Vse dobro voščim

Spoštovani bralci,

želim vam in vašim domačim prijazen praznični čas, v novem letu

pa veliko zdravja in osebnega zadovoljstva,

bloger Franc

Proverbiarium 327

Concordia parvae res crescunt, discordia maximae dilabuntur.
Iz sloge rastejo majhne stvari, zaradi nesloge propadajo velike.

Coniugium sine prole est dies sine sole.
Zakon brez otrok je dan brez sonca.

Consilium post facta  imber post tempora frugum.
Nasvet po dogodku je kot dež po žetvi.

Elsevier znova razburja raziskovalno srenjo

Zadnjih nekaj dni so se razprave o odprtem dostopu do znanstvene publicistike znova pojavile tudi v javnih medijih (tukaj, tukaj, tukaj, tukaj, tukaj), pregrele pa so tudi raziskovalno sceno (Suber, Harnad, Sauropod,  RossMounce). Razlog je akcija, ki so je sprožili pri megazaložniku Elsevierju. Ta je zadnjih nekaj tednov v povečani meri razpošiljal avtorjem člankov v njegovih revijah zahtevo, da ostranijo kopije objavljenih člankov, ki se pojavljajo v različnih spletnih medijih. Bodisi da je šlo za objave na osebnih spletnih straneh avtorjev ali pa za objave v družbenoomrežnih platformah kot sta Academia.edu in ResearchGate. Na kritike se je odzval tudi Elsevier tako, da je neposredno odgovoril kritikom oz. je na svojem blogu skušal pojasniti svoj ukrep .

Mislim, da je vsem, ki se jim je zgodila zahteva po umiku najbolje slediti priporočilu Suberja: »“Če vas zahteva po odstranitvi prispevka jezi, potem ne prepuščajte avtorskih pravic Elsevierju. Poiščite si drugega založnika« (prost prevod). Harnad pa dodaja, da je najbolje, če avtor deponira svoj končni koncept članka takoj po sprejemu v objavo, četudi ga ne prenese takoj v odprti dostop in da se naj raziskovalci zavzamejo za to, da bodo njegove ustanove in njegovi financerji čimprej »uzakonili« takojšnje institucionalno deponiranje za vse. Kar pa bo seveda zadevalo zadnjo avtorjevo kopijo, popravljeno s strani recenzentov in nikakor založnikove pdf-verzije članka.

Proverbiarium 326

Pro optimo est minime malus.
Najboljši nam je tisti, ki ni najslabši.

Proprium humani ingenii est odisse quem laeseris.
V človekovi naravi je, da sovražiš tistega, ki si ga prizadel. 

Pulsate et aperietur vobis.
Trkajte in odprli vam bodo.

Ali je mandat odprtega dostopa realen.

Ko sem danes prebiral Harnadov prispevek »The Need to Upgrade All OA Mandates to Add Immediate-Institutional-Deposit Requirement«  na njegovem blogu Open Access Archivangelism, sem seveda takoj pomislil tudi na stanje pri nas. Harnad se jezi, kako so pravzaprav iniciative odprtega dostopa (OD) z »mandatom«, ki naj bi obvezoval avtorje k odlaganju člankov v arhive OD, neučinkovite. Najprej zaradi izjeme, ko lahko ustanova, ki zavezuje avtorja, dovoli na njegovo izrecno prošnjo tudi umik obveze OD deponiranja, kar pa sploh ni najpogostejši razlog za skromno uveljavljanje mandatne obveze. Največji del neizvajanja mandata je namreč vezan na preprosto nesodelovanje avtorjev; ti enostavno ne odlagajo prispevkov. Tam kjer skušajo to reševati knjižnice, največkrat tudi te omagajo zaradi številnih ovir, bodisi formalnih, še večkrat pa zopet zaradi nekooperativnosti. No, pri nas še nismo tako daleč, da bi sploh resno, predvsem dosledno in povsod, udejanili mandate, torej obveze odlaganja rezultatov raziskav, ki so nastali iz sredstev javnega financiranja, v arhive, v repozitorije OD. Ko bo nekoč ta zavest zrelejša, jo bo treba seveda še najprej formalizirati; to bo najbrž naloga ARRSa. In tu vidim (nekoč v »svetli« prihodnosti) možnost, ko bi tudi dosegli sodelovanje avtorjev. Namreč današnja praksa ocenjevanja prispevkov npr. pri kandidiranju za projekte ali pa v kadrovskih postopkih, bi se lahko zelo enostavno preoblikovala v pogoj, da bodo ocenjeni zgolj prispevki, ki so recenzentom dostopni v OD obliki. In samo tako; verjamem, da bi to bil najmehkejši mehanizem, ki bi avtorje pripeljal do sodelovanja z OD rešitvami.

Morda bo zadeva lažja tudi, ker prihaja v deželo nov evropski raziskovalni program Obzorja 2020, za katerega obljubljajo, da bo imel vgrajen mandat odprtega dostopa. No, prav radoveden sem, ali jim ga bo uspelo uveljaviti.

Proverbiarium 325

Quantum est, quod nescimus!
Koliko je tega, česar ne vemo!

Quantum habebis, tanti eris.
Kolikor imaš, toliko veljaš.

Quam quisque norit artem, in hac se exerceat.
Kar se je človek naučil, s tem naj se ukvarja. 

Spletna psihologija

Da izveste kaj o tem kaj je “spletna psihologija” in  kakšno naj bo “prepričljivo pisanje” na spletu, da na primer postane vaš zapis “viralen”, je vredno preleteti >tole aplikacijo.

Proverbiarium 324

Unius pecudis scabies totum commaculat gregem.
Garje ene ovce okužijo celo čredo.

Unus pro omnibus et omnes pro uno.
Eden za vse in vsi za enega.

Unus quisque tantum iuris habet, quantum potentia valet.
Vsakdo ima toliko pravice, kolikor ima moči.

Elsevier tudi za MOOC

Založba Elsevier se je odločila, da bo izdala pet učbenikov, ki bodo podprli edX “zajetne odprte spletne vsebine ” (Massive Open Online Course - MOOC).

Podprimo CTK s predlogi

Centralna tehniška knjižnica UL je objavila z namenom javne obravnave Načrt razvoja CTK za obdobje 2014 – 2020. Vsekakor bi ustanovi in vodstvu bil v veliko pomoč odziv uporabnikov: s pobudami, s predlogi, s kritikami in seveda tudi s pohvalami dosedanjega dela.

Proverbiarium 323

Gloriari alienis bonis.
Bahati se s tujimi dobrinami (ali bolj ljudsko: Kititi se s tujim perjem.)

Gloria virtutem tamquam umbra sequitur.
Slava spremlja krepost kot senca.

Graecia capta ferum victorem cepit et artes intulit agresti Latio.
Premagana Grčija je premagala divjega zmagovalca in prinesla umetnost v neotesani Lacij.

Sledite Open Access Now

Vsem, ki  vam je blizu gibanje odprtega dostopa, priporočam spremljanje bloga Open Access Now. Imajo tudi lasten twitter naslov. Kot se sami predstavljajo, se trudijo za zagotavljanje “smotrnih, sprotnih,  skrbno obdelanih novic in informacij o odprtem dostopu in o objavljanju v znanosti”. Prav v zadnjem zapisu na blogu je predstavljena zanimiva iniciativa, ki je nedavno zrasla na “študentskem zelniku”, namreč oblikovanje t. i. “gumba odprtega dostopa”. Z njim želijo zagovorniki odprtega dostopa opozoriti na znanstvene objave, do katerih odprti dostop še ni mogoč.

Deset let je že…

Te dni mineva desetica, kar sem pričel pisati ta blog. Ob takih priložnostih se zdrznemo ob spoznanju, kako hitro mineva čas. Obletnica pa vendarle zasluži tudi razmislek, ali je bilo vse skupaj vredno oz. ali je bila od vsega kakšna korist. Vprašanje lahko sicer postavim, a odgovor vedo drugi. Lahko samo sebično ugotovim, da je meni to početje veliko dalo (in mi še daje). Odkrival sem vsebine, ki jih sicer najbrž ne bi; to je predvsem področje informatike v znanosti. Radovedno sem prisluhnil dogajanjem, ki sem se jim sicer lahko posvečal zgolj kot laik, a sem upal, da bom prav zaradi lastne nekompetence vzpodbudil še koga, da se oglasi in me o čem tudi pouči. Eno od teh področij ali dogajanj, ki me je fasciniralo od samega začetka je bilo gibanje odprtega dostopa.

Pretiranega odziva na mojo blogarijo nikoli ni bilo, tudi ko sem se, bolj v začetku, loteval kakšne kritične presoje npr. financiranja visokega šolstva. Ko sem skušal predstaviti tudi argumente. Vendar si enostavno nisem pustil dopovedati, da je neodziv pač negativna referenca za moje pisanje. Pa sem nadaljeval, našel sem si druge dobre razloge, da sem vztrajal. Saj posebno produktiven nikoli nisem bil, pa vendar sem si vmes zapisoval tudi podatke v upanju, da se  bom kdaj kasneje radovedno vrnil k svojim zapisom. Torej sem na nek način sledil tudi dnevniški funkciji bloga. Kdaj pa kdaj sem si prebral na spletu kak dober nasvet, kako npr. pisati odmeven blog. Pa mi ni uspelo, ker enostavno nisem bil dovolj poslušen učenec. Ostal sem pri svojem načinu in kdaj pa kdaj vendarle doživel tudi kakšno prijetno kramljanje v rubriki komentarjev. Kasneje sem se preskusil še z dvema blogoma, v Mikrob(io)log-u skušam slediti zanimivostim svojega strokovnega področja (od leta 2005), kasneje sem dodal še blog NaFaksu (od 2007), ki sem ga najprej uporabljal za stik s študenti, po odhodu v pokoj pa za obravnavo bolj splošnih tem v stroki in zasebnem interesu (torej zopet bolj dnevniška varianta).  Nedavno sem poskusil pognati še Mislo blog, pri katerem sem računal, da nam bo pri delu mikrobiološke terminološke komisije uspelo najti stik z uporabniki. Pa ne uspeva. Že pred časom mi je blogerski kolega dobrohotno postavil vprašanje, čemu se ukvarjam s toliko blogi. Vprašanje je na mestu, odgovoriti nanj pa ne znam prav dobro; neučinkovitost v odzivu daje najbrž prav kolegovim pomislekom. Če skušam v sebi zvrtati razlago; morda je razlog v želji in upanju, ki sem ju gojil ves čas, da bo morda blogosfera v našem prostoru postala zanimiv komunikacijski medij za stroko in znanost. Da bo predvsem vzpodbudila mlajše uporabnike spleta, da se razgovorijo tudi o strokovnih dilemah, ne nazadnje v slovenskem prostoru tudi o strokovnih jezikovnih dilemah.

Pred časom sem v nekoliko razširjenem krogu kolegov, med katerimi so nekateri tudi profesionalci v informatiki, skušal zanetiti idejo agregatorskega portala za slovensko strokovno blogarijo. Morda bi se blogerji, ki bi bili na nek način bolje identificirani tudi bolj zavzeto ohranjali pri življenju in morda bi se nam (zavoljo nekega »črednega nagona«?) pričeli pridruževati novi. Ideja žal ni zaživela, čeprav imamo v svetovni blogosferi obilico dobrih vzorcev. Tako pa lahko samo z žalostjo ugotavljam, da število naših blogerjev, ki se posvečajo strokovnim temam upada, da ugašajo nekateri zares izvrstni blogi. A ko opravim malo samospraševanja me ne čudi, ker tudi meni počasi usihata volja in moč…

Proverbiarium 322

Ius summum saepe summast malitia.
Največja pravica je pogosto največje zlo.

Iustitia in suo cuique tribuendo cernitur.
Pravičnost prepoznamo po tem, da daje vsakomur svoje.

Iustitia regnorum fundamentum.
Pravičnost je temelj vladavin.

Za arXive zdaj še bioRxiv

Po vzoru zelo popularnega arhiva za objave e-predodtisov (preprintov) znanstvenih prispevkov v fizikalnih in nekaterih drugih vedah arXiv, ki ga gosti Univerza Cornell je zdaj oblikovan tudi arhiv za odlaganje e-člankov v bioloških vedah, bioRxiv, ki je našel zatočišče na serverjih Laboratorija Cold Spring Harbor (CHSL), kot to najavljajo v svojih novicah PhysOrg.

Arhiv bo sprejemal neobjavljene predodtisne prispevke, ki jim bodo avtorji določili disciplinarno pripadnost (dvajset in več) vedam o življenju, z izjemo (pred)kliničnih študij, označili pa naj bi tudi ali gre za Nove rezultate, Potrjevalne rezultate ali  Protislovne rezultate.

Pred objavo arhiv člankov ne bo ocenjeval z vrstniško oceno (peer review) in jih tudi ne posebej oblikoval, pregledali pa bodo korektnost zapisa in ocenili ev. neznanstvenost vsebine. Objava ne pomeni nikakršne podpore ali ocene s strani bioRxiva, omogočila pa bo avtorju, da bo pridobil pomemben odziv bralcev za kasnejšo pripravo članka za objavo.

Proverbiarium 321

Sic transit gloria mundi.
Tako mineva slava sveta.

Si cum claudo cohabites, subclaudicare disces.
Če boš stanoval s hromim, se boš naučil šepati.

Si fortuna deest, labor omnis et omnia frustra.
Če ni sreče je vse in vsak naport zaman.

Genomski podatki v odprtem dostopu

Revija Science v svoji rubriki ScienceInsider predstavlja nov britanski Personal Genome Project, ki bo temeljil na odprti dostopnosti podatkov.  Tako genomskih podatkov kot zdravstvenih podatkov prostovoljcev, ki so se pripravljeni vključiti v projekt. V prvem letu bi vključili 50 kandidatov, kasneje želijo projekt razširiti na 100.000 udeležencev. Projekt ima veliko paralel s projektom, ki ga je leta 2005 pričel George Church na Univerzi Harvard. Church se je zavedal pomislekov, ki jih imajo posamezniki zlasti pri javni objavi svojih zdravstvenih podatkov, vendar jih je opozoril, da je ob današnjih tehnoloških možnostih pretoka informacij tako in tako nemogoče zagotoviti anonimnost. Zato je ponudil možnost obdelave genomskih in zdravstvenih podatkov prostovoljcem, ki dajo na razpolago podatke brez zagotovila  anonimnosti, v projektu pa jim pokrijejo  strošek sekvenciranja genoma. Kljub temu, da si Church ne postavlja posebnih ciljev o obsegu zajetih udeležencev pa je vesel, ker se ideja širi tudi že v druge države; podobni projekti delujejo danes v Kanadi, Nemčiji in J. Koreji.

Proverbiarium 320

Obsequium amicos, veritas odium parit.
Popustljivost ustvarja prijatelje, resnica zamero.

Obtrectatio et livor pronis auribus accipiuntur.
Obrekovanju in zavisti radi prisluhnemo.

Oculi plus vident quam oculus.
Očesa več vidijo kot oko.

Bibliografija o “altmetriki”

Na portalu Digital Scholarship je objavljena bibliografija s 50 prispevki o altmetriki za obdobje 2010 do 2013.

Altmetriko definirajo Jason Priem, Paul Groth in Dario Taraborelli v delu "The Altmetrics Collection" tako: “Altmetrika je preučevanje in uporaba meril akademskega vpliva na podlagi dejavnosti v spletnih orodjih in okoljih. Izraz se uporablja tudi za opis samega merjenja – tako je v množini mogoče reči “nabor novih altmerik”.  Večinoma je altmetrika  podmnožica tako scientometrije kot webometrike, je del slednje v tem, da se osredotoča bolj ozko na znanstvene vplive merjene v spletnih orodjih in okoljih in ne toliko v spletu kot celoti.”

Proverbiarium 319

Balbus balbum rectius intellegit.
Jecljavec bolje razume jecljavca

Barbarus hic ego sum, quia non intelligor ulli.
Barbar sem tukaj jaz, ker me nihče ne razume.

Beatus qui invenit amicum verum.
Srečen je, kdor najde pravega prijatelja.

Poobjavna vrstniška ocena

Že v preteklosti so se občasno pojavljali predlogi, da bi vrstniško oceno (peer review) znanstvenih prispevkov  pred objavo zamenjalo ocenjevanje po objavi (postpublication peer review). Ideja ime veliko skupnega z idejo odprtega vrstniškega ocenjevanja (open peer review), kjer se v presojo izdelka vključi večje število komentatorjev.  Kot poroča prof. M. Eisen, so zdaj pri arhivu PubMed oblikovali samostojen projekt PubMed Commons, v katerem lahko raziskovalci iz nabora avtorjev pri NIH prispevajo svoje komentarje k člankom, odloženim v PubMed. Uspešna uveljavitev ideje bi morda v prihodnje razrešila kopico problemov, s  katerimi je obremenjena klasična vrstniška ocena. Brez presoje pa seveda tudi ni verodostojne znanstvene publicistike.

Razprava o vrstniškem ocenjevanju se je močneje razplamtela tudi ob nedavni potegavščini Johna Bohannona, ki je v reviji Science objavil rezultate razpošiljanja znanstvenega članka s hudimi pomanjkljivostmi v objavo v različne revije odprtega dostopa. Rezultat je bil namreč porazen, saj je razkrinkal nedoslednost ocenjevanja v številnih revijah. Zadeva bi seveda lahko senco vrgla tudi na prakso odprtega dostopa. Ker pa v poskus razgaljanja pomanjkljivosti vrstniškega ocenjevanja avtor potegavščine ni vključil tudi plačljivih revij, seveda zaključek, v katerim bi obsodili zgolj odprti dostop, seveda ne bi bil korekten.

Od kdaj o odprtem dostopu tudi pri nas?

Ob današnji videokonferenci s prof. dr. Petrom Suberjem o odprtem dostopu sem podoživljal tudi kako smo spremljali rojevanje gibanja Open access v Sloveniji. Kmalu bo deset let, kar sem na svojem blogu LiLoLe, s katerim se malo pred tem začel, objavil tudi svoj prvi zapis posvečen odprtemu dostopu. Svoje zapise na blogu sem kasneje namenjal različnim temam, od visokošolskega izobraževanja, informatike, knjižničarstva, vedno znova pa sem bralce obveščal tudi o pomembnejših dogodkih v odprtem dostopu, kot npr. tukaj: ->1,   ->2,   ->3,   ->4 …

Srečanje s prof. dr. Suberjem

Zdaj pa si je že mogoče ogledati posnetek današnjega videokonferenčnega srečanja s harvardskim profesorjem dr. Petrom Suberjem na temo odprtega dostopa. Ker posnetek še ni obdelan, predlagam, da pričnete z ogledom pri 38 minuti posnetka. 

Se jutri vidimo tukaj?

Na tej Arnesovi spletni strani lahko v počastitev mednarodnega tedna odprtega dostopa  jutri  ob 15.30 spremljate  videokonferenčni pogovor s profesorjem ameriške univerze Harvard dr. Petrom Suberjem o odprtem dostopu, ki ga organizirajo Centralna tehniška knjižnica v sodelovanju z  Univerzo v Ljubljani, Univerzitetna knjižnica Maribor Univerze v Mariboru in Arnes.

Teden Odprtega dostopa v Sloveniji

Letošnji, zdaj že tradicionalni Teden odprtega dostopa med 21. in 27. oktobrom bo v Sloveniji obogaten z mednarodno videokonferenco, ki jo pripravljata Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in Univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru ob tehnični podpori zavoda  Arnes. Osrednji dogodek  videokonference bo intervju s prof. dr. Petrom Suberjem, gurujem svetovnega gibanja Odprtega dostopa (Open Access). Nekaj prvih podatkov o konferenci odkriva koncept vabila:

Mednarodni teden odprtega dostopa, 21. oktober do 27. oktober 2013

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani  v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in
Univerzitetna knjižnica Maribor Univerze v Mariboru
s tehnično podporo Arnesa

vas ob mednarodnem tednu odprtega dostopa vabita na videokonferenčni pogovor s profesorjem ameriške univerze Harvard dr. Petrom Suberjem, enim izmed utemeljiteljev  ideje odprtega dostopa do znanstvenih del.

Pogovor bo potekal 21. oktobra 2013 ob 15.30 uri hkrati v zbornični dvorani rektorata Univerze v Ljubljani (moderator Miro Pušnik, direktor CTK) in v Podreccini dvorani rektorata Univerze v Mariboru (moderator prof. dr. Jozsef Györkös).

Prof. dr. Peter Suber je eden izmed utemeljiteljev ideje odprtega dostopa do znanstvenih del in raziskovalnih podatkov.  Bil je član BOAI – Budapest Open Access Initiative, ki je leta 2001 utemeljila nov model licenciranja znanstvenih objav.  Leta 2003 je bil prof. Suber imenovan na mesto raziskovalca v organizaciji SPARC – Scholarly Publishing and Academic Resources Coalition in od leta 2009 deluje na Univerzi Harvard. Leta 2011 je postal direktor HOAP – Harvard Open Access Project, leta 2013 pa še direktor pisarne »Harvard Office for Scholarly Communication«.  Je avtor številnih publikacij, še posebej znana je njegova knjiga Open Access (v OA dostopna na http://mitpress.mit.edu/books/open-access).

V odprti interaktivni diskusiji s poudarkom na dosedanjih izkušnjah v Sloveniji bomo razpravljali o: pomenu in  licenciranju odprtega dostopa, o odnosu založnikov do  odprtega dostopa,  o zahtevah evropskih in ameriških znanstvenoraziskovalnih politik, o sistemih  vrednotenja ter o  odmevnosti znanstvenega dela v odprtem dostopu.

Udeleženci ste vljudno vabljeni k aktivnemu sodelovanju. Zaradi lažje organizacije mednarodnega pogovora vas prosimo za predhodno prijavo
na e-naslov irena.jaksa@ctk.uni-lj.si (Ljubljana) in dunja.legat@um.si (Maribor).

Videokonferenčni pogovor bo mogoče spremljati tudi preko spleta; spletni naslov bo naknadno objavljen na spletnih straneh Centralne tehniške knjižnice (http://www.ctk.uni-lj.si/) in Univerzitetne knjižnice Maribor (www.ukm.si).

Vljudno vabljeni!

Proverbiarium 318

Totam aeque vitam miscet dolor et gaudium.
Celo življenje enako polnita žalost in veselje.

Tot capita, tot sensus.
Toliko glav, toliko misli.

Trahimur omnes laudis studio.
Vse nas vleče želja za pohvalo.

Povzetek vašega članka

Kot avtor članka bi gotovo radi, da bi vaš izdelek dosegel kar največji odmev. Del tega je vezano - nenavadno sicer zaradi skromne dolžine - na povzetek. Ker ste pri dolžini povzetka vezani na običajno stroge meje, ki jih postavljajo uredniki revij, je treba upoštevati nekaj priporočil, ki pripomorejo k učinkovitosti vašega prispevka. Dobro je opozoril na štiri napake, ki jih lahko zagrešite, v svojem blogu Neuroskeptic v zapisu Slab povzetek.    

Ali sebičnost v raziskovalni srenji narašča?

Sporočilo, objavljeno v blogu Spoonful of Medicine, ko povzemajo analizo urednice  revije Annals of Internal Medicine o vzorcih obnašanja avtorjev te revije lahko vse, ki zagovarjajo odprtost znanja, skrbi. Raziskovalci so namreč vse manj pripravljeni razkrivati ozadja svojih študij kolegialni srenji. To seveda pomeni slabo napoved za gibanja, ki verjamejo, da je odprtost informacij, začenši z odprtim dostopom, odprto znanostjo in odprtim izobraževanjem, temelj znanstvenega napredka.

Proverbiarium 317

Maxima de nihilo nascitur historia.
Iz niča nastane največja pripovedka.

Maxima enimst hominum semper patientia virtus.
Potrpljenje je vedno največja vrlina ljudi.

Maximum telum necessitas.
Nuja je najmočnejše orožje.

Čemu odprti podatki

Dober primer, kako je mogoče uporabiti pridobljene klinične ali laboratorijske podatke  za skupno korist  nam predstavi prispevek v Open Access Now. Multiple Myeloma Research Foundation (MMRF)  je pripravila portal MMRF Researcher Gateway, kjer bodo ponudili v odprti dostop genetske in druge raziskovalne podatke v upanju, da bo to pospešilo razvoj zdravljenja tega malignega obolenja.

Proverbiarium 316

Cave multos, si singulos non times.
Boj se množice, če se ne bojiš posameznikov.

Cave ne cadas.
Pazi, da ne padeš.

Cave tibi a silente aqua et muto cane.
Boj se tihe vode in psa, ki se ne oglaša.

ERC bo podprl arXiv

Evropski raziskovalni svet (European Research Council – ERC) se je odločil, da s (sicer simbolnim) prispevkom podpre delovanje ameriškega spletnega repozitorija arXiv, ki deluje na Univerzi Cornell in objavlja predodtisne članke na več področjih, a s posebnim poudarkom na področju fizikalnih ved. 

Berkman Center na Univerzi Harvard

Na Univerzi Harvard deluje raziskovalni inštitut s polnim imenom Berkman Center for Internet and Society.  Med cilji, ki označujejo tudi projektne naloge, mi je posebno všeč tale:

“…we envision a growing opportunity to use Internet technologies to improve the ways that we teach, learn, and make information accessible to citizens around the world…”

in tudi ta:

“…we see an enormous need to bring clarity to the conversation about the Internet’s  impact on democracy…”.

Prijateljem Twitterja bo gotovo zanimiva lista tviteratov povezanih s Centrom Berkman, ki jo je na svojem Twitterju objavil prof. dr. Peter Suber, tudi sodelavec Centra.

PeerJ

Zdaj srečujemo v znanstveni publicistiki logo PeerJ že več kot eno leto, zato je najbrž ta portal znan večini. No, pravzaprav ne gre za portal, ampak za poskus odprtodostopnega revijalnega digitalnega medija, ki naj istočasno uveljavlja odprto dostopnost objavljenih raziskovalnih vsebin in tudi promovira nove oblike kolegialnega ocenjevanja. Ta trenutek v PeerJ pokrivajo biomedicinske vsebine. Zanimiv je nabor avtorjev in ustanoviteljev, pri čemer sta svoje publicistične izkušnje povezala P. Binfield, ki je včasih bil pri PLOS One in J. Hoyt, ki je deloval pri Mendelyju. Konceptualno in materialno pa je pomembno sodeloval internetni vizionar Tim O’Reilly. Revija PeerJ ima poleg revijalne identitete, ki jo danes spremljajo že v večini indeksnih portalov tudi svoj servis predodtisov PeerJ PrePrints. Presenetljiv je njihov poslovni model, ne zahtevajo namreč naročila za bralce, saj so vsebine v odprtem dostopu in ne zaračunavajo avtorjem stroškov objave, zato pa si avtorji z enkratnim  vplačilom članarine zagotovijo doživljenjsko pravico objavljanja (število letnih objav je sankcionirano z višino članarine). 

Da si je PeerJ pridobil svoj krog prijateljev in občudovalcev dokazuje tudi letošnja aprilska nagrada revije The Chronicle of Higher Education, ki je označila PeerJ za inovacijo leta.

Proverbiarium 315

Regnum regno non praescribit leges.
Kraljestvo ne predpisuje zakonov kraljestvu.

Requietus ager bene credita reddit.
Odpočita njiva dobro vrača kredite.

Rerum omnium magister usus.
Izkušnja je učitelj vsega.

Jubilejni dosežek DOAJ

Direktorij odprtodostopnih revij (Directory of Open Access Journals – DOAJ) je dosegel zavidljiv rezultat in to v jubilejnem desetem letu obstoja. V revijah, ki jih je mogoče najti v njegovem indeksu, je dostopnih že milijon in pol člankov.

Proverbiarium 314

Noscitur ex sociis, qui non cognoscitur ex se.
Prepoznaš ga po tovariših, kogar ne prepoznaš po njem samem.

Nudo detrahere vestimenta me iubes.
Nalagaš mi, da slečem golega.

Nulla est gloria praeterire asellos.
Ni slava prehiteti osle.

OA v Evropskem raziskovalnem prostoru

Brez dvoma boste z radovednostjo prebrali poročilo ERA, ki pričenja s tem uvodom:

To poročilo je pregled in analiza strategij odprtega dostopa (OD)do recenziranih publikacij v Evropskem raziskovalnem prostoru (ERA), v Braziliji, v Kanadi in v ZDA začenši z letom 2000. Analiza raziskuje strategije, ki imajo za cilj podpreti OD (npr. iniciative raziskovalcev in institucij) in razpravlja o tem, kako je mogoče spremljati in okrepiti uveljavitev OD.  Analizo podpirajo ugotovitve v literaturi o globalnem uveljavljanju OD od leta 2000 in komentarji na teme in razprave, ki spremljajo to gibanje.

Proverbiarium 313

Lacrimae nostri pars optima sensus.
Solze so najboljši del našega čustvovanja.

Laesa etiam ovis repugnat.
Ranjena se tudi ovca upira.

Laetificat stultum, qui scit promittere multum.
Razveseljuje bedaka, kdor veliko obljublja.

Dobili smo mobilni COBISS

Pojdite na spletno stran AppStore (za naprave iOS) ali Google Play (za naprave Android) in si naložite na svojo tablico ali pametni telefon aplikacijo mCOBISS. Želim vam veliko veselja z njo.

Proverbiarium 312

Ferro nocentius aurum.
Zlato je bolj škodljivo od železa.

Ferrum cessans rubigine sordet.
Železo, ki ni v uporabi rjavi.

Ferrum ferro exacuitur.
Železo ostrimo z železom.

Nov založnik z 199 revijami OD

Tokrat so zagovorniki odprtega dostopa (OD) pozorno prisluhnili vesti , ki prihaja iz Avstralije. Kot lahko preberemo na blogu Scholarly Open Access, založnik TS Publications pripravlja izdajo 199 revij, ki bodo bralcem na voljo v načinu odprtega dostopa. Obsežnost projekta vzbuja pri opazovalcih in tudi pri poznavalcih upravičeno skepso. 

DiKUL bo prenovljen

Obvestilo iz Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (preko FB)najavlja nov DiKUL portal; poglejmo kaj pravijo:

“1.10.2013 bomo prešli na novo portalno opremo, zasnovano na drugačni (hitrejši) tehnologiji iskanja. Ker gre za povsem nov portal, žal ne bo možno avtomatsko prenesti podatkov, ki jih imate shranjene v osebnih profilih (podatki o najdenih člankih, priljubljena iskanja...). Zato vas prosimo, da do 30.9.2013 vse podatke iz vaših osebnih profilov shranite (izvozite v datoteke na vašem računalniku, si jih pošljete po elektronski pošti ali prepišete na papir). Po tem datumu stari portal niti omenjeni podatki ne bodo več na voljo.”

Hitrejši in verjamem, da tudi sicer posodobljen portal bo seveda dobrodošel.

AMEBIS vabi v okolje Termania

Vas je pri vašem strokovnem delu kdaj zamikalo, da bi sami ali s kolegi(cami) pričeli ustvarjati svoj slovar. Podjetje AMEBIS vas vabi v svoje okolje Termania. Iz uvoda k njihovemu vabilu povzemam začetne misli:

“  Se morda soočate s kakšno od naslednjih težav:
- Ste morda že avtor slovarja in bi radi izboljšali njegovo funkcionalnost?
- Želite spremeniti obliko svojega slovarja iz knjižne v elektronsko ali obratno?
- Imate željo vsebinsko prenoviti obstoječi slovar, pa nimate pravega orodja?
- Bi radi izdelali nov slovar in ga dali v uporabo, pa ne veste kako?
- Bi radi ob strokovni podpori to storili zelo hitro, zelo enostavno in zelo poceni?”

Preberite si njihovo povabilo k sodelovanju.

Proverbiarium 311

Pelle sub agnina latita mens saepe lupina.
Pod ovčjim kožuhom se često skriva volčja duša.

Per durum Gloria anhelat iter.
Slava sope na težki poti.

Peregrinus in patria.
Tujec v domovini.

