Kot lahko preberemo v reviji Research Information je nedavna študija, ki so jo pripravili v Research Information Network (RIN) ugotovila relativno samozavest raziskovalcev v akademski sferi pri presoji svoje usposobljenosti pri preiskovanju informacijskih virov. Tudi ne čutijo posebne potrebe po dodatnem izobraževanju v teh veščinah. S ponudbo servisov za preiskovanje so zadovoljni, manj z dostopom do virov v polnem tekstu zaradi omejitev v številu naročenih revij. Raziskovalci uporabljajo zelo obsežen nabor različnih storitev; v razporeditvi po frekvenci uporabe so najpogosteje uporabljani: brskalniki kot je Google, sledijo knjižnični portali znotraj lastne ustanove, specializirana iskalna orodja, tematski portali, posvetovanja s kolegi raziskovalci, viri iz knjižnične izposoje, baze povzetkov in indeksov, bibliografske podatkovne baze, citacijski indeksi, knjižnice in portali zunaj lastne ustanove, nato sledijo knjižničarji, viri elektronske poštne dostave ("listserv") in v novejšem času še blogi.
Vsekakor bi bilo zanimivo nadaljevanje analize v kolikšni meri se zaporedje uporabljenih servisov sklada z dejansko učinkovitostjo teh servisov, saj je v anketi izpričana samozavest raziskovalcev pravzaprav presenetljiva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar