Proverbiarium 2

Gloria discipuli, gloria magistri.
(Slava učenca je (tudi) slava učitelja.)

Sine ira et studio.
(dobesedno: Brez jeze in naklonjenosti; smiselno: Nepristransko).

Obvestila CTK

 

Tokratna Obvestila CTK so znova obilno založena s koristnimi informacijami, zato jih kopiram kar v celoti:

Obvestila CTK-ja, marec 2007

Predstavitev in testni dostop do CSA Illustrata

CSA Illustrata uveljavlja nov pristop pri pridobivanju in bibliografski obdelavi znanstvenih informacij – indeksiranje grafičnih elementov (slik, diagramov, tabel) v znanstvenih člankih. V svojih raziskavah uporabniških navad so pri CSA odkrili, da uporabniki poleg meta podatkov v znanstvenih člankih najprej pregledajo grafične elemente – tabele, diagrame, slike...

Trenutno je v Illustrati na voljo zbirka CSA Illustrata:  Natural Science, v letu 2007 načrtujejo še zbirke CSA Illustrata: Technology, CSA Illustrata: Social Sciences in  CSA Illustrata: Art & Humanities.

Zbirka trenutno vsebuje več kot 1 mio zapisov, v celoti pa načrtujejo več kot 3 mio indeksiranih znanstvenih člankov.

V Natural Science so indeksirane znanstvene revije sledečih založb:

• American Association for the Advancement of Science
• American Fisheries Society
• American Meteorological Society
• American Society for Biochemistry and Molecular Biology
• American Society of Agronomy
• American Society of Limnology & Oceanography
• American Society of Microbiology
• BioMedCentral
• BioOne
• Blackwell Publishing*
• Cambridge University Press
• Central Fisheries Research Institute of Turkey
• The Company of Biologists
• EDP Sciences
• European Geosciences Union
• Geological Society of America
• Hydroweb
• Institut de Ciències del Mar de Barcelona
• Inter-Research
• Marine Biological Laboratory, Woods Hole
• National Academy of Sciences
• National Oceanic & Atmospheric Administration
• National Research Council of Canada
• Nature Publishing Group
• Oxford University Press
• Public Library of Science
• South Africa, Water Research Commission
• Springer-Verlag
• Taylor & Francis
• Walter de Gruyter

Vsem uporabnikom so dostopne indeksirane grafike v uporabni ločljivosti, dostopna pa so tudi tista celotna besedila, do katerih je uporabnik oz. institucija upravičena.  Potemtakem lahko z uporabo Illustrate pridemo tudi do grafičnih delov tistih celotnih besedil, do katerih sicer nimamo dostopa.

CSA Illustrata: Natural Science bo do 30. aprila v testni verziji dostopna tudi na Univerzi v Ljubljani (URL naslov http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686 ). Uporaba Illustrate poteka v uporabniškem vmesniku CSA Illumina, ki zahteva, da  pred začetkom iskanja v Quick Search  izberete področje, ki vas zanima (Natural Science...) ali pa določeno zbirko, ki jo želite preiskati (Specific Database/CSA Illustrata: Natural Science).  Prosim vas, da morebitne komentarje oz. pripombe pošljete na na e-pošto miro.pusnik@ctk.uni-lj.si – posredovali jih bomo ponudniku. Na tak način lahko sodelujete pri oblikovanju dokončne verzije uporabniškega vmesnika CSA Illustrata.   

V petek, 23. marca 2007 ob 9.15 pa bo v sejni sobi CTK-ja tudi predstavitev zbirke CSA Illustrata. Predstavitev bo vodila ga. Ewa Klorek, nova zastopnica CSA za Slovenijo. Prosimo, da po e-pošti potrdite svojo udeležbo, saj je število udeležencev omejeno.

Vljudno vabljeni na predstavitev in testiranje zbirke!

 

Informacijski viri, dostopni na Univerzi v Ljubljani, ki jih v letu 2007 zagotavlja CTK

Glede elektronskih informacijskih virov, ki jih za uporabnike na Univerzi v Ljubljani zagotavlja CTK, v letu 2007 ni bistvenih sprememb. Največja sprememba je ta, da je  v paketu e-publikacij  IEEE/IEL, ki je bistveno bogatejši, saj lahko v letošnji sezoni dostopate do vseh publikacij - 242 e-revij, več kot 600 IEEE konferenčnih e-zbornikov, nad 1.600 e-standardov, razprav, poročil...

Poleg paketa IEEE/IEL je CTK s sredstvi ARRS za leto 2007  Univerzi v Ljubljani omogočila elektronski dostop še do do 4 paketov e-revij - Science Direct, SpringerLink, Wiley InterScience, ACS – Core Journals ter do e-revij Science, PNAS in Nature. Sicer je  na Univerzi v Ljubljani je dostopnih tudi 15 naslovov revij založbe Nature Publishing Group, katerih dostop pa je zagotovila Medicinska fakulteta.

Podrobnejši seznam informacijskih virov:

posamezne e-revije
Science Online http://www.sciencemag.org/magazine.dtl
Proceedings of the National Academy of Science(PNAS) http://www.pnas.org/
Nature http://www.nature.com/nature/index.html
Nature Cell Biology http://www.nature.com/ncb
Nature Genetics http://www.nature.com/ng
Nature Immunology http://www.nature.com/ni
Nature Medicine http://www.nature.com/nm
Nature Reviews Cancer http://www.nature.com/nrc
Nature Reviews Microbiology http://www.nature.com/nrmicro
Nature Reviews Molecular Cell Biology http://www.nature.com/nrm/index.html
Kidney International http://www.nature.com/ki/index.html
New England Journal of Medicine http://content.nejm.org/
Laboratory Investigation http://www.nature.com/labinvest/index.html
Clinical Pharmacology & Therapeutics http://www.nature.com/clpt/index.html
Cell Death and Differentiation http://www.nature.com/cdd/index.html
Nature Neuroscience                     http://www.nature.com/neuro/index.html
Evidence-Based Dentistry http://www.nature.com/ebd/index.html
Nature Reviews Drug Discovery http://www.nature.com/nrd/index.html
Scientific American http://search.epnet.com/

paketi e-revij              
Elsevier - Science Direct http://www.sciencedirect.com
657 naslovov tekoče dostopnih,
večina ostalih do konca leta 2004

SpringerLINK           http://www.springerlink.com
ca. 1200 naslovov

IEEE - IEL http://www.ieee.org/products/onlinepubs/prod/iel_overview.html
            262 revij, več kot 600 IEEE konferenčnih zbornikov, 
            nad 1.600 standardov, razprave, poročila

ACS- Core Journals http://pubs.acs.org/
20 naslovov

Wiley InterScience http://www3.interscience.wiley.com
151 naslovov

baze               
ICONDA http://www.irbdirekt.de/iconda/
FORS http://www.irbdirekt.de/fors/
Schadis http://www.irbdirekt.de/schadis/
Industrieböden http://www.irbdirekt.de/ib/
TEMA servis s posam. bazami http://fizweb.fiz-technik.de/ctk
Perinorm http://www.ctk.uni-lj.si/scripts/dbloader/dbloader.exe?db=PERINORM
WRA (Water Resoruces Abstracts)            http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686&db=water-resources-set-c
ChemBank http://web5.silverplatter.com/webspirs/start.ws?customer=ctk123
Avery Index to Architectural Periodicals http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686&db=avery-set-c
Compendex http://www.engineeringvillage2.org/
Inspec                        http://www.engineeringvillage2.org/controller/servlet/Controller?CID=quickSearch&database=INSPEC
Pascal            http://web5.silverplatter.com/webspirs/start.ws?customer=ctk123
PIRA   http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686&db=piraclust-set-c
Materials Resarch Database + Metadex http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686&db=metadex-set-c
Analytical Abstracts http://web5.silverplatter.com/webspirs/start.ws?customer=ctk123
SciFinder Scholar    http://www.ctk.uni-lj.si/scripts/dbloader/dbloader.exe?db=SciFinder Scholar

e-knjige                      
CRC online priročniki                    
Engnetbase
http://www.engnetbase.com/            690 priročnikov
Chemnetbase
http://www.chemnetbase.com/         9 priročnikov
Materialsnetbase
http://www.materialsnetbase.com/   176 priročnikov
Environetbase
http://www.environetbase.com/         275 priročnikov

Referex Engineering                                  http://www.engineeringvillage2.org/controller/servlet/Controller?CID=keyWordSearch
ca.350 knjig s prodročij
kemija/petrokemija/procesna kemija,
materiali/tehnologija in elektronika/elektrotehnika.

Za večino zbirke (vse razen zbirk Perinorm in  SciFinder Scholar) so dostopne tudi z oddaljenim dostopom.