Globalni dostop do znanstvenih podatkov

Thomson Reuters je objavil belo knjigo “Unlocking the Value of Research Data”, v kateri povzema težišča nedavne razprave na Forumu industrijskih ekspertov. Po njihovi objavi za tisk povzemem poudarke iz razprav:
- zagotoviti enoten dostop do različnih raziskovalnih produktov, upoštevaje omejitve v dostopnosti podatkov,
- ugotavljanje kvalitete podatkov, ki (še) niso bili v procesu kolegialne presoje,
- poiskati načine spodbude za raziskovalce, da bo njihovo delo ustrezno vrednoteno,
- presoditi odprti dostop in kaj zasluži zaščito avtorstva in kaj ne,
- kako preoblikovati založniško prakso iz modela “plačaj in beri” v “plačaj in objavi”,
- kakšne naj bodo nove oblike presoje raziskav.

Ne gre pozabiti (podatek iz študije), da obseg znanstvenih podatkov skokovito narašča in naj bi se v dekadi 2010 do 2020 povečal za 44 krat ter dosegel 2020 volumen 35 ZB (zetabajtov – 10²¹ B). 

Proverbiarium 310

Rana in paludis resilit, etiam si in solium locaveris.
Žaba skače v močvirje pa čeprav jo postaviš na prestol.

Reddenda est terra terrae.
Zemlja se mora vrniti k zemlji.

Reddunt delirium femina, vina virum.
Moški zblazni zaradi ženske in vina.

UC poenotila politiko odprtega dostopa

Akademski senat javnega univerzitetnega sistema University of California (UC) je 24. julija 2013 sprejel sklep o enotni politiki odprtega dostopa do znanstvenih del učiteljev na vseh desetih kampusih UC. Rešitev bo zadevala preko 8.000 učiteljev, ki letno objavijo preko 40.000 člankov. Odločitev zveni sicer zelo obetavno, vendar če natančneje preberemo zlasti poglavje “pogosta vprašanja” (FAQ) na univerzitetni spletni strani, je na poti do neomejenega odprtega dostopa še vendarle nekaj ovir. Je pa sklep vendarle jasno sporočilo, na nek način oblika pritiska na velike založnike hiše, da UC v prihodnosti pričakuje samo več razumevanja za uveljavitev nediskriminiranega dostopa do raziskovalnih vsebin svojih sodelavcev. Zadnja večja ovira pri tem so predvsem dolge dobe embarga (prepovedi uporabe, ki jo zahtevajo založniki) za odlaganje celovitih tekstov v brezplačnih podatkovnih bazah.      

Kaj je to Haldane’s Sieve

Ob klasičnem presojanju ustreznosti in  tehtnosti znanstvenega teksta s pomočjo “kolegialne presoje” ali “ocenjevanja z vrstniki” (peer review), ki ga uporabljajo znanstvene revije, ko za to delo angažirajo posebne recenzente, se je s pojavom spletne komunikacije ponudila tudi možnost bolj množičnega ocenjevanja tekstov s pomočjo naključnih (seveda pa kompetentnih) bralcev. V uporabi je pojem “odprto ocenjevanje z vrstniki” (open peer review). Pri tem največkrat avtor objavi t.i. predtisk (preprint) na spletu in pričakuje odziv občestva profesionalnih kolegov. Za ta namen je posebno uporabno objavljanje na blogih, najbolj znan tak primer je komentiranje prispevkov na portalu ScienceBlogs. Druga možnost je, da avtorji odložijo svoje prispevke v t.i. “serverjih predtiskov” (preprint servers) oz. repozitorijih, npr. arXiv, PeerJ ali Figshare in potem svoje delo dooblikujejo na osnovi pripomb bralcev. Da bi avtorjem in bralcem olajšali iskanje relevantnih vsebin iz določenega področja so se na portalu Haldane’s Sieve odločili, da bodo bralcem omogočili zgolj komentiranje predtiskov iz področij populacijske in evolucijske genetike. Na blogerski platformi vzpostavijo link do preprinta (v glavnem uporabljajo segment repozitorija arXiv) in nato bralci v komentarjih dodajo svoje pripombe na objavljeno delo.   

Tečaj za pisce člankov za Wikipedijo

Že pred časom sem v dveh zapisih: tukaj >1  in tukaj >2 skušal zagovarjati Wikipedijo kot učni pripomoček in nagovarjati avtorje k živahnejšemu polnjenju tega dragocenega vira znanja, zlasti ko gre za nacionalno verzijo te spletne enciklopedije. Da je seveda za pripravo kvalitetnih zapisov na wikipediji vendarle potrebnega nekaj dodatnega znanja je jasno tudi njenim urednikom, zato poleg splošnih navodil, ki so vključena v portal, občasno organizirajo tudi posebne tečaje za pripravo člankov za wikipedijo. Začetek takega tečaja je napovedan za letošnji 6. avgust in bo trajal do 10. septmebra, prijavite pa se lahko na tem naslovu.    

Proverbiarium 309

Utrumne divitiis homines an sint virtute beati.
Ali so ljudje srečni zaradi bogastva ali zaradi kreposti.

Utrumque enim vitium est: et omnibus credere  et nuli.
Oboje je napaka: verjeti vsem ali nikomur.

Ut salutabis, ita et resalutaberis.
Kakor boš pozdravil, tako ti bo odzdravljeno.

Kažipot za vse, ki vas mika šolanje preko spleta

Vsi, ki me pogosteje (in torej prijazno) spremljate na tem in še na kakšnem blogu (NaFaksu) veste, da se zelo ogrevam za pouk, posredovan preko svetovnega spleta. Tistim, ki vam je tak način tudi blizu, ali pa vam je vsaj zbudil radovednost, lahko priporočim portal, ki je namenjen prav temu: da na enem mestu zbere podatke o vseh “online” učnih možnostih. Govorim o portalu OEDb (pomeni: Open Education Database), ki z dobro zasnovanim iskalnikom omogoča iskanje visokošolskih učnih vsebin na spletu. Opozorim pa naj, da baza zajema za zdaj (upam, da zgolj zaenkrat) le učne vsebine ameriških kolidžev in univerz (izjema: Kanada in na nek način Puero Rico), ki pa so k sreči, zahvaljujoč globalnosti spleta na voljo vsem. Odprtost je poudarjena značilnost izbora vsebin, razen tega pa zagotavlja portal tudi rangiranje ustanov oz. programov, ki jih boste našli v naboru. Portal zagotavlja kvalitetne poti informiranja, tudi z lastnim blogom, s tviterskim promoviranjem in tudi na Facebooku so prisotni.

Proverbiarium 308

Gladiator in harena consilium capit.
Gladijator se odloča v areni.

Gloriam qui spreverit, veram habebit.
Kdor jo odklanja bo dosegel pravo slavo.

Gloria vanum et volubile quiddam est auraque mobilius.
Slava je nekaj praznega in prehodnega in krajša od daha.

Ali prihaja CHORUS?

Združenje ameriških založnikov (The Association of American Publishers - AAP) se je odzvalo na načrte ameriškega Urada za znanost in tehnologijo (Office of Science and Technology Policy - OSTP), da uveljavi odprti dostop za vse raziskave, ki jih financirajo iz zveznih sredstev. Kot lahko preberemo v Library Journal, ponuja AAP rešitev v obliki konzorcijskega portala za odprtodostopno znanost v ZDA (Clearinghouse for the Open Research of the United States – CHORUS). V tem trenutku seveda še ni jasno, kakšna bo usoda predloga, javili pa so se že številni kritiki, ki mu pripisujejo vlogo trojanskega konja v sicer hvalevredni OSTP iniciativi. Da pa projekt vendarle ni brez možnosti, kažejo nekatere vzporedne pobude, kot je nedavna predstavitev prototipnega sistema za dostop do publikacij, ki zadevajo energetiko in ga je pripravilo minstrstvo za energetiko (The US Department of Energy - DOE) pod imenom PAGES (“Public Access Gateway for Energy and Science”) ter bi naj bil vezan na CHORUS.  

Blogi v pomoč učiteljem

Učitelji, ki ste spletni zasvojenci; če ste v kakšnem varnem počitniškem senčnem zavetju in ste za svoj netbook ali tablico ujeli kakšen zastonjski WiFi, si lahko privoščite malo dopustniškega doizobraževanja. Za to vam bo v pomoč nabor (kaj to, jagodni izbor) blogov, ki jih blogerka Sylvia priporoča na svojem WizIQ blogu.

Proverbiarium 307

Laus alit artes.
Pohvala podpira umetnost.

Levius dicere quam facere est.
Lažje je reči kot storiti.

Lis litem parit.
Prepir rojeva prepir.

Odprti dostop do monografij in knjig

Potem ko je britanska raziskovalna fondacija Wellcome Trust uspešno uveljavila odprtodostopni koncept v objavah originalnega raziskovanja, se je zdaj odločila za naslednji korak. Želi v večji meri zagotoviti tudi odprti dostop do monografskega in knjižnega materiala. O tem nas obvešča LSE blog v nedavnem zapisu.

Raziskovalci založnikom in knjižnicam

Zanimiva predstavitev študije v e-reviji Research Information kako raziskovalci vidijo možnosti, da jim založniki in knjižnjice s prilagoditvijo svojih produktov in storitev pomagajo v preiskovanju informacijskih virov, zlasti takih v spletni ponudbi.

Proverbiarium 306

Aures habent et non audient.
Imajo ušesa pa ne slišijo.

Auri sacra fames.
Prekleta lakota za zlatom.

Auro loquente omnis sermo inanis est.
Kjer govori zlato je vsak pogovor odveč.

O odprtih učnih virih

Na konferenci LINC 2013 so udeleženci v panelni razpravi predstavili tudi pomen odprtih učnih virov (Open Education Resources - OER). Različne vidike posodabljanja lahko spremljamo preko povezav v zapisu na MIT OCW blogu. 

Najboljše učne spletne strani

Ameriška zveza šolskih knjižničarjev (AASL) je razglasila letošnje nagrajence za najboljše spletne strani za učenje in poučevanje. Med 25timi spletnimi stranmi v šestih kategorijah najdemo npr. Pinterest, Easel.ly, MyHistro, Edcanvas, Edudemic, TEDEd, Digital Public Library of America (DPLA)…, če naštejem samo nekatere med njimi.

Proverbiarium 305

Sui cuique mores fingunt fortunam.
Vsakomur njegove navade določajo usodo.

Sum, ergo bibo; bibo, ergo sum.
Sem, torej pijem; pijem, torej sem.

Sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus.
Pisci, izbirajte si snov, ki ste ji dorasli.

Google+ prehitel Twitter

Google+ (G+) naj bi se med družbenimi omrežji prebil na drugo mesto, s 359 milijoni aktivnih uporabnikov naj bi prehitel Twitter z 297 milijoni uporabnikov in naj bi zaostal zgolj za mrežo Facebook (FB), ki naj bi jo uporabljalo 701 milijon uporabnikov. Priznati pa je treba, da je med vpisanimi uporabniki Googlo+ le 135 milijonov takih, ki dejansko pišejo prispevke v G+ in da se je število prijavljenih uporabnikov močno povečalo nedavno, ko je Google povezal svoje storitve in se s prijavo v eno od njih (npr. YouTube, Search, Maps…) prijavite lahko tudi v druge. No, izkušnja  pri delu z G+ se precej razlikuje od tiste, ki so je vajeni uporabniki FB, ki tudi pravijo, da je G+premalo druž(a)ben. In res, klientela uporabnikov G+ je nekoliko specifična, saj je zelo uporaben za profesionalno rabo in se na nek način približuje delu z blogi.

Proverbiarium 304

Audentes fortuna iuvat.
Pogumnim pomaga sreča.

Audiatur et altera pars.
Naj se sliši tudi druga stran.

Audit quod non vult qui pergit dicere quod vult.
Slišal bo česar noče, kdor ne neha govoriti kar hoče.

Big Data - nova OD revija

“Veliki podatki” ( angl. “big data”), ki so tako simpatično opredeljeni kot nova disciplina v Kvarkadabrinem članku “Veliki podatki – nova paradigma vednosti” so zdaj v svetu dobili tudi svojo revijo Big Data, ki bo izhajala v odprtem dostopu. O njej se je razgovoril v zapisu na svojem blogu glavni urednik Edd Dumbill.

Vpliv OD na citiranost

Raziskovalca M. McCabe in C. Snyder v svoji študiji “The Rich Get Richer and the Poor Get Poorer: The Effect of Open Access on Cites to Science Journals Across the Quality Spectrum” ugotovljata, da odprti dostop (OD) povečuje citiranost objav dobre kvalitete in zmanjšuje citiranost slabih objav; pojavu sta dala ime “učinek superzvezde”

Proverbiarium 303

Magnus non est pumilio, licet in monte constiterit.
Palček ni velik, pa čeprav stoji na gori.

Maiores pennae nido.
Krila so večja od gnezda (velja za človeka, ki želi doseči preveč).

Maiori cedo.
Močnejšemu se ognem.

Iskalnik za odprti dostop

Specializiran iskalnik za odprtodostopne e-revije v humanistiki in družboslovju je JURN. Ker deluje na Googlovi platformi ga uporabljate na način, kot smo ga navajeni pri njem. Sicer pa na namenskem blogu lahko preberete več o tem zanimivem servisu, oz. na konkretnem zapisu FAQ about Jurn o njegovi uporabi.

Še rang lista znanstvene odličnosti

Nizozemska rang lestvica znanstvene odmevnosti CWTS Leiden Ranking nastaja na Univerzi Leiden. Merijo znanstveno uspešnost 500 večjih svetovnih univerz. Za razliko od konkurenčnih lestvic so posebno ponosni na zelo dorečen način vrednotenja znanstvenega vpliva in sodelovanja, ki pa v glavnem temelji na obdelavi podatkov iz Web of Science. Od slovenskih visokošolskih ustanov je v obdelavo uvrščena le Univerza v Ljubljani (455. mesto). Med prvimi 50timi univerzami je 38 ameriških z MIT odločno na prvem mestu.

Proverbiarium 302

Longe fugit, quisquis suos fugit.
Daleč beži, kdor pred svojimi beži.

Longum iter est per praecepta, breve et efficax per exempla.
Dolga je pot po predpisanem, kratka in učinkovita po vzorcih.

Lucet in tenebris virtus.
Krepost sije v temi.

Europeana ogrožena

Zaradi radikalnega zmanjševanja sredstev EU za projekt CEF je ogroženo tudi prihodnje delovanje Europeane, evropskega portala digitalnih knjižnic, muzejev in arhivov. Zaskrbljeni zato pozivajo, da na blogih, FB in drugih medijih uporabniki podpro portal, predvsem pa da se s podporo oglasijo na twitterju s hashtagom #AllezCulture. 

O odprti znanosti na U. Oxford

Univerza Oxford je aprila letos gostila konferenco “Rigour and Openness in 21st Century Science”. Več kot 30 govornikov je razpravljalo o inovacijah v digitalnem publiciranju, o novi odprtosti v znanosti in o odprtem dostopu. Nastopi so zdaj na voljo v zvočni obliki kot podkasti.

Proverbiarium 301

Malo arboris nodo malus clavus infligendus est.
V trdo drevesno grčo je treba zabiti čvrst žebelj.

Malos faciunt malorum falsa contubernia.
Zlagana druženja z zlobnimi naredijo ljudi zlobne.

Malum consilium consultori pessimum est.
Slab nasvet je najslabši za tistega, ki ga daje.  

Tesni in stiske odprtega dostopa

Brez dvoma  je prodornost odprtega dostopa v zadnjih letih učinkovita in zato opazna, opazna z nejevoljo (s strani profesionalnih založnikov ) in prijazno pozdravljana s strani uporabnikov aktualne znanstvene informacije. Da pa kot vsak drug razmah, tudi odprti dostop čakajo pasti nas opozarja zapis na Greenbergovem blogu OpenBioMed.info, ki jim velja prisluhniti in se nad njimi zamisliti. Zlasti v kontekstu eksplozivne produktivnosti znanstvene misli, neprilagojenih standardov presoje znanstvene odličnosti in nezanesljivih zaposlitvenih možnosti za presežek sicer računalniško pismenih visokošolskih diplomantov z neredko pomanjkljivo strokovno usposobljenostjo.      

Proverbiarium 300

Imperare sibi maximum imperium est.
Obvladovati sebe je največja oblast.

Imperat aut servit collecta pecunia cuique.
Zbran denar človeku ukazuje ali koristi.

