Z naslednjo vestjo si ne domišljam, da sem "odkril toplo vodo", vendar mi je bil najdeni zapis zanimiv. Knjižničarka in blogerka Sarah Washford opisuje, kako je pri svoji nalogi oskrbovanja uporabnikov s kopijami iz medknjižnične izposoje pričela uporabljati iskanje brezplačnih kopij iz odprtega dostopa. In to uspešno: od osmih člankov so štirje bili v odprtem dostopu - prihranek 6.00 GBP za uporabnika! Vesel bom opisa kakšne domače izkušnje.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Spoštovani g. profesor, odprli ste izredno zanimivo temo, ki se tiče tudi in predvsem knjižničarjev. Vloga knjižničarjev se spreminja in tako je tudi z knjižničarji v medknjižnični izposoji. Spreminjajo se iz klasičnih posrednikov informacij v iskalce po spletu in svetovalce uporabnikom. Pricip dela medknjižnične izposoje v CTK je, da našim študentom in drugim uporabnikom zagotovimo dokumente čim hitreje na najbolj poceni način. Če vzamemo arhive preprintov - so najbolj ažurni ter sveda načelno ZASTONJ! In moja izkušnja s tem je skrajno pozitivna. Zadnje veliko poizvedovanje za svoje potrebe sem poleti opravljal glede naše raziskave o h-indexu. Če vpišete iskalno strategijo "hirsch index" ali "h-index" v arhivu prednatisov E-prints na http://eprints.osti.gov, dobite kot rezultat spisek špica člankov, ki so kasneje izšli v časopisih ala Scientometrics etc z visokim IF...Podobno je tudi pri uporabi Google Scholar-ja ali še bolj Scirus-a , ki indeksira oba največja prednatis arhiva (E-prints in ArXiv). Vabim vas na spletno mesto tečaja Učinkovito pridobivanje informacij v spletnem okolju, ki ga izvajamo v CTK in kjer se ukvarjamo z problemi, kako do kakovostnih informacij v odprtem okolju. Povezave moram urediti, hkrati pa vas naprošam za kake nove! Pa še moj namig - po predavanju prof. Nekrepa o blogih v znanstvenem informiranju v naši hiši smo se veliko pogovarjali tudi o uporabi tovrstne "sive spletne literature" in bloge uvrstili v tematiko predavanj. Zakaj? Iz enostavnega razloga - ker so po ažurnosti na prvem mestu, na drugem so elektronski forumi, potem prednatisi in šele nato klasične bibliografske oblike. Pa še dva vidika - čisto moje stališče: prva stvar je tip informacij v blogih - so predvsem strokovne informacije v izredno kompresiranih oblikah. Za raziskovalce je po moje to izrednega pomena. In druga prednost - možnost interaktivne komunikacije. Na tak način se ustanavljajo neformalni krogi taziskovalcev, ki lahko z enostavno izmenjavo stališč in dejstev razvijejo problem, ne glede na kraj laboratorija ali kabineta. Ko se bodo prispevki blogov znašli v citatih v znanstvenih delih, pa se bodo z njimi morali začeti ukvarjati tudi medknjižnični posredniki. Zveni seveda smešno - saj bodo na voljo vsem, v istem trenutku in zastonj - toda v praksi je tako, da veliko raziskovalcev ne zgublja časa z pridobivanjem literature, ampak zahtevke enostavno sprovajajo v medknjižnične servise. Menda ne mislite, da smo poleti izviren Hirschev članek šli iskati na zastonjske arhive prednatisev? Kje pa, linke na članek dobili smo ga kar na enem izmed blogov, že vnaprej opremljenega z vsemi pomisleki, dilemami in ostalimi sporočili. Pa sem že pozabil s katerega:) LP vsem skupaj Miro
OdgovoriIzbrišiNo ob takšnem zanimivem komentarju bloger res dobi zadoščenje za svoje delo. Kako dragocene so take dodatne informacije ni potrebno posebej poudarjati, in kako je šele pomemben učinek na bralce, ker jih premika od pasivnih uporabnikov v aktivne komentatorje-avtorje. Zgledi pač vlečejo! In morda pride nekoč čas, ko se bo tako sodelovanje lahko tudi vrednotilo in bo bogatilo komentatorjevo bibliografijo.
OdgovoriIzbriši