Miro Pušnik, miro.pusnik@ctk.uni-lj.si Oddelek za razvoj in svetovanje CTK, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel. 01 476 37 33, 476 37 81

Še Sredozemska univerza

Običajno svojega bloga ne zlorabljam za komentiranje dnevnih notranjepolitičnih novic. Vendar ko sem danes prebiral v Delu zapis o obisku vlade v Slovenski Istri in na Krasu se mi je oko ustavilo na članku o načrtih za Sredozemsko univerzo. Vznejevoljilo me je, ko sem bral, da gre pri uresničitvi tega načrta za »eno prednostnih nalog Slovenije med predsedovanjem Evropski uniji«. In čeprav najdem v novinarjevem citatu ministrovih besed zagotovilo, da »ne gre za konkurenco našim univerzam«, me to ne pomiri. Spomnim se namreč v tem istem dnevniku na nedavno pisanje prorektorja ljubljanske Univerze prof. dr. Petra Mačka v rubriki Beseda strokovnjaka (Delo, ponedeljek 19. marca 2007, str. 12), ki je z enostavno analizo razmerja študentov in učiteljev na slovenskih univerzah kritično a še kako objektivno opozoril na eno ključnih težav slovenskega visokega šolstva. Ko namreč ta razmerja presodimo skozi primerjavo z uglednimi evropskimi univerzami postane lahko tudi manj poučenemu jasno, kakšna je lahko pričakovana kvaliteta učnega procesa in kakšne delovne pogoje imajo študenti in učitelji na naših visokih šolah. In misel takoj pohiti dalje, do načrtov o desetih slovenskih univerzah, preko načrtov o ustanovitvi ljubljanske Politehnike do kroničnih prostorskih težav na nekaterih članicah UL in do zadreg pri uveljavljanju bolonjske prenove, kjer kot vse kaže močno kasnimo. Pri tem mi pa v ušesih odzvanjajo opozorila, ki jih dnevno poslušamo na članicah UL kako bodo poslej javna sredstva za izvajanje prenovljenih (!!!) programov manjša. Ko berete te vrstice najbrž zmajujete z glavo: sam zmajujem z glavo še zaradi nečesa drugega. Namreč zaradi žalosti, ko pomislim, da je večina načrtovalcev sedanje visokošolske politike iz vrst t. i. alumnov ljubljanske Univerze. Kdor pozna to v tujini spoštovano prakso in idejo zavezanosti diplomantov visoke šole svoji ustanovi, bo težko razumel odsotnost te naklonjenosti v našem prostoru. Najbrž smo krivi učitelji, ker ne uspemo v študentih prebuditi čustva pripadnosti svoji šoli. In takoj nato se lahko tudi vsak od nas vpraša kako smo pravzaprav lahko sami pripadni svoji ustanovi, kjer zaman pričakujemo izpolnitev svojega ključnega poslanstva, namreč zagotavljanja kvalitete poučevanja. Pa SMO pripadni in zato smo žalostni: ker bi želeli udejanjenje napredka, ki ga je obetala »Bologna«, ker bi želeli pridobiti mesto v družbi najboljših evropskih ustanov in predvsem ker bi želeli, da tisti, ki jih izobražujemo najdejo mesto med najboljšimi v svoji generaciji Evropejcev. Tako pa sem torej le žalosten pa kljub temu želim prihajajoči Sredozemski univerzi, da ji bodo botri zagotovili ugodnejše razmerje učitelj:študent.

Učinkovitost iskanja literture

Kot lahko preberemo v reviji Research Information je nedavna študija, ki so jo pripravili v Research Information Network (RIN) ugotovila relativno samozavest raziskovalcev v akademski sferi pri presoji svoje usposobljenosti pri preiskovanju informacijskih virov. Tudi ne čutijo posebne potrebe po dodatnem izobraževanju v teh veščinah. S ponudbo servisov za preiskovanje so zadovoljni, manj z dostopom do virov v polnem tekstu zaradi omejitev v številu naročenih revij. Raziskovalci uporabljajo zelo obsežen nabor različnih storitev; v razporeditvi po frekvenci uporabe so najpogosteje uporabljani: brskalniki kot je Google, sledijo knjižnični portali znotraj lastne ustanove, specializirana iskalna orodja, tematski portali, posvetovanja s kolegi raziskovalci, viri iz knjižnične izposoje, baze povzetkov in indeksov, bibliografske podatkovne baze, citacijski indeksi, knjižnice in portali zunaj lastne ustanove, nato sledijo knjižničarji, viri elektronske poštne dostave ("listserv") in v novejšem času še blogi.

Vsekakor bi bilo zanimivo nadaljevanje analize v kolikšni meri se zaporedje uporabljenih servisov sklada z dejansko učinkovitostjo teh servisov, saj je v anketi izpričana samozavest raziskovalcev pravzaprav presenetljiva.

Proverbiarium

Pred veliko leti, ko smo še poznali t. i. stenske časopise (ali "stenčase"), sem na eni od oglasnih desk našega oddelka vsak teden izobesil zapis latinskega pregovora in mu seveda dodal prevod. To je bil na nek način poskus osebnega upora, ker je v tistem obdobju bil latinski jezik skoraj izobčen iz srednjih šol. Razlog naj bi bil boj proti meščanskemu elitizmu. Ker sem sam še užival skozi osem let v pouku latinščine, sem to občutil kot krivico.

Danes seveda tega razloga ni več, latinščina in tudi grščina sta se vrnili v nekatere srednje šole skoraj v celotnem nekdanjem obsegu. Ostaja mi zgolj sentimentalni razlog spominov na prijetne ure, ki smo jih dijaki preživeli pri latinskem pouku in zato nameravam, tudi v zahvalo svojim učiteljem in poklon sošolcem, vpeljati tedenski pregovor tudi na svoj blog. Idejo sem ukradel pri blogerju Coturnix-u, ki objavlja svoje ClockQuotes.  Latinistom pa se opravičujem za nasilno skovanko "proverbiarium" (na tihem sem upal, da bom z Googlom ugotovil, kako jo je že nekdo uporabil); zazvenela mi je, pač v skladu z nekaterimi vzori, uporabno. Če ne bo prehudega ugovora jo bom uporabljal tudi naprej. 

In današnji prvi pregovor:

Non cuivis homini contingit adire Corinthum. (dobesedno: Ne more vsakdo v Korint; smiselno: Nihče ne more doseči vsega). 

Odprti dostop pri T&F

Založba znanstvenih revij Taylor & Francis je uvedla (podobno kot je to že pred njo storila založba Springer z modelom Open Choice) opcijo objavljanja člankov v režimu t.i. ‘iOpenAccess’. Njihovih 175 revij omogoča avtorjem, da bodo njihovi v objavo sprejeti članki ob plačilu 3100 US$ prosto dostopni na spletnih straneh založbe vsem uporabnikom. Kljub temu pa morajo avtorji podpisati odstopno izjavo za avtorske pravice.

Nove revije pri Cell Press

Založba Cell Press (znana je po desetih uglednih revijah v področju ved o življenju z najimenitnejšo The Cell) je pričela izdajati dve novi reviji Cell Host & Microbe (prva številka je izšla v marcu) in Cell Stem Cell (prva številka bo izšla v juniju).

AAUP v podporo odprtega dostopa

Ameriško združenje univerzitetnih založb AAUP je v izjavi pozvalo k nadaljevanju razprave o preskušanju in uvajanju modelov odprtega dostopa do znanstvenih revij na način, ki bi trajnostno varoval pridobitve uveljavljenih rešitev (strogi standardi ocenjevanja z vrstniki, uredniški izbor, kvaliteta predstavljanja in globalno razširjanje) ter istočasno omogočil uporabnikom hiter in neoviran dostop do novega znanja.

EThOS

Velika Britanija, kot sporoča revija Research Information, vzpostavlja v okviru British Library novo storitev, nacionalno zbirko elektronskih disertacij EThOS, ki bo globalno na voljo v odprtem dostopu.

Information Research Wiki

Strokovnjaki v informacijski stroki nedvomno dobro poznajo revijo Information Research, ki nastaja v urednikovanju prof. T. D. Wilsona in s tehnično podporo Knjižnic Univerze v Lundu. Revija izhaja v odprtem dostopu in je namenjena raziskavam v širokem področju z informatiko povezanih strok. Urednik piše tudi poseben blog Information Research Weblog, pravkar pa je pričel pripravljati tudi Information Research Wiki. Neumornemu avtorju bi brez dvoma najbolje izrazili priznanje, ko bi se informacijska stroka kar se da živahno vključila v oblikovanje njegovih medijev.

e-knjige v odprtem dostopu na UCP

Založba University of California Press  (UCP) je najavila novo serijo monografij z imenom FlashPoints. Vsaka knjiga te serije bo na voljo v kupljivi papirni obliki in v odprtodostopni e verziji. In to ni prva serija v UCP naboru, ki jo lahko zastonj prebiramo na spletu. Take so še knjige v seriji GAIA in nekatere knjige v seriji  eScholarshop.

ZoomInfo

Zares zanimivo iskalno orodje, tale ZoomInfo. In učinkovito! Ponuja podatke za več kot 34 milijonov poklicno angažiranih oseb in za 2 milijona podjetij.

E-infrastruktura v EU

Na spletni strani Evropske skupnosti najdete večino predstavitev iz informacijskega srečanja ob razpisu prijav za 7. Okvirni program EU na temi "Znanstveni digitalni arhivi" in "Razvoj raziskovalni e-infrastrukture za raziskovalno skupnost".

Za učinkovito spletno iskanje

Pri Recherchen Blogu sem si drznil "ukrasti" njihovih deset nasvetov za učinkovito iskanje v spletu in jih prevedel:

1. Namesto, da s preiskovanjem pričnemo na slepo in "v živo" je priporočljivo, da si pred tem skiciramo svojo temo in izberemo ustrezna gesla (morda vam bo v pomoč metoda miselnih vzorcev).

2. Ne iščimo zgolj z enim geslom ampak razmislimo tudi o sorodnih in sinonimnih geslih.

3. Pri enostavnih preiskovanjih preskusimo geslo kar neposredno v internetnem naslovu; npr. za geslo "novice" iščemo www.novice.si. Deluje zlasti dobro z imeni podjetij. 

4. Pri iskanju obsežnejših tem je dobro, če najprej uporabimo indeksne brskalnike npr. Yahoo ali Web.de ali Google Index.

5. Brskalnike uporabljajmo smotrno; ne zgolj z enostavnim vpisom gesla v iskalno polje, ampak se sezanimo tudi s posebnimi oz. dodatnimi ukazi s katerimi učinkovitost iskanja močno povečamo. Npr. Google

6. Mnogi brskalniki ponujajo razširjeno listo iskalne pomoči; uporabite jo. Npr. Google --> Napredno iskanje

7. Za skoraj vsako temo so na voljo tudi specialni brskalniki. Preverite možnosti npr. www.suchlexikon.de  ali search-engines

8. Našli ste zanimive zadetke? Uporabite iskalno funkcijo brskalnika. S tipkami CTRL+F jo odprete in nato v dokumentu poiščete relevantna gesla.

9. Natančno preglejte najdene spletne strani in informacijam ne zaupajte slepo; vedno se vprašajte kdo je avtor strani in kakšne namene ima.

10. Dobre vire arhivirajte v Zaznamke (Bookmarks, Favorites) ali pa jih shranite v socialnih arhivih zaznamkov npr. del.icio.us. Tako so vam dostopni od vsepovsod.

Open Laboratory 2006

Vabim vas k branju >tukaj.

Dan knjige

Med britanskimi bralci so ob 10. obletnici uveljavitve Dneva knjige z anketo izbrali 10 knjig, brez katerih "jim živeti ni..."  

O zdravju sveta

Najbrž se vam bo zgodilo podobno kot meni, ko sem zašel na spletni servis TEDTalks, kjer je mogoče najti množico video posnetkov enkratnih predavateljev našega časa. Prisluhnil sem predavanju (pravzaprav sem dobil namig zanj na nekem blogu) Hansa Roslinga, ki me je preprosto navdušil, tudi zaradi izjemne grafične prezentacije, na kateri je zgradil svoj nastop (oglejte si še splet Gapminder). In ko boste enkrat na tem spletu, ga boste težko zapustili ne da bi poslušali še kakšen nastop.

Vidipedia

Zdaj se koncept wiki-ja seli v "vidno območje". Vidipedia je: cit.: "video enciklopedija v prostem dostopu, ki jo lahko izdaja vsakdo".

Oskarji

Vse o oskarjih v preteklosti in o pripravi na letošnjo podelitev jutri najdete >tukaj.

Projekt ARROW

Informacijska služba avstralske tehniške univerze Swinburne je v projekt ARROW (Australian Research Repositories Online to the World) vključila štiri svoje revije. V projektu Arrow se konzorcijsko povezujejo pod vostvom Monash University poleg Swinburne University of Technology še University of New South Wales in National Library of Australia, sodelujejo pa tudi druge avstralske visoke šole. Z oblikovanjem institucionalnega digitalnega arhiva želijo s projektom povečati vlogo in vpliv avstralskega raziskovanja s tem, da ga ponudijo v globalni odprti dostop.

"Science" ni vse...

Tale zgodba mi je posebno všeč. Na njeno sled me je pripeljal bloger romunov, za kar sem mu hvaležen. Zgodba se za(raz)plete na zanimiv način. Soavtor članka, ki je izšel v reviji Science, J. A. Eisen, evolucijski biolog in učitelj na U. C. Davis Genome centru izrazi v svojem blogu "The Tree of Life" svoje pomisleke ob tem, da je elitna znanstvena revija Science objavila članek pri katerem je soavtor. In kaj je bistveni razlog njegove nejevolje? Poleg manjše zamere, da ga sodelavci niso obvestili, kdaj bo članek objavljen, se Eisen jezi, ker je bil članek objavljen v reviji, ki ni revija odprtega dostopa. Njegov razmislek je vreden, da ga skušamo podoživeti, zato ga ponujam v prevodu:

"Objavo v reviji, ki ni v odprtem dostopu, kot je Science, odklanjam iz več razlogov. Med drugim, če izberete in objavite članek tam in ne drugje, področju globokomorskih simbiontov prej škodujete kot koristite. Kako lahko revija kot je Science škoduje področju? Najprej, pri Science so s svojo nestrpnostjo do dolgih tekstov prisilili Ireno (t.j. prvo avtorico članka, dodal Franc) da je ogromno delo na genomu simbionta skrčila v članek na eni sami strani z izrezanimi vsemi pomembnimi podrobnostmi. Mislim, da članek na eni strani ne daje zadoščenje ne zanimivemu področju biologije in ne avtoričinemu delu. Članek npr. na štirih straneh bi bralce izobrazil o globokomorskem ekosistemu, o znotrajceličnih simbiontih in posebno o obravnavanem simbiontu. Globine morja so izjemno zanimive in tudi ogrožene s strani človeka. Tak članek  bi lahko pomenil precej več, kot da je samo promocija povzetka (kar je edini rezultat objave zgolj ene strani v reviji Science)."

Nedvomno zanimiv in pogumen razmislek, ki na izzivalen način predstavi enega od pomenljivih ciljev odprtega dostopa. In zadeva ima še zanimivo drugo razsežnost; J. A. Eisen se v zagovor zadeve odprtega dostopa ni postavil povsem slučajno. Odprti dostop je kot kaže v družini Eisen družinska zaveza; njegov brat Michael Eisen, ugleden bioinformatik na Berkeleyju, je namreč znan aktivist odprtega dostopa in je soustanovitelj ter poddirektor PLOSa.

Obnovljen splet British Library

Britanska knjižnica (British Library) ponuja polepšan in učinkovitejši splet.

Iskalec za Wikipedio

Danes ni treba več nikomur pojasnjevati kaj je Wikipedia. Preseneča pa, da je mogoče kakšno njeno funkcijo tudi še izboljšati. Dokaz je iskalec Wikiseek, ki je precej učinkovitejši od vgrajenega iskalnega polja same spletne enciklopedije. Hvala Recherchenblogu za informacijo in učinkovit preskus iskanja po različnih poteh.

UGC

Zdaj smo se že (dnevno) navadili na zlo(upo)rabljane pojme "spletno publiciranje", "novi mediji", "web 2.0". Dodajmo temu še pojem UGC - "user generated content - vsebino ustvarja uporabnik", ki ga predstavlja (sicer reklamna pa zato nič manj zanimiva)  ppt. prezentacija. Obilje zanimivih misli o novovalovskem PR, prihodnosti bloganja ipd.

Nature Network

Za predstavitev bo morda dovolj prepričljivo, če posredujem izseček, kako Nature Network opisuje svoje poslanstvo:

"Nature Network spletno mesto za raziskovalce, ki jim omogoča srečevanja, pogovore in spremljanje najnovejših novic in prireditev. Mreža omogoča lokalno in globalno povezovanje in je prosta v dostopu, ponuja forume, predstavlja skupine, omogoča oblikovanje blogov in posreduje delovna mesta."

BioMed Central v blogosferi

Največji in brez dvoma najvplivnejši založnik e-revij odprtega dostopa BioMed Central se bo poslej oglašal tudi v svojem blogu.

Indeks indeksov

Zbirni indeks prosto dostopnih referenčnih spletnih strani službe MARS (pripravljen je za obdobje med leti 1999 in 2006) bo najbrž navdušil marsikoga.

O jeziku

Takšno spletno stran bi si želel tudi za slovenski jezik !

New York Times v tranziciji

Besede Arthurja Sulzbergerja , lastnika in založnika najvplivnejšega svetovnega časnika New York Times nedvomno imajo težo in dajo misliti (po HAARETZ.com).

Na vprašanje: "Given the constant erosion of the printed press, do you see the New York Times still being printed in five years?";

je odgovoril: "I really don't know whether we'll be printing the Times in five years, and you know what? I don't care either,"

in je še dodal: ""The Internet is a wonderful place to be, and we're leading there,"

Da je res tako kažejo podatki, po katerih imajo 1,5 milijona spletnih bralcev v primerjavi z 1,1 miljonom naročnikov tiskanega časnika. In povedal je še, da je povprečna starost bralcev tiskane verzije NYT 42 let, internetne različice pa 37 let, kar pomeni, da jim je uspelo pritegniti nezanemarljiv delež mladega bralstva.

Zgodovina wikipedije

Wikipedia je na nek način posebnež in tudi prvak med enciklopedičnimi priročniki, ne zgolj zaradi demokratičnega načina nastajanja in odprtega dostopa do informacij, ampak tudi zaradi obsega obdelanih gesel v različnih jezikih (nedavno se je druščini pridružila tudi kitajska verzija). Zgodovino in ozadje nastajanja sta nedavno obdelala profesorja na Harvard Business School in ponudila svojo študijo v javno branje.   

Ustave držav sveta

Na spletni strani Univerze iz Richmonda lahko poiščete besedila ustav številnih držav sveta. Seveda najdete tudi ustavno besedilo Republike Slovenije v slovenskem, angleškem, nemškem in francoskem jeziku in v družbi še z neko prejšnjo, že neaktualno ustavo.

Peticije nam ne ležijo...

O peticiji v podporo odprtega dostopa do rezultatov evropskih javno financiranih raziskav sem že pisal; zdaj so znani že tudi tehtnejši vmesni rezultati odziva. Peticijo so podpisovali posamezniki in predstavniki v imenu javnih institucij. Medtem ko je mogoče najti kar nekaj Slovencev med 18.476 individualnimi podpisniki pa je zanimivo, da med ustanovami, ki podpirajo poziv ne najdemo NITI ENE  slovenske ustanove ali agencije. Pri tem je med podpisniki v skupini raziskovalnih fundacij 12 takih iz različnih evropskih držav, za ime rektorskih konferenc je najti  6 podpisnikov, 8 podpisnikov za nacionalne akademije znanosti; peticijo je razen tega podprlo 14 evropskih velikih raziskovalnih inštitutov, kar 35 univerz iz različnih evropskih  držav in 6 specialnih raziskovalnih organizacij. Malo težko je potem verjeti, da smo se že povsem vključili v veliko evropsko družino, kot nekateri radi zatrjujejo.

IEP - Inštitut za evropsko politiko

Povzemam po Recherchenblogu: Inštitut za evropsko politiko (Das Institut für europäische Politik - IEP) je v Berlinu locirana ustanova, ki se ukvarja z vprašanji evropske integracije in je kot starteški partner finančno podprta s strani EU. Je med najuglednejšimi nemškimi raziskovalnimi ustanovami za področje zunanje in evropske politike. Številne njihove raziskave in publikacije je mogoče najti na spletu v odprtem dostopu, v rubriki Europa im Internet pa opozarjajo na številne za evropsko politiko pomembne informacijske vire.

Spremljajmo novice

Slovensko medijsko sceno je obogatil nov splet za spremljanje spletnih medijev, ki ga najdete pod imenom razgledi. Ime, ki prikliče pozitivne spomine, všečna grafična rešitev in kompetentna skupina sestavljalcev obetajo spletno mesto, s katerim se bomo vsako jutro aktualno pripravili za razpravo pri kavici... 

Googlov projekt ne odneha

Google Books Library Project se ne da; kljub stalnim kritikam in sodnim procesom v teku se projektu pridružujejo novi partnerji. Zdaj se je vključila tudi Univerza Princeton s svojo knjižnico, ki bo v digitalizacijo prispevala milijon svojih knjig.

iBridge Web

Iz spletne strani: mreža iBridgeSM Network je program neprofitne firme Kauffman Innovation Inc. in omogoča preglednost ter dostop do inovacij, ki nastajajo na univerzah in sprožajo napredek in proizvode naslednje generacije. Mreža zbira raziskovalni material, tehnologije in odkritja na mrežno dostopnem forumu enostavne uporabnosti: iBridge Web. Inovacije na spletu segajo od bioloških celičnih linij, živalskih modelov do računalniške tehnologije; razpon je obsežen in možnosti neomejene.

S pomočjo spletne strani bodo raziskovalci in komercialni končni uporabniki lažje našli potrebne informacije. Uporabniki lahko označijo strani in pripisujejo tudi komentarje za kasnejšo rabo. Na strani je mogoče celo opraviti nakupe.

Učinkovita konferenčna uporaba wikijev

Na primeru vabila za 22. konferenco Computers in Libraries 2007 od 16. do 18. aprila 2007 v Arlingtonu, VA (ZDA), si lahko ogledate zanimiv način uporabe wiki tehnologije pri obveščanju o konferenčnih dogodkih. Poleg tega, da interaktivna narava wiki spleta seveda omogoča online prijavljanje in celovito obveščanje o vseh pomembnih dogodkih za obiskovalce, bo tudi sicer potek konference podprt s prednostmi, ki jih zagotavlja dvosmerna IT komunikacija. Na račun bodo najprej prišli online bralci konferenčnih prispevkov, pa seveda blogerji, zbiralci fotografskih spominov in najbrš še marsikdo. Brez dvoma bo kmalu veliko posnemovalcev takega pristopa.

Revija o informacijski pismenosti

Pričela je izhajati nova revija Journal of Information Literacy (JIL). Če navedem kar njihovo predstavitev: "JIL je mednarodna, z vrstniki ocenjevana (peer-reviewed) akademska revija, ki na široki fronti cilja v raziskovanje informacijske pismenosti (IP). Vabijo k objavljanju člankov s praktičnimi, tehnološkimi ali filozofskimi poudarki s ciljem povečevanja informacijske pismenosti v družbi. JIL izhaja samo v elektronski obliki in je v odprtem dostopu."

V Veliki Britaniji (kjer JIL izdajajo) je informacijska pismenost (information literacy) definirana kot: "IP je, da veste kdaj in zakaj potrebujete informacijo, kje jo najdete in kako jo z etičnim občutkom vrednotite, uporabljate in posredujete."(CILIP).

Journalology

Matt Hodgkinson je eden od urednikov pri založbi odprtega dostopa BioMed Central in je tudi avtor zanimivega bloga Journalology. Avtor se v njem aktualno loteva tem o raziskovalni publicistiki, etiki, ocenjevanju z vrstniki (peer review) in o odprtem dostopu. V današnjem postu npr. predstavlja nekatera zelo uporabna orodja za preiskovanje znanstvene revialike in podatkovnih baz. Vem pa, da vas bodo pritegnili tudi prejšnji njegovi posti.

Statistični atlas Evrope

Zvezni statistični urad švicarske konfederacije BFS je na spletu razgrnil zelo uporaben statistični atlas Evrope Stat@las. Zanj morate imeti v brskalniku vključen Adobe Flash Plugin (ver. 6 r65 ali kasnejša). Podatek sem dobil >tukaj.

Že preko 12.000 podpisov

od 17. januarja do danes je Peticijo v podporo odprtega dostopa do rezultatov evropskih javno financiranih raziskav podpisalo še 12.727 podpisnikov, in še vedno se lahko pridružite.

Blogerji - novinarji?

Post Bloger > Journalisten? me je presenetil. Bloger Michael Kerres omenja zakon, ki je bil pravkar sprejet v nemškem Bundestagu. Ta zakon naj bi delovanje blogerskih ponudnikov v znatni meri izenačil z drugimi časopisnimi mediji. Razen v primerih, ko so blogi namenjeni izključno osebnim oz. družinskim potrebam, so vzdrževalci blogov obvezani, da vsebino preverjajo na verodostojnost. Blogi naj bi zagotavljali tudi "pravico na odgovor" (kar je pravzaprav s komenarji že urejeno).

Najbrž bi veljalo tale zakon prebrati, še bolje pa bi bilo ko bi ga kak naš pravnik pokomentiral. Najprej ker bo slejkoprej imel vpliv tudi na blogosfero v EU, nato pa tudi, ker se tudi doma že kopiči pravna praksa v obravnavi objav v blogosferi. In ta bo zlasti zanimiva zaradi tehničnih značilnost tega globalnega virtualnega medija.

Sumim, da se obeta zanimiv raz(za)plet v prihodnjem statusu blogov. Komentatorji, zlasti tisti z legalistično ekspertizo, dobrodošli s komentarji! 

Prihodnost znanosti je odprta

Hvaležen sem Petru za opozorilo na tri poste, pravzaprav tehtne članke na temo prihodnosti znanosti, ki je v njeni odprtosti. Pojdite na blog 3Quarks Daily Billa Hookerja oz. poste: The Future of Science is Open, Part 1: Open Access, The Future of Science is Open, Part 2: Open Science, The Future of Science is Open, Part 3: An Open Science World. Izjemni teksti in izjemen nabor dragocenih povezav!

Medknjižnična izposoja

Z naslednjo vestjo si ne domišljam, da sem "odkril toplo vodo", vendar mi je bil najdeni zapis zanimiv. Knjižničarka in blogerka Sarah Washford opisuje, kako je pri svoji nalogi oskrbovanja uporabnikov  s kopijami iz medknjižnične izposoje pričela uporabljati iskanje brezplačnih kopij iz odprtega dostopa. In to uspešno: od osmih člankov so štirje bili v odprtem dostopu - prihranek 6.00 GBP za uporabnika!  Vesel bom opisa kakšne domače izkušnje.      

Znanstveni YouTube

Raziskovalce in učitelje bo najbrž razveselila e-revija Journal of Visualized Experiment (JoVE), kjer je mogoče objavljati vizualno podprte eksperimente v vedah o življenju. Poslane video klipe trenutno ocenjujejo z uredniško presojo. Mimogrede: revija je namenjena uporabi v odprtem dostopu: hura! 

V predstavitvi nove revije njeni avtorji poudarjajo, kako zamudno je včasih reproducirati določene eksperimentalne metode (medklic fvn.: ali pa jih povzemati zgolj iz opisov v tekstu?). Temu lahko najbrž pritegnejo mladi eksperimentatorji, ki se v pripravi svojih disertacijskih del srečujejo včasih z zelo zahtevno tehnologijo. Torej je nov medij prava oblika kolegialne pomoči!

Podkastni portal na ETH

Obe visokošolski ustanovi v Zürichu, ETH Zürich in Univerza Zürich ne sodelujeta samo zgledno pri koordiniranju učnih vsebin, ampak z roko v roki gradita tudi informacijske kapacitete. Kot nam sporoča Recherchen Blog je na ETH Zürich npr. na voljo podkastni portal, ki koristno podpira učne vsebine informacijskega opismenjevanja. Vire obeh ustanov za potrebe e-poučevanja povezuje projekt ELBA, kamor sodi tudi podkastni servis.  

Napovedi skupine Edge

Skupina razumnikov, ki se povezujejo v Edge Foundation (več v Wikipedii) in v javnost vstopajo na spletu Edge.org, je za novo leto in za počastitev svoje desetletnice pripravila odgovore 160 vodilnih mislecev na vprašanje: Kaj vas navdaja z optimizmom?

Izrazite podporo Odprtemu dostopu

Konzorcij evropskih organizacij s področja znanstvene informatike: JISC (Joint Information Systems Committee, UK), SURF (Netherlands), SPARC Europe, DFG (Deutsches Forschungsgemeinschaft, Germany), DEFF (Danmarks Elektroniske Fag- og Forskningsbibliotek, Denmark) želi s pozivom za podpisovanje peticije podpreti dokument "EU Study on the economic and technical evolution of the scientific publication markets of Europe". Predlagam, da se pridružite iniciativi in dodate ideji Odprtega dostopa (Open Access) tudi svojo podporo s podpisom peticije.

Blackwell Synergy v novi obleki

Založba Blackwell je svoj portal Synergy, na katerem ponuja skoraj milijon člankov iz več kot 850 znanstvenih revij, preoblekla v nov kroj, ki temelji na inovativni Atypon programski rešitvi.