Imperitia confidentiam, eruditio timorem creat.
Neizkušenost rodi zaupanje, izkušnja (pa) strah.

UNESCO z odprtim dostopom

UNESCO se je kot prva med organizacijami Združenih narodov odločila, da bo svoje publikacije ponudila v odprtem dostopu.

Poznamo iniciativo DORA?

Nedavno tega je skupina založnikov in urednikov ob podpori American Society for Cell Biology (ASCB) pripravila izjavo z imenom San Francisco Declaration on Research Assessment – DORA, s katero zavrača obstoječe oblike ocenjevanja znanstvene odličnosti, zlasti pa še uporabo famoznega “faktorja vpliva” (Journal Impact Factor), ki ga je uveljavil Thomson Reuters (prej Thomson ISI in še prej ISI). Iniciativa DORA vabi k podpisu podpore; v trenutni listi nisem med kolektivnimi ali med individualnimi podpisniki zasledil nikogar iz Slovenije.

Related articles

• Scientific insurgents say 'Journal Impact Factors' distort science (esciencenews.com)

Slovarska zbirka ASPplus

Pri Amebisu so nas nedavno razveselili z novim programom za dostop do slovarskega portala Termania, ki so ga poimenovali ASPplus. Zbirka slovarjev ASPplus deluje v Windows okolju, vsebuje 35 brezplačnih, splošnih jezikovnih in terminoloških slovarjev s preko 1.600.000 gesli. Posebno dragocene so napredne rešitve kot je npr. iskanje gesel v ciljni skupini slovarjev z vključitvijo namenskih filtrov. Skratka, izjemen slovarski projekt, ki zasluži navdušujoč aplavz!  Vredno si je o tem prebrati tudi zapis na blogu Bibliotekarska terminologija. 

Proverbiarium 299

In omnibus aliquid, in toto nihil.
Od vsega nekaj, od celote nič.

Inopiae desunt multa, avaritiae omnia.
Siromaštvu manjka marsikaj, lakomnosti (pa) vse.

Inopi beneficium bis dat, qui dat celeriter.
Revežu dvakrat dobro da, kdor hitro da.

Katera baza je boljša

Gotovo ste si podobno vprašanje kot so si jo zastavili A. A. Chadegani in sod., katera od dveh velikih podatkovnih baz za preiskovanje znanstvene literature, Web of Science ali Scopus je boljša. Avtorji so si s primerjavo kvalitativnih in kvantitativnih značilnosti skušali pravzaprav odgovoriti na več vprašanj:  …kako različni sta bazi?; …v čem sta si podobni? in …če raziskovalec stoji pred izbiro med obema, katero naj izbere?

Twitter v pomoč raziskovalcem-avtorjem

Če sem v prejšnjem tednu omenil koristne možnosti, ki jih uporaba twitterja ponuja študentom, naj  tokrat opozorim na obsežnejši članek E. S. Darlinga in sodelavcev o tem, kako je lahko twitter v pomoč raziskovalcem v pripravi, pisanju, izdaji in promociji znanstvenih del.

Proverbiarium 298

Poetis licet, quidquid velint.
Pesnikom je dovoljeno, karkoli hočejo.

Podobno izpoveden je rek:
Poetica et pictoria licentia.
Pesniška in slikarska svoboda.

Pone gulae metas, ut sit tibi longior aetas.
Obrzdaj svojo požrešnost, da boš dlje živel.

Twitter tudi v pomoč študentom

Miro, hvala, tvoj tvit bo brez dvoma pomagal marsikateremu študentu. Najbrž preredko pomislimo, da lahko tudi tvitanje pomaga npr. pri pisanju esejskih nalog. Tudi zato sem nasvete  v originalnem zapisu na spletu Emerging EdTech v poglavitnih točkah povzel v svojem blogu.

Proverbiarium 297

Radix enim omnium malorum est cupiditas.
Kajti korenina vsega zla je pohlep.

Rara est adeo concordia formae atque pudicitiae.
Tako redka je skladnost lepote in sramu.

Rara iuvant.
Ugaja, kar je redko.

Teden Turnitina

Med 22. in 26. aprilom organizira Turnitin enotedensko izobraževanje “Plagiarism Education Week, April 22-26”.

Proverbiarium 296

Nihil reliqui est.
Ni ostanka. (Uporabno, kadar želimo povedati, da smo uredili račune.)

Nihil scire potest, ne id ipsum quidem.
Ničesar ni mogoče, tudi tega ne, da ničesar ni mogoče vedeti.

Nihil simul est inventum et perfectum.
Nič ni izumljeno ob istočasni popolnosti.  

O prihodnosti založništva

Kaj bi dal, ko bi se lahko udeležil EPC konference “Publishing: Evolution, Disruption & the Future.”  Pa še brez kotizacije bodo.

DPLA – glej, glej…

Tole me je pa naredilo radovednega:
”It’s not very often you get to build a new library. Together, that’s what we will begin to do today.  Starting with over two million items, each with its own special story and significance, the Digital Public Library of America will now begin to assemble the riches of our country’s libraries, archives, and museums, and connect them with the public.”

Sem firbčen, kaj se bo izcimilo iz tega!

Proverbiarium 295

Nemo est principum, quem non gravis fama perstringat.
Ni ga veljaka, ki ga ne bi doletel slab glas.

Nemo est, qui non legitimo quandoque a calle recedat.
Ni ga, ki ne bi nikoli zdrsnil iz prav(n)e poti.

Nemo ignavia immortalis factus est.
Nikogar še ni bojazljivost naredila nesmrtnega.

Navodila za online poučevanje

Tega “skladišča” pa nikakor ne spreglejte, vsi ki se ukvarjate s spletnim poučevanjem. V tem zapisu na The Rapid E-learning  Blogu  najdete zbrane povezave do številnih video in tekstovnih navodil in priročnikov za pripravo učnega materiala.

Proverbiarium 294

Si cupias pacem, linguam compesce loquacem.
Če želiš mir, ukroti zgovoren jezik.

Sic vertuntur omnia.
Tako se vse spreminja.

Si duo faciunt idem, non est idem.
Če dva počneta isto, to ni isto. 

MOOC – kako uspevajo?

Ko sem pred skoraj letom na svojem blogu prvič omenil “zajetne odprte online vsebine” (MOOC), je te učne pripomočke komaj kje spremljal kakšen komentar, kaj šele ocena. Zdaj so o njih uporabniki nabrali že toliko izkušenj, da najdemo na njihov račun tudi že presoje in kritike. Na nek način presenečata velika popularnost, torej velik vpis v tečaje a razmeroma majhno število tistih, ki jih tudi zaključijo. Del odgovora je mogoče najti v  zapisu na blogu Mind/Shift, kjer se avtor sprašuje, kako da MOOC tečaje zaključi v poprečju le 10% vpisanih študentov. Razlogi, ki jih avtor našteje, pri čemer uporablja obsežnejši študijo Instituta Innosight, konfliktnost dobro pojasnjujejo:

1. Ker so tečaji prosto dostopni jih obiskujejo tudi načrtovalci podobnih učnih vsebin, saj se obeta “spletni učni industriji”, ki jo MOOCi napovedujejo, velik razmah. Neke vrste legalna industrijska špionaža.

2. Prav tako so pogosti obiskovalci učitelji, ki skušajo v vsebinah najti koristne pobude in rešitve za lastno poučevalno rabo.

3. Med vpisanimi je opaziti zelo veliko starejših študentov, kar kaže, da so med njimi taki, ki morda želijo končati morda že opuščen študij, ali dodati stopnjo, ki jim bo omogočila spremembo poklicne kariere. Ali pa želijo zgolj obogatiti svojo poklicno usposobljenost z novimi znanji.

4. No in če jim že nova izobrazbena stopnja sicer ne bo zagotovila profesionalnega napredovanja, jim bodo že delna dodatna znanja lahko olajšajo položaj.

5. Trenutni podatki žal še ne omogočajo analize v kolikšni meri te nove pobude lahko spremenijo karierno prihodnost uporabnikom MOOCov.

6. Seveda pa je najboljša razlaga za nizko uspešnost vpisanih pri zaključevanju že samo dejstvo, da so tečaji zastonj, da se torej nanje vpišejo tudi taki, ki bi sicer ne tvegali vplačila šolnine za vsebine, ki jih morda na bodo uspeli obvladati.

7. In končno, rezultati so vendarle prepričljivi; kljub velikemu izpadu je število tistih, ki tečaje zaključijo, veliko markantnejše od “produkcije” v največjih predavalnicah klasičnih ustanov.

Sam bi dodal še en vidik, ki je vezan prav na veliko radovednost tistih, ki se vpisujejo; med njimi so morda tudi taki, ki včasih podcenjujoče gledajo na resnost in kvaliteto visokošolskega izobraževanja. Morda zaradi slabe šole, ki so jo spoznali. Soočenje z vsebinami, ki nastajajo na vrhunskih univerzah in v avtorstvu vrhunskih učiteljev jih bo na nek način opozorila o kvaliteti diplomantov, ki uspešno zaključijo tak program in tak študij.  In obratno, tisti, ki se bodo morda iz radovednoti uspešno preskusili v kakšni vsebini, ki so jo že absolviralu v lastnem, klasičnem učnem programu, bodo lahko še bolj spoštovali svoje nekdanje učitelje.         

Proverbiarium 293

Qui fodit foveam, incidet in eam.
Kdor koplje jamo, bo v njo padel.

Qui nescit dissimulare, nescit regnare.
Kdor se ne zna pretvarjati, ne zna vladati.

Qui non est mecum, contra me est.
Kdor ni z mano, je proti meni.

Objavljanje v znanosti

Če ste kakorkoli zapleteni v naloge pri objavljanu v znanstveni publicistiki boste najbrž z zanimanjem prebrali navodila na COPE spletišču (Committee on Publication Ethics).  In jih tudi uporabljali!

Proverbiarium 292

Qui pro innocente dicit, satis es eloquens.
Kdor zagovarja nedolžnega, je precej zgovoren.

Qui sapit, de me discet.
Kdor je pameten, se bo od mene učil.

Quisque illa libenter et crebro loquitur, quibus oblectatur.
Vsakdo rad in pogosto govori o tem, kar mu je prijetno.

Google Keep

Vsi, ki se še niste naveličali preskušanja najrazličnejših Googlovih aplikacij in ki vam še niso vseh živcev požrla opušečena orodja kot G. Buzz, G. Wave, G. Health in pravkar G. Reader, se lahko spopadete z novo igračko. Ime ji je Google Keep, več o njej si lahko preberete na uradnem G. blogu. Brez dvoma ima zadeva ambicije konkurirati aplikaciji Evernote,  namenjena pa je hitremu shranjevanju kratkih zapisov, zvočnih in video datotek ipd. Na voljo je kot spletna verzija in v obliki brezplačne Androidove mobilne aplikacije.  

Novosti v Odprtem dostopu

Kolegica dr. Kotarjeva iz Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost UL  nam predstavlja nov, dobrodošel nabor novic o odprtem dostopu:

VSEBINA:

· Slovenija
· Politike in določila o obvezni odprti dostopnosti rezultatov javno financiranih raziskav (s strani financerjev ter raziskovalnih organizacij)
· Velika Britanija: razprave o odprtem dostopu na najvišjih ravneh
· ZDA: vzporedne aktivnosti obeh domov kongresa in predsednikove administracije
-Osnutek zakona FASTR in razprave na odborih
-Direktiva Bele hiše
· Analize stanja, projekti, stališča, pobude
· Orodja SHERPA
· Avtorskopravni vidiki
· Odprte revije
· Zasledovanje odmevnosti objav
· Problematika naročniških revij
· Odprte monografije
· Repozitoriji
· Odprti podatki raziskav
· Povezovanje objav in podatkov raziskav
· Tekstovno in podatkovno rudarjenje
· Prosto in odprto dostopna učna ter študijska gradiva

Slovenija

United Nations and UNESCO to award VideoLectures.Net best educational product of the decade
http://www.wsis-community.org/pg/announcements/view/691063/
http://www.wsis-community.org/pg/file/read/690267/united-nations-and-unesco-to-award-videolecturesnet-best-educational-product-of-the-decade (izberite pdf)
Portal VideoLectures.net Instituta »Jožef Stefan« prejel nagrado v okviru iniciative Združenih narodov in UNESCO
http://www.arrs.gov.si/sl/obvestila/13/portal-video-lectures-IJS-280213.asp
The Successful Activities at a National Repository [Arhiv družboslovnih podatkov]
http://www.openaire.eu/en/component/content/article/76-highlights/402-the-successful-efforts-of-a-national-repository

Politike in določila o obvezni odprti dostopnosti rezultatov javno financiranih raziskav (s strani financerjev ter raziskovalnih organizacij)

Council of the European Union, 3223rd meeting, Competitiveness (Internal Market, Industry, Research and Space), Brussels, 18 and 19 February 2013, provisional minutes
http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/en/intm/135548.pdf
Member states support the idea to develop a broader and more rapid access to scientific publications
http://euroalert.net/en/news.aspx?idn=16303
Opinion of the European Economic and Social Committee on the Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions – Towards better access to scientific information: Boosting the benefits of public investments in research
http://eescopinions.eesc.europa.eu/viewdoc.aspx?doc=ces/int/int668/en/ces2282-2012_00_00_tra_ac_en.doc
Perché sono un paladino dell’open access [Zakaj sem zagovornik odprtega dostopa; stališče italijanskega ministra za univerze in raziskovalno dejavnost]http://www.lastampa.it/2013/02/20/scienza/tuttoscienze/lo-scimpanze-batte-l-uomo-memoria-piu-veloce-coGvDYE5smo7L4sZVF90mI/pagina.html 
Analysis of funder Open Access policies around the world http://sparceurope.org/analysis-of-funder-open-access-policies-around-the-world/ 
OpenAccess.se – a National Programme for Promotion and Coordination of Open Access in Sweden http://www.openaire.eu/index.php?option=com_content&view=article&id=435:openaccessse-a-national-programme-for-promotion-and-coordination-of-open-access-in-sweden&catid=76:highlights 
FWF eBooks included in the OAPEN Library
http://us4.campaign-archive1.com/?u=314fa411ba5eaaee7244c95e1&id=a210d2adce&e=81aa87bbb4 
Priority Initiative "Digital Information" of the Alliance of Science Organisations in Germany: Extending the Cooperation 2013-2017 http://www.allianz-initiative.de/fileadmin/user_upload/Priority_Initiative_2013-2017.pdf 
NIH will withhold grant money to enforce public-access policy http://www.nature.com/nm/journal/v19/n1/full/nm0113-3.html 
ARC Open Access Policy http://www.arc.gov.au/applicants/open_access.htm 
CIHR Open Access Policy
http://www.cihr-irsc.gc.ca/e/32005.html 
Open Access Mandate of the Hungarian Academy of Sciences (MTA)
http://real.mtak.hu/eprints/mandate.html 
Statement on Open Access at the University of Oxford Approved by Council on 11 March 2013
http://openaccess.ox.ac.uk/wp-uploads/2013/03/Statement-on-Open-Access-at-the-University-of-Oxford-Approved-by-Council-on-11-March-2013.pdf
Top 10 things you need to know about Oxford's response to the RCUK OA policy
http://openaccess.bodleian.ox.ac.uk/top-10/
University of Nairobi Open Access Policy http://www.eifl.net/news/university-nairobi-open-access-policy 
Coalition of Open Access Policy Institutions (COAPI) http://www.arl.org/sparc/about/COAPI/

Velika Britanija: razprave o odprtem dostopu na najvišjih ravneh

Lords Select Committee: Lack of clarity over open access is "unacceptable" – RCUK must clarify and monitor its implementation closely http://www.parliament.uk/business/committees/committees-a-z/lords-select/science-and-technology-committee/news/open-access-report-published/ 
http://www.publications.parliament.uk/pa/ld201213/ldselect/ldsctech/122/122.pdf 
House of Lords Science and Technology Committee: Inquiry into Open Access: Response by the Open Access Scholarly Publishers Association (OASPA)
http://oaspa.org/house-of-lords-science-and-technology-committee-inquiry-into-open-access/ 
Going for gold? The RCUK policy on Access to Research Outputs http://blogs.lse.ac.uk/impactofsocialsciences/