Včeraj začeto in danes končano posvetovanje »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov« v Ljubljani, je brez dvoma bilo koristen mejnik, najprej ker se je ob pomoči ekspertize gostujočih predavateljev iz tujine in ob predstavitvi domačih izkušenj in rešitev doslej najbolj celovito lotilo odprtega dostopa (OD) pri nas.
Med smotri, morda zgolj skritimi smotri, je posvet, verjamem, imel tudi željo, da osvetli trenutno stanje OD v Sloveniji in določi usmeritve kam naprej. Izraziteje je v današnjem drugem dnevu posveta bilo veliko govorjenja o repozitorijih, zlasti pod geslom nacionalnega repozitorija in poslušalec je skoraj dobil vtis, da so ti odprtodostopni arhivi ključ do celovite rešitve OD. Še več, razprava o potrebnem delu na repozitorijih je izrazito izpostavila nujnost novih organizacijskih enot, novih kadrov in novih sredstev. Ne rečem, da to ni ena koristnih sestavin OD, ne verjamem pa da je ta trenutek to najpomembnejši dejavnik. Zlasti ne ker smo več ali manj šele na začetku in zlasti ne, ker se na ta voz takoj pripenjajo npr. želje za pripravo futuristične, totalne zbirke vseh mogočih informacij: pisnih, zvočnih, video in kakršnihkoli že vsebin. Sam razumem OD, sicer res da skozi oči skromnega uporabnika njegovih uslug, manj kot projekt organiziranja kompleksne infrastrukture ampak prednostno kot gibanje znanstvene javnosti, kot produkt Odprte družbe, torej z značilnostjo civilnodružbenega upora proti uveljavljenemu vzorcu korporativistične organiziranosti znanstvene publicistike, obvladovane s strani multinacionalnih založniških hiš. OD naj bi v prvem koraku predvsem zagotovil neoviran, torej brezplačen dostop do strokovnih in znanstvenih objav za strokovnjake, raziskovalce, študente in laično javnost. Najprej to. V nadgradnji pa bi kasneje seveda lahko dobival nove, dodatne vsebine in možnosti, vendar začnimo abecedo pri alfi. In seveda ob upoštevanju možnosti, ki jih omogoča agregiranje, velika prednost spletne tehnologije in nasprotje centralizacije.
V diskusiji na posvetu sem srbeč jezik skušal ohladiti s predlogom, kako vidim kot bistveno in ta trenutek nujno odločitev domačega financerja javnega raziskovanja, da zahteva od vseh raziskovalcev, ki uporabljajo javna sredstva, da mandatno odlagajo svoje recenzirane objave v eni od oblik OD, bodisi v zlati ali v zeleni varianti. Morda bodo potrebne manjše korekture dosedanjih praks, tako v načinu uvrščanja mandatiranih vsebin v zbirke, pa morda v omilitvi zahtev pri določanju odličnosti objav na podlagi uglednosti revij ipd. Dovolim si tezo, da raziskovalec zaradi večjega izplena citatov, ki mu jih prinaša OD lahko učinkovito nadomesti vrednost, ki jo prinaša z dejavnikom vpliva izražena odličnost objave. Le dogovoriti se moramo tako.
Drug moj predlog pa je bil, da strokovnjaki, ki sodelujejo v posredovanju informacij, na prvo mesto svojih nalog uvrstijo izobraževanje svojih uporabnikov, raziskovalcev, o OD. Za slednje sem namreč še vedno prepričan, da se ne odločajo za OD deloma iz nepoznavanja in deloma iz inertnosti. Ker ne poznajo vseh prednosti, ki jih lahko pridobijo z odprtim dostopom, se najprej bojijo, da bo novost pomenila za njih nove obveze, kot je to res veljalo za marsikatera novost zadnjih let in da bodo morda prizadeti v kariernem napredovanju, ker odprti dostop pač še ni enakovreden v scientometričnem vrednotenju.
Dobro je brati "kritiko" poznavalca problematike. Mene je zelo veselilo poslušati tuje predavatelje, kjer smo na enem mestu dobili servirane osnove odprtega dostopa. Najbolj me je navdušila Niamh Brennan s poročili, kako to delajo na Irskem. Gospa je kot živi praktični pripročnik in zna odgovoriti na vsa vprašanja o odprtem dostopu.
OdgovoriIzbrišiTudi iz razgovora z nekaterimi drugimi udeleženci posveta sem razbral, da nas je ga. Brennanova vse navdušila.
OdgovoriIzbrišiPrav se mi zdi, da ste v komentarju besedo "kritika" dali v narekovaj, saj ne bi rad, da bi moj razmislek pomenil kritiko. Je le moje videnje, na katerih točkah bi veljalo naš OD ta trenutek krepiti, da nas morebitne napačne odločitve ne oddaljijo od bistva ideje OD. Prepogosto so razni megaprojekti, tudi zaradi tega ker so po nepotrebnem aktivirali nasprotnike, sesuli celotno pobudo. Repozitoriji da, vendar postopoma in v meri, kot si jih lahko v tem trenutku splošne krize privoščimo. "DA" pa za vsak korak, ki bo pripomogel, da bo OD živel, da se bo pričel kužno širiti v populaciji raziskovalcev, tako kot to lahko opažamo po svetu.
Na misel mi je prislo, da je potrebna akcija, kot je bilo omenjeno na posvetovanju, vendar ne akcija za vsako ceno ampak v tistih 23 korakih, kot smo jih slisali od go. Kuchme.
OdgovoriIzbrišiOd go. Brennanove sem zvedela za urejevalnik clankov pri izdajanju revije (Open Journal System). Ker sem eden izmed urednikov Zdravniskega vestnika in se ravno odlocamo za eno varianto takega urejevalnika, bomo pregledali tudi njen nasvet.
Zame je bilo posvetovanje zelo koristno.
@ nana: Bi pritegnil, zaporedje korakov, ki temeljijo na preteklih izkušnjah drugih, je vsekakor koristna strategija. Istočasno nam postopno dograjevanje omogoča tudi sprotno analizo vsakega koraka in ev. prilagajanje.
OdgovoriIzbriši@ vsem: Na posvetu je bil bežno omenjen tudi problem Odprtih podatkov. Ob nedavnem publiciranju t.i. Panton Principles se organizatorjem letošnjega posveta ponuja zanimiva tematika za nadaljevanje naših srečevanj npr. v prihodnjem letu.