Disertacija o odmevnosti odprtega dostopa

Zagovorniki Odprtega dostopa (OD) z veseljem pozdravljamo na spletu objavo doktorske disertacije Timothyja Davida Brodya z naslovom "Evaluating Research Impact through Open Access to Scholarly Communication", ki je od včeraj dostopna v polnem tekstu. Avtorja poznamo kot člana ene najodmevnejših skupin, kjer se trudijo za uveljavitev OD na School of Electronics and Computer Science iz okvira Univerze Southampton. Vodja te skupine prof. Steven Harnad je pač legenda Odprtega dostopa.

Delo T. D. Brodyja je že doslej odmevalo v prostoru spletne znanstvene komunikacije zahvaljujoč njegovim analizam vpliva OD na razširjanje rezultatov znanstvenega raziskovanja in možnosti presoje znanstvene odličnosti z metodami bibliometrike in webometrike. Zdaj ko imamo pred seboj celotno njegovo delo bo še toliko lažje razumeti vsa velika pričakovanja, ki jih gojimo do odprtodostopne znanstvene misli.

Informacijska pismenost

Na imenitnem blogu prijateljice slovenskih informatikov Sheile Webber iz Univerze v Sheffieldu, sem odkril zares koristen napotek na doktorsko disertacijo avtorice M. Hütte: "Posredovanje informacijske kompetence v visokošolskih knjižnicah: razvoj, status quo in perspektive", ki je nastala na Univerzi v Kölnu. Disertacijo najdete v polnem tekstu v spletnem arhivu Informationskompetenz, sicer v nemškem jeziku, vendar z angleškim izvlečkom. Vendar v rubriki Spisi in predavanja istega arhiva najdete še številne druge zanimive materiale s področja informacijske kompetence.

Specializirani iskalci

Po agregatorju Lifehacker povzemam tole novico: Google je pripravil spisek manjših >namenskih iskalcev. Če najdete na spletu tudi sami kakšnega, pa sporočite!

In še drug Googlov nasvet: na Google Gadget najdete nabor drobnih programskih pripomočkov, s katerimi lahko obogatite svoje spletne strani. In >tukaj je spisek lani nagrajenih programčkov iz prejšnjega nabora z njihovimi opisi.

Iskanje v globokem Spletu

Tale vest ne bo najbolj sveža, bo pa za marsikoga kljub temu koristna. Znano je, da Google kljub svoji vsemogočnosti vendarle ne odkriva vsega, kar skriva Splet. V tem "nevidnem" območju, imenovanem tudi "globoki splet", je vendarle mogoče marsikaj najti z nekaterimi drugimi iskalci. Pri Online Education Database (OEDb) so pripravili spisek različnih poti do teh težje dostopnih vsebin. Veliko lovske sreče želim. In hvala Recherchen Blogu.

Nov biomedicinski arhiv

Od ponedeljka je raziskovalcem v medicinskih vedah in v vedah o življenju na voljo dostop do novega britanskega depozitnega arhiva odprtodostopnih revijalnih vsebin. Arhiv UK PubMed Central (UKPMC) je povzel vzorec ameriškega arhiva PubMed Central (PMC), ki ga vzdržujejo U.S. National Institutes of Health (NIH). UKPMC pa ne bo zgolj zrcalni splet saj napovedujejo inovativne rešitve v učinkovitem oskrbovanju uporabnikov z znanstveno informacijo, ki bodo pridobljene v lastnem razvoju. Upravljavci arhiva vabijo raziskovalce, katerih raziskave financira katerakoli britanska znanstvene fundacija, da odlagajo svoje članke, ki so bili sprejeti v objavo v uglednih ocenjevanih revijah, tudi v UKPMC arhivu.

Nov blog v biologijah

To prijetno in vzpodbudno novico moram hitro razširiti med svojim bralstvom, v kolikor je niste že sami odkrili. Slovensko blogosfero, natančneje slovensko strokovno blogosfero je obogatil nov blog z naslovom Nove biologije. Avtorja mi ni treba predstavljati, najprej ker je že na svojem blogu odločno stopil iz anonimnosti razen tega pa je v strokovnih krogih dobro znan: prof. dr. Marko Dolinar. Njegov blog vas bo tudi napotil do nekaterih virov, ki ga predstavljajo na zanimiv način.

Marko, dobrodošel v blogosferi!

Curriki

Curriki je nastajajoč učni portal v wiki konceptu in naj bi ponudil učiteljem in učencem učne materiale, priročnike, učbenike in izpitne liste, ki bi nastajali v sodelovanju vseh udeleženih.

Odprti dostop v Avstriji

Ker pri nas radi sledimo pragmatičnim rešitvam, za katere se odločajo Avstrijci, se mi zdi koristno, da vas opozorim na članek in intervju, ki sta izšla v časopisu Standard. Razlog je toliko večji, ker se je avstrijska znanstvena agencija FWF odločila podpreti Berlinsko deklaracijo in je s tem uveljavila jasno politiko odprtega dostopa do raziskovalnih rezultatov iz javnega financiranja. Morda bo to vendar signal tudi za naš ARRS!

Knjižnice v znanstveni publicistiki

Če ste zadolženi z nalogami v znanstvenem publiciranju (in obvladate nemški jezik), vam bo nedvomno dobrodošlo branje priročnika "Bibliotheken als Dienstleister im Publikationsprozess:
Herausforderungen und Chancen alternativer Formen des wissenschaftlichen Publizierens" avtorja Christiana Wolla in v založništvu Verlag Dr. Müller.

naj... fotografije

Spiska najuspešnejših fotografij preteklega leta, objavljenih v javnih medijih, seveda ne boste mogli pregledati v enem zamahu (...pa saj se jim lahko posvetite v trenutkih oddiha).

Obvestila CTK, januar 2007

Iz CTK sem prejel naslednje sporočilo:

IEEE/IET Electronic Library (IEL)V letih 2005 in 2006 smo na Univerzi v Ljubljani imeli dostop do IEEE/ASPP, ki pokriva ca. 11 % vse vsebine na Xplore. V letu 2007 bo dostopna vsa vsebina. Dostop do IEEE/IET Electronic Library (IEL) za leto 2007 je aktiviran: http://www.ieee.org/products/onlinepubs/prod/iel_overview.html. Morebitna vprašanja v zvezi z IEEE/IET na e-naslov tatjana.intihar@ctk.uni-lj.si .
IEEE/IET Electronic Library (IEL) Kratek opis - Najobsežnejši referenčni vir na tem področju. IEL omogoča dostop do celih besedil IEEE in IET revij, razprav, zbornikov, IEEE standardov - skupno preko 1,4 mio dokumentov.

• 2007 IEEE naslovi revij: 131
• 2007 IEEE konferenčni zborniki: 600+
• Aktivni in izbrani arhivski IEEE standardi: 1,600+
• 2007 IET naslovi revij: 20
• 2007 IET konferenčni zborniki/kolokviji/poročila seminarjev: 20
• arhiv: od 1988 + nekateri naslovi od 1913
• število dostopnih dokumentov v celem besedilu (od sept 2006): 1,400,000+
• možnosti iskanja: različni načini iskanja po celi podatkovni zbirki
• povzetki & zapisi citiranj: Uporablja INSPEC bibliografske zapise
• Online vmesnik: IEEE Xplore
• tehnično podporo zagotavlja: IEEE
• hkratni uporabniki: 10 (6 na UL in 4 na UM)

IZOBRAŽEVANJE V NUK-u v januarju on februarju
Referalni center NUK-a sporoča, da bodo v januarju in februarju organizirali sledeče tečaje:

Tečaj "Uvod v iskanje po el. inf. virih" bo v torek, 9. januarja od 10. do 13. ure.Na tečaju predstavimo, kje in kako sploh dostopamo do virov, kakšni so pogoji dostopa, kako izberemo ustrezen vir za iskanje ter Mrežnik - odskočno desko do virov. V nadaljevanju prikažemo skupne značilnosti informacijskih virov in pojasnimo osnovna orodja iskanja. Predstavimo pojem bibliografskega zapisa, pregledovanje in vrste indeksov, uporabo tezavra, kdaj in kako uporabimo logične operatorje oziroma operatorje bližine, prikaz in izvoz zadetkov, iskalno zgodovino itn. Snov podajamo z demonstracijami v živo, udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj.

Tečaj "Osnove iskanja po internetu" bo v petek, 12. januarja od 10. do 13. ure. Predstavili bomo naslovni prostor interneta in kako nam pomaga pri iskanju, strukturo spletnih mest, kakšne iskalne strategije uporabimo pri iskanju po hierarhično urejenih seznamih virov, iskalnikih in meta iskalnikih, kakšne so prednosti in omejitve iskalnikov, posebnosti različnih seznamov virov in iskalnikov ter kje in kako izberemo ustrezen iskalnik ali seznam virov za poizvedbo.

Tečaj "Znanstvene bibliografije in citatni indeksi" bo v torek, 13. februarja od 10. do 13. ure. Na tečaju predstavimo značilnosti znanstvenih bibliografij, na praktičnih primerih demonstriramo posebnosti iskanja, uporabo tezavra itn. Zatem predstavimo, katere znanstvene bibliografije pokrivajo posamične discipline, nadaljujemo z orisom citatnih indeksov, na praktičnih primerih pokažemo specifičen pristop k iskanju literature - iskanje po citirani literaturi in različne možnosti uporabe. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do besedila člankov: tiskanih in elektronskih znanstvenih časopisov v Sloveniji ter medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj.

Tečaj "Elektronski časopisi" bo v petek, 16. februarja od 10. do 13 ure.Na tečaju predstavimo naročniške servise z elektronskimi časopisi in tudi, kako najti prosto dostopne naslove. Na praktičnih primerih pokažemo, kako ugotovimo, kateri naslovi so dostopni v Sloveniji. V nadaljevanju pokažemo uporabo servisa, kako ugotovimo, pri katerih naslovih imamo dostop do besedil člankov, predstavimo različne možnosti iskanja - po besedilu, vsebinskih oznakah itn., značilnosti različnih formatov besedila člankov, prikaz in pošiljanje besedil po elektronski pošti. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj.

