovalce, študente in laično javnost. Najprej to. V nadgradnji pa bi kasneje seveda lahko dobival nove, dodatne vsebine in možnosti, vendar začnimo abecedo pri alfi. In seveda ob upoštevanju možnosti, ki jih omogoča agregiranje, velika prednost spletne tehnologije in nasprotje centralizacije.

V diskusiji na posvetu sem srbeč jezik skušal ohladiti s predlogom, kako vidim kot bistveno in ta trenutek nujno odločitev domačega financerja javnega raziskovanja, da zahteva od vseh raziskovalcev, ki uporabljajo javna sredstva, da mandatno odlagajo svoje recenzirane objave v eni od oblik OD, bodisi v zlati ali v zeleni varianti. Morda bodo potrebne manjše korekture dosedanjih praks, tako v načinu uvrščanja mandatiranih vsebin v zbirke, pa morda v omilitvi zahtev pri določanju odličnosti objav na podlagi uglednosti revij ipd. Dovolim si tezo, da raziskovalec zaradi večjega izplena citatov, ki mu jih prinaša OD lahko učinkovito nadomesti vrednost, ki jo prinaša z dejavnikom vpliva izražena odličnost objave. Le dogovoriti se moramo tako.

Drug moj predlog pa je bil, da strokovnjaki, ki sodelujejo v posredovanju informacij, na prvo mesto svojih nalog uvrstijo izobraževanje svojih uporabnikov, raziskovalcev, o OD. Za slednje sem namreč še vedno prepričan, da se ne odločajo za OD deloma iz nepoznavanja in deloma iz inertnosti. Ker ne poznajo vseh prednosti, ki jih lahko pridobijo z odprtim dostopom, se najprej bojijo, da bo novost pomenila za njih nove obveze, kot je to res veljalo za marsikatera novost zadnjih let in da bodo morda prizadeti v kariernem napredovanju, ker odprti dostop pač še ni enakovreden v scientometričnem vrednotenju.

Jutri...

Na posvetovanje PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV, ki bo 27. in 28. oktobra 2010 v ljubljanskem Grand hotelu Union in ga organizirata Sekcija za visokošolske knjižnice in Sekcija za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v soorganizaciji z Inštitutom za novejšo zgodovino pod pokroviteljstvom Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, so prijavljeni 203 udeleženci, referenti, organizatorji, vabljeni gosti in predstavniki sponzorjev.

Proverbiarium 183

Hastas iacere, quas alius ministrat.
Metati kopja, ki jih drug podaja. (Pomen:  Hvaliti se s tujim perjem.)

Haudquaquam difficile Atheniensem Athenis laudare.
Ni težko v Atenah hvaliti Atenca.

Hectora qui nosset, felix si Troia fuisset.
Kdo bi vedel za Hektorja, če bi Troja bila srečna.

Proslavljamo Teden OD

Blogerka Dorothea Salo je v svojem zapisu zbrala nekaj najboljših letošnjih prispevkov o odprtem dostopu. In kot simpatično pravi v uvodu: “…odprti dostop še ni poglavitna usmeritev, vendar v tem letu je podstavil svojo nogo med vrata…”

Obvezen ogled

Dragi moji spremljevalci! Tele simpatične klipe pa si morate nujno ogledati.

Zakaj Odprti dostop?

Zakaj je odprti odstop v prednosti pred plačljivim dostopom do znanstvenih člankov? Kratko in jedrnato povedano v >tem prispevku.

Teden Odprtega dostopa

Teden med 18. in 25. oktobrom je namenjen obveščanju javnosti o odprtem dostopu (OD). Govorimo na eni strani o gibanju, saj ima OD korenine v pobudi znanstvene javnosti z značilnostjo civilnodružbenega upora proti uveljavljenemu vzorcu korporativistične organiziranosti znanstvene publicistike, obvladovane s strani multinacionalnih založniških hiš. In gre na drugi strani za organiziranje neoviranega, torej brezplačnega dostopa do strokovnih in znanstvenih objav za strokovnjake, raziskovalce, študente in laično javnost.

V naslednjem tednu se tudi v Sloveniji konkretneje seznanjamo z različnimi vidiki pojavnosti OD dostopa in s prednostmi, ki jih zagotavlja znanstveni srenji. Sekciji za visokošolske in za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije organizirata dne 27. in 28. 10. 2010 v ljubljanskem Grand hotelu Union posvetovanje “Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov” pod pokroviteljstvom ARRS.

Proverbiarium 182

Non est bonum esse hominem solum.
Ni dobro da je človek sam.

Non est eiusdem et capere aliquos velle et timere.
Ni mogoče nekoga obvladati in se ga istočasno bati.

Non est fas omnia nosse.
Ni prav, da vse vemo.