(Pre)večkrat se danes srečujemo s krajo intelektualne lastnine, ki ima obliko zapisanega besedila. Zlasti se s tem skoraj nemočno srečujejo učitelji, pa časopisni založniki in še kdo. Preverjanje avtentičnosti besedila je s prihodom spleta sicer postalo veliko učinkovitejše, žal je večina orodij plačljivih, kot je v svetu najbolj znani sistem Turnitin in njegove izpeljanke. Tega danes pretežno uporabljajo tudi ameriške univerze pri preganjanju plagiarizma. Do določene mere si sicer lahko pri tem delu pomagamo z iskalniki, vendar je tak pristop mukotrpen. Izraziteje se s težavami pri odkrivanju plagiatov srečujejo manjši jeziki, saj je na voljo premajhen nabor digitalnih vsebin, s katerimi bi lahko primerjali sporni tekst.
Na spletu sem zasledil brezplačni program Plagiarisma.Net, ki ga pa še nisem uspel preskusiti, da bi ga upal priporočiti. Zlasti ne v njegovem obljubljenem pokrivanju 190 jezikov. Dobrodošla bo zato vsaka izkušnja, ki jo bo kdo pridobil z njegovo uporabo, zato jo sporočite.
Kolegica iz bloga KeBi mi je pravkar poslala preskus programa na seminarskem šolskem tekstu v slovenščini in kaže, da je učinkovit. Sem ji zelo hvaležen za hitro reakcijo in pomoč.
OdgovoriIzbriši@ vesna: Na Biblioblogu) je danes odličen zapis o plagiatorstvu. Iz njega je mogoče razbrati, da je na UL v uporabi Turnitin. Sam tega nisem vedel, prosil sem naše bibliotekarke, da preverijo ali se lahko tudi BF vključi v njegovo uporabo. Morda bi se pa dalo licenco tako prilagoditi, da bi se celotno slovensko šolstvo priključilo nanj. Turnitin je namreč vrhunski izdelek.
OdgovoriIzbriši