Tečaj "Iskanje knjig" bo v torek, 20. februarja od 10. do 13. ure.Na tečaju predstavimo obseg in značilnosti različnih informacijskih virov za iskanje knjig. Na praktičnih primerih pokažemo, kako poteka iskanje po virih. Predstavimo naslednje skupine informacijskih virov: knjigotrške kataloge, kataloge knjižnic, nacionalne bibliografije, knjigarne na internetu ter servise elektronskih knjig. Tečaj sklenemo s praktičnim prikazom možnih poti do knjig: v slovenskih knjižnicah ali preko medbibliotečne izposoje. Na tečaju udeleženci opravijo tudi nekaj praktičnih vaj.

Tečaji bodo potekali v računalniški učilnici NUK (klet).

Prijave sprejemajo na elektronski naslov referalni-center@nuk.uni-lj.si ali telefon 01/ 200 11 94 do zasedbe prostih mest. Pri prijavi navedite, na katere tečaje se prijavljate.

Miro Pušnik, Oddelek za razvoj in svetovanje CTK, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel. 01 476 37 33, 476 37 81

Temeljito o citacijski analizi

V reviji Physics World bo objavljen članek "The Rise and Rise of Citation Analysis" (avtor Lokman I. Meho) s prestavitvijo pomembnejših citacijskih merjenj v fizikalnih vedah, ki je že dostopen v .pdf obliki.

Odprti dostop v letu 2006

V prvi letošnji številki SPARC Open Access Newsletter je prof. Suber pripravil izčrpen pregled dogajanja v Odprtem dostopu (OD) za leto 2006. In še v decembru je pripravil tudi napoved za dogajanje v OD za leto 2007.  

Prijazen Božič in srečno Novo leto

Vsem bralcem in prijateljem blogosfere želim prijetno praznovanje, v novem letu 2007 pa pogosto srečevanje v virtualnem in realnem svetu, Vaš bloger Franc.

Milijarda in bilijon

Najbrž ste že bili kdaj v zadregi, ko niste vedeli, katero število je avtor v svojem tekstu imel v mislih, ko je uporabil pojme  "milijarda" in "bilijon", saj se evropska in ameriška raba razlikujeta. Naš SSKJ pravi tako:

1. milijon -a m (o): tisoč tisočev
2. milijarda -e ž (a): tisoč milijonov
3. bilijon -a m (o):  milijon milijonov

No, zadeva je precej bolj zapletena, zato priporočam, da si v wikipediji preberete nekoliko obsežnejši sestavek o tem, o slovenskih imenih števil pa >tukaj.  

Nova NIH baza v odprtem dostopu

Kot lahko preberemo v št. 7122 revije Nature so se pri US National Institutes of Health (NIH) odločili oblikovati  'database of Genotype and Phenotype' (dbGaP) v kateri bo mogoče najti podatke o genih, zdravju in življenjskih stilih pacientov iz številnih večletnih epidemioloških študij. V prihodnje načrtuje NIH oblikovanje novih podobnih podatkovnih baz, prva tako pa napovedujejo podatkovne zbirke tudi v drugih hišah, npr. pri britanskem  Wellcome Trust Case Control Consortium (WTCCC). Nedvomno bo preiskovanje teh baz omogočilo raziskovalcem nove možnosti pojasnjevanja številnih zdravstvenih problemov.

Recenziranje Wikipedije

Pogosto očitana pomanjkljivost Wikipedije (>en; >sl) in podobnih wiki iniciativ je njeno samodejno nastajanje, ki ne vključuje končne redakcije, saj jo nadomeščajo sprotne korekcije avtorjev in soavtorjev. Odtod tudi pogoste zlorabe tega zelo demokratičnega medija. Zato se je že nekajkrat rodila pobuda za zoženje pravic sestavljalcem oz. za vključitev ocenjevalcev v zaključno fazo priprave teksta. Tak koncept je npr. ponudil projekt Citizendium (o tem sem poln pričakovanj že pisal >tukaj), sprožen z velikimi obeti že pred časom, pa lahko ugotovljamo le, da je še vedno v fazi načrtovanja. Nekoliko več upov zdaj zbuja iniciativa, ki je usmerjena bolj v učne cilje, to je projekt Scholarpedia (omenjeno že >tukaj), ki ima v pripravo člankov eksplicitno vključeno recenziranje z vrstniki (po konceptu t.i. "peer review").  

Wiki in odprti dostop

Po Suberjevem blogu povzemam vest o klepetu v okviru Wikimedia iniciative na temo njene povezanosti s konceptom odprtega dostopa (OD). Wiki platforma me že lep časa navdušuje v njenih možnosti uporabe v izobraževanju in razmisleki predstavljeni tudi v zapisu pogovora, so vsekakor učinkovit prispevek k potrjevanju uporabnosti wiki vsebin pri pouku.

Smo junaki leta...

Nedvomno je simbolika letošnjega izbora "osebe" leta revije Time nenavadna, značilna "contradictio in adiecto" in prav zato tako posrečena. Slavljen ni posameznik, slavljeni smo vsa zares spoštljiva množica navdušencev, ki verjamemo, da je splet medij današnje in jutrišnje dobe, da gre za pojav, ki prinaša nove kulturne vzorce in ki spreminja civilizacijske gabarite. In kako dobro je (za)dela čestitka napovedovalke današnjega TV dnevnika vsem 800.000 slovenskim uporabnikom spleta, najprej ker privoščimo čestitko vsakemu od nas in nato, ker smo v tako dobri družbi! Hvala Domnu tudi za slikovno povezavo.

Še o citacijskih zbirkah

Tudi tukaj smo že nekajkrat   (>1  >2,  >3, >4,  >5,  >6) govorili o citacijskih podatkovnih bazah, ki v zadnjem času doživljajo razcvet. Tehtnejšo analizo o njih pa lahko zdaj preberemo v odprtodostopnem članku (.pdf datoteka) avtorjeva Christopha Neuhausa & Hans-Dieter Daniela z naslovom "Data sources for performing citation analysis: An overview".

Nova L. Lessigova e-knjiga

V Wikipediji lahko na hitro preberemo, da je Lawrence Lessig (letos je bil star 45 let) profesor prava na Stanford Law School, ki si je ime ustvaril z zagovarjanjem svobodnejše uporabe avtorske zaščite in je inspiriral številna gibanja prostega dostopa do intelektualnih vsebin ter velja za prvo ime pravnega urejanja internetnega prostora. Značilna politika njegovega dela se odraža v (že) globalnem projektu Creative Commons, kjer je bil ustanovitelj in je predsedujoči. Organizacijo dobro poznamo tudi pri nas. 

Lessigovo delo utemeljujejo tudi njegove odmevne knjige: Code and Other Laws of Cyberspace; The Future of Ideas; Free Culture ter Code v. 2.0, ki jih, sledeč svojim načelom, izdaja tako v klasični obliki kot v digitalni obliki ter so prosto dostopne na njegovem blogu. Knjiga Code v. 2.0 je izšla pravkar in je dopolnjena izdaja njegove prve knjige iz leta 1999, oblikovana pa je v okolju wiki in temu načinu nastajanja knjig pomaga utirati pot.  

Revija z blogom

Kot lahko preberemo na blogu STLQ je ocenjevana revija Computing Reviews oblikovala tudi blog. Komentator omenja možnosti, ki jih blog omogoča: poleg objavljanja novic, predstavitve avtorjev revijalnih prispevkov je mogoče tudi obveščati o konferencah ipd. Zdi se mi pa, da ponujena rešitev v prihodnje ponuja tudi možnost komentiranja prispevkov že po njihovi recenziji s strani bralcev in objavo ter razširjanje razprave vse do vzpodbujanja novih raziskav. Povsem mogoče je, da bi se s prakso izoblikovala tudi možnost, da komentarji v blogu postanejo del razprave ocenjevalcev in tako dopolnijo klasično rešitev ocenjevanja z vrstniki (peer review).   

Wiki za knjige

Dva dogodka sta me vzpodbudila k razmisleku, kakšen bi bil izziv visokošolskim učiteljem, da bi v prihodnje učbenike morda pripravljali z uporabo wiki orodja. Najprej navdušenje, ko sem poslušal razlago prof. Hladniku o tem kako uporablja wikipedijo kot ozadje pri seminarskem delu s svojimi študenti, potem pa tudi branje prispevka na blogu Library 2.0, v katerem je omenjena iniciativa o uporabi wiki programja za pripravo knjig. Ko sem nekoliko pobrskal po Spletu, sem kmalu naletel na številne podobne predloge, ne nazadnje, koncept je celo obsežno realiziran v projektu Wikibooks, kjer si lahko ogledamo kar nekaj takih del. Poti so torej znane, žoga je "na naši strani". Res pa je, da so običajno težave v podrobnostih; doreči bo npr. treba, kako je mogoče zagotoviti učiteljem dostopnost programskih orodij, kako bo  avtor lahko nato tako delo uporabljal kot legitimen učbenik, kako bo mogoče urediti avtorske pravice in še kaj bi najbrž lahko našli.

Odprti podatki

Odprti podatki (Open Data) je filozofija in praksa v kateri so določeni podatki vsakomur svobodno dostopni, brez omejitve avtorskih (copyright), patentnih in drugih zaščit. V ozadju je podoben etos kot pri nekaterih drugih »Odprtih« gibanjih, npr. Odprtokodni viri in Odprti dostop. V praksi najdemo veliko različnih oblik uporabe te prakse, utemeljena je že v Mertonovi tradiciji dostopa do znanja, samo poimenovanje kot Odprti podatki pa je novejša. Največji del poudarkov v tem pojmu je na raziskovalnih podatkih. Več o tematiki najdete v vpisu Petra Murray-Rusta v Wikipediji.

Ali je knjiga ogrožena?

Decembrska prva številka revije Forbes objavlja 12 esejev na temo Ali je knjiga ogrožena?, predvsem ob misli na njeno prihodnost v dobi Spleta. Hvala Suberju za novico.

Slovenski Creative Commons živi

Včeraj smo bili v Kiberpipi deležni simpatičnih predstavitev, vključenih v okvir drugega Festivala ustvarjalnosti in svobodne kulture, festivala del z licenco Creative Commons. Mojemu interesu bližji sta bili predstavitvi diplomskega dela sociologinje Doris Sattlerjeve »Odprti dostop do znanstvenih objav na področju medicine« in pa Wikiprojekta Slovenski literarni zgodovinarji 2006/07, ko je prof. Miran Hladnik zelo zanimivo pripovedoval  o seminarskem delu s svojimi študent(kam)i z uporabo Wiki orodja.   

Informacijski servis GetInfo

Nemški informacijski centri s področij tehnike in naravoslovja vzpostavljajo skupen servis GetInfo v katerem omogočajo sočasno preiskovanje literaturnih podatkovnih baz, baz konferenčnih in raziskovalnih poročil, knjižničnih katalogov in elektronskih polnih tekstov ter razpošiljanje tekstov uporabnikom.

Učne vsebine kot posel

Industrija za upravljanje učnih vsebin se v svetu vse bolj krepi. Kot kažejo nedavne pravde, se poleg tega, da se veliki igralci povezujejo, z njihovimi patentnimi zavarovanji vse bolj oži prostor za uveljavljanje rešitev, ki temeljijo na odprtokodnih virih.  

Search Engine Land

Tudi v svojem blogu sem že citiral Dannyja Sullivana, do nedavnega redaktorja pri Search Engine Watch. Po odhodu od prejšnjega delodajalca je zdaj Danny organiziral novo spletno stran (blog) Search Engine Land, ki bo brez dvoma obogatila sceno obveščanja o novostih s področja spletnih iskalnih orodij.

Nedopustno II

Ker sem bil od komentatorja k mojem postu Nedopustno opozorjen, da sem v zmoti, obveščam svoje bralce, da je na Forumu Siola pojasnilo o vzroku dogodka, ki sem ga povzel po blogu mojcas in ki naj bi bil posledica  avtomatskega moderiranja komentarjev s filtrom Spam Karma. Opravičujem se vsem, ki sem jih zavedel v razmislek, da gre za poseganje v avtonomijo blogerskega pisanja. Pomislek v kvaliteto podpore blogerskega servisa mi pa še zmeraj ostaja.

OpenCourseWare Consortium

V svetovnem združenju OpenCourseWare (OCW) Consortium so povezane univerze 14 držav in številnih pridruženih organizacij z namenom povečati napredek v izobraževanju s pomočjo odprtodostopnih spletnih učnih materialov. Med najbolj znanimi je iniciativa OCW na univerzi MIT.

Blog o disertacijah

Kot obvešča Suberjev blog je na voljo nov blog ETD (electronic theses and dissertations), ki objavlja novice o elektronskih disertacijah in tezah na spletu v odprtem dostopu.

Nedopustno

Bralci mojega bloga, ki veste, da se zavzemam za Odprti dostop, boste razumeli mojo nejevoljo. Strokovne probleme skušam sicer ohranjati zunaj politične domene, vendar tole, o čemer pišem tukaj, zadeva tako strokovno zavest, kot tudi splošni in to je "politični" interes. Spomnimo se grškega korena in pomena  besede "politika". In ste že radovedni kaj me je "pogrelo"; zelo enostavno to, kar sem prebral na blogu mojcas.  Tudi to sega v področje mojega razumevanja Odprtega dostopa in zato protestiram.

ESKAPE

Bravo, pa ga imamo... slovenski "digg". Slovenska spletna scena je že pričela učinkovito osvajati novo, domačo ponudbo iz družine Web 3.0 socialnih orodij, namreč portal eskape.si. Za boljšo predstavitev si bom dovolil kar prekopirati njihov uvodni odstavek iz teksta Kaj je eskape.si?

"...eskape.si je spletni komunikacijski prostor, njegovo vsebino ustvarjajo, urejajo, komentirajo in ocenjujejo uporabniki. Vsak uporabnik ima možnost objavljati svoje avtorske prispevke (bloge in komentarje) in seznanjati druge uporabnike s povezavami na zgodbe z zunanjih spletnih strani, ki se mu zdijo zanimive. Hkrati ima vsak uporabnik možnost, da komentira in ocenjuje avtorske prispevke, povezave in komentarje drugih uporabnikov. Bistvo eskape.si so - modre - povezave (link ali hyperlink): na zgodbe z zunanjih spletnih strani in na bloge, komentarje, ocene, uporabnikov profil, pomenke ... v okviru spletnega komunikacijskega prostora. Spletni komunikacijski prostor eskape.si dvema razsežnostima računalniškega zaslona dodaja prostorsko in časovno os: povezave lahko peljejo daleč v globino spleta in do zgodb, ki niso le današnje. O tem, katera povezava, blog ali komentar je bolj in kaj od tega je manj zanimivo, pa ne odloča noben posameznik, ampak uporabniška skupnost eskape.si..."

In ker velja pri teh rečeh preprosto pravilo: večja kot bo uporaba, objektivnejše bodo sodbe o tehtnosti posameznih prispevkov, je enostavno treba sodelovati. Veliko užitka!

Anketa o blogosferi

In še ena iz hiše Pew Internet & American Life Project, tokrat o blogih z anketo "Bloggers: A portrait of the internet’s new storytellers". In glede na to, da v ZDA 8% uporabnikov Interneta t.j. okoli 12 milijonov Američanov piše blog in 39% internetih uporabnikov oz. okoli 57 milijonov Američanov bloge bere, je anketna obdelava takega prostora vsekakor zanimiva in dovolj izpovedna. In še ta zanimiv podatek: 37% piscev blogov uporablja blog predvsem kot dnevniški zapis.

Internet kot vir znanja

V ameriški anketni raziskavi je na vprašanje, kje bi iskali odgovore npr. o raziskavah izvornih celic je 67% vprašanih  odgovorilo, da najprej na Spletu; 11% je odgovorilo, da v knjižnici. Na podobna zanimiva vprašanja v virih informacij, ki zadevajo znanost najdete odgovore v študiji "The Internet as a Resource for News and Information about Science", ki jo pripravil Pew Internet & American Life Project in je v celoti dostopna na spletu.

Posnetek predavanja

S svojega četrtkovega predavanja o uporabi blogov pri izobraževanju v CTK sem odnesel zares prijetne vtise: pozoren avditorij, ki se je v diskusiji še posebno ljubeznivo odzival, je zagotovil zelo koristno in izčrpno razpravo, profesionalni organizator pa kvalitetno okolje za dogodek. Blogerski kolega Domen Savič je na svojem blogu The L Files objavil avdio posnetek celotnega dogodka v mp3 formatu, dogodek pa okrasil z laskavim komentarjem. Na podoben način se je prijazno oglasil tudi bloger romunov. Na voljo je tudi prezentacija, ki je bila predloga nastopa.  

Depozitni arhiv HAL

Kot nam sporoča prof. Harnad v svojem blogu, dobiva končno podobo francoski osrednji depozitni arhiv (odložišče, repozitorij), namenjen nacionalni znanstveni publicistični produkciji z imenom HAL. Odločitev je pogojena predvsem s centralizirano organiziranostjo francoske znanosti za razliko od številnih drugih držav, ki cilju sledijo z oblikovanjem razpršenih institucionalnih arhivov. Kljub temu pa bo tudi Francija težko zajela pomembnejši delež produkcije, če ne bo HALu podeljen nacionali mandat za samoarhiviranje. Ta trenutek uspejo pridobiti komaj 12% francoskih objav, kar je primerljivo z mednarodnim poprečjem za spontano polnjena odložišča. Prednost francoskega modela osrednjega arhiva pa je vendarle, da bo en mandat zadostoval za uveljavitev nacionalnega cilja.

Predavanje v CTK

Kot sem že najavil, bom imel danes ob 19.30 v CTK v Ljubljani predavanje na temo "Uporaba spletnih dnevnikov (blogov) pri (po)uče(va)nju". V pomoč lahko ponudim .pdf zapis aplikacije predavanja na svoji spletni strani. (Se opravičujem za navzkrižno objavljanje v obeh blogih LiLoLe in MIKROBioLOG, predpostavljam namreč, da se srečujem z dvema vsaj deloma različnima naboroma bralcev).

Milijarda prenosov

Založnik Elsevier je javnost obvestil, da je v svoji zbirki Science Direct, ki omogoča tudi dostop do člankov v polnem tekstu zabeležil milijardo prenosov člankov.  

CTK vabi

Da ne bo izzvenelo preveč samopromotivno sem si dovolil "ukrasti" kar celo številko novembrskih Obvestil CTK:

OBVESTILA CTK-ja, november 2006

TEMATSKI VEČERI CTK
V okviru tematskih večerov CTK-ja vas vabimo na predavanje z naslovom Uporaba spletnih dnevnikov (blogov) pri (po)uče(va)nju. Predaval bo prof. dr. Franc Viktor Nekrep z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Predavanje bo v četrtek, 23. novembra 2006 ob 19.30 v Nemški čitalnici CTK-ja, Trg republike 3, Ljubljana. Brezplačne rezervacije si lahko zagotovite po telefonu 01 476 3733 ali po e-pošti miro.pusnik@ctk.uni-lj.si. Po predavanju bo organiziran vodeni ogled knjižnice. Vljudno vabljeni.

NAROČANJE GRADIVA PO MEDKNJIŽNIČNI IZPOSOJI
Obveščamo vas o novostih na področju naročanja po medknjižnični izposoji. Naročila lahko izvajate v modulu Moja knjižnica v COBISS-u. Da se prijavite v sistem Moja knjižnica, morate pri vpisu v izbrano knjižnico pridobiti geslo za COBISS oz. geslo, s katerim lahko poleg naročil medknjižnične izposoje upravljate tudi podaljševanje, rezerviranje in naročanje gradiva ter oddaljeni dostop do e-virov Univerze v Ljubljani.

Še posebej udobno je  naročanje gradiva po medknjižnični izposoji neposredno iz kataloga. V katalogu se pod zapisi pojavi gumb, ki vas usmeri v naročilo po medknjižnični izposoji. S klikom pridete do obrazca za prijavo v sistem Moja knjižnica (izbira knjižnice, kjer ste član, vpis številke članske izkaznice, geslo) in sicer neposredno v obrazec za naročilo.

REFWORKS
RefWorks je orodje za upravljanje in uporabo bibliografskih podatkov. Prednost RefWorks je predvsem v tem, da deluje v spletnem okolju – reference lahko na tak uporabljate z katerega koli računalnika  in ne le iz tistega, na katerem imate nameščene lokalne zbirke, spletno okolje pa pomeni tudi, da odpade mučno instaliranje programa ter velika večina problemov s tehnično podporo. Druga velika prednost orodja RewWorks je možnost RefShare, ki omogoča, da več uporabnikov med sabo (skupine raziskovalcev, študentje in profesorji etc.) med sabo primerja in izmenjuje reference. 30-dnevni začasni testni dostop si lahko izdelate na spletnem naslovu http://www.refworks.com.

IZOBRAŽEVANJE V CTK
Elektronske revije in druge zbirke celotnih besedil, 6. december 2006 od 13.00 – 14.30. Tečaj obsega pregled ter uporabo e-revij, e-knjig in bibliografskih podatkovnih zbirk s celotnimi besedili, ki so na volju uporabnikom knjižnic Univerze v Ljubljani.

SciFinder, 14. december 2006 od 13.00-14.30. SciFinder omogoča učinkovito iskanje v podatkovni zbirki Chemical Abstracts. Tečaj je namenjen IZKLJUČNO zaposlenim in študentom Univerze v Ljubljani.

Izboljšana citacijska analiza pri Thomson Scientific

Današnji post v Recherchen Blogu predstavlja v nekoliko daljšem tekstu izboljšave v podatkovni bazi Web of Science, ki s funkcijo Citation Report (CR) močno povečujejo učinkovitost citacijske analize. CR pogostost citiranja publikacij (kumulativno in v poprečju) predstavlja tudi grafično. Poleg običajne citacijske statistike poslej CR vključuje tudi izračun Hirschevega h-indeksa. Z novostmi skuša Thomson znova vzpostaviti ravnotežje z Elsevierjem, ki že od začetka leta v podatkovni bazi Scopus s citacijskim orodjem Citation Tracker postavlja nova merila za prijaznost in učinkovitost v citacijski analizi. O tem razpravlja tudi Pušnik.

Festival ustvarjalne in svobodne kulture

Vse svoje bralce, ki ne spremljate strani slovenske Creative Commons iniciative ali vas ni doseglo sporočilo Ljudmile ali Inštituta za intelektualno lastnino bi želel opozoriti na Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture 5. decembra letos v Kiberpipi v Ljubljani. Na njem bodo predstavili izbor iz letošnje produkcije digitalnih del, objavljenih pod licenco Creative Commons in drugih odprtih del.

Commons of Science konferenca

Pod geslom "Oblikovati vizijo, kako znanstvene podatke posredovati preko disciplinarnih meja"  je 3. in 4. oktobra letos bila v Washingtonu (ZDA) konferenca Commons of Science. Zdaj so na voljo video klipi in prezentacije predavateljev na konferenci. Izjemno!

Še ena za novinarje

Vsem novinarskim kandidatom, ki jim je bil namenjen že tale post, predlagajo pri Recherchen Blogu tudi wiki aplikacijo Reporters Cookbook.

Znanost o spletu

Mediji ( 1 ;  2 ) sporočajo, da so oče svetovnega spleta Tim Berners-Lee in sodelavci najavili prelomen projekt za preučevanje interneta, njegove uporabe in načina njegove rasti. V raziskavah bosta sodelovala MIT in Univerza Southampton, projektu pa so nadeli ime Raziskovalna inicitiva znanosti o spletu (Web Science Research Initiative). Stran WSRI bomo v prihodnje radovedno obiskovali

Revija za informacijsko opismenjevanje

V februarju leta 2007 lahko pričakujemo izid prve številke nove revije Communications in Information Literacy (CIL), ki bo neodvisna,  strokovna, ocenjevana elektronska revija namenjena podpiranju znanja, teorije in raziskovanja v področju informacijske pismenosti. Revija bo izhajala v konceptu odprtega dostopa. Sourednik revije, Stewart Brower ima svoj blog. (izvedel pri Suberju). 

Kako informacijsko pismenost rešujejo na Finskem

Na 2. posvetovanja ZBDS na temo informacijske pismenosti, o čemer sem poročal tudi v blogu, je kot tuja predavateljica sodelovala tudi direktorica informacijske službe na Univerzi Helsinki, dr. Kaisa Sinikara. Govorila je tudi o vključitvi informacijskih znanj v študijske programe. Na spletnih straneh njene ustanove lahko najdete tudi v angleškem tekstu zapisana "Priporočila univerzam o vključevanju kompetenc informacijske pismenosti v nove študijske programe."  Predlagajo tri module, vsakega v velikosti 1 do 2 ECTS kreditnih točk: Osnove informacijske pismenosti za začetek v prvi (Bachelor) stopnji; Diplomski informacijski proseminar za stopnjo Bachelor in Seminar informacijske pismenosti za pripravo Master teze. Vsekakor dragocen napotek, njegovo realizacijo pa žal v naših študijskih programih v glavnem pogrešamo!   

MediaCommons

Suber nas opozarja na zanimiv "morda eksperiment". Učiteljem, raziskovalcem, študentom je ponujena ideja nove socialne mreže na temo medijev in medijskega okolja. Predlog ima začetek  v spletu Making MediaCommons, ki je namenjen načrtovanju prihodnje oblike mreže. Stran je trenutno zasnovana okoli treh modulov:

• bloga, kjer snovalca mreže Avi Santo (Old Dominion U.) in Kathleen Fitzpatrick (Pomona College) na glas razmišljajo o ideji,
• prostora, kjer naj bi zunanji sodelujoči avtorji objavljali obsežnejše prispevke (članke) na temo in
• prostora (In Media Res) za kratke video klipe, kjer zopet avtorji v kratkih predstavitvah skušajo vzpodbudti javnost k razmisleku o posameznih idejah.

Ti prvi koraki naj bi, če bodo uspeli, v naslednjih mesecih morda prerastli v končno obliko MediaCommons kot platforme za oblikovanje novih medijskih oblik v virtualnem okolju. Velja počakati na razvoj; velja tudi sprejeti ponudbo za sodelovanje, pri čemer kot dobro uvodno razmišljanje lahko služi tudi predstavitveni prispevek v if:book.

O objavljanju v znanosti

Tokratni napotek na dva zanimiva prispevka v blogu Davida Monniaux-a je predvsem namenjen vam, ki obvladate francoski jezik. Ob splošnem razmišljanju o znanstvenem objavljanju in ocenjevanju (post1) je predstavljena tudi tematika znanstvenega založništva in iskanja v bibliografskih zbirkah, s poudarkom na nacionalnem prostoru. Pri tem je s tehtnim poudarkom omenjena tudi možnost odprtega dostopa (post2).

Koliko je stara slovenska strokovna blogosfera?

Blogosfera postaja tudi v slovenskem prostoru vse popularnejša in rekel bom, tudi pomembna. Ne nazadnje, zdaj se ji je pridružil celo predsednik države. Vse več pozornosti ji namenjajo tudi formalni mediji. Seveda je strokovna blogosfera lahko le skromen rob celotnega "gibanja", pa vendar tudi v strokah nismo "od muh". Žal lahko prispevam le svoje spomine, bil bi pa vesel, ko bi se oglasili tudi pripravljavci tematskih blogov iz drugih strok. Svoj prvi vpis ali po blogarsko "post" v blogu lilole sem oddal 17. novembra 2003, svoj blog mikrob(io)log pa sem pričel 15. septembra 2005. Da smo pa v strokah že prej iskali poti sporočanja aktualnih informacij, ki bi jim po sedanji "maniri" opravičeno lahko rekli "(web)blog" dokazujejo npr. vpisi, ki sem jih v okviru društvene spletne strani slovenskih mikrobiologov skozi nekaj let pisal bralcem v stroki. Prvi tak vpis je datiran s 25. majem leta 2000, svoj konec pa so vpisi doživeli 10. maja 2003, ko je naloge uradne spletne strani prevzela druga ekipa z drugačnim konceptom. Verjamem, da si bo blogosfera v prihodnje še utrdila svoje mesto v različnih strokah, zlasti vidim njeno pomembno mesto v izobraževanju in povabil bi vse, ki čutijo potrebo po posredovanju svojega znanja in svojih misli, da se čimprej preskusijo v blogosferi; vzori iz tujih okolij vabijo in potrjujejo smiselnost takega početja. Pri tem me vedno znova navdušuje vodilna misel znanega bloga Science Blog: "Think. It's not illegal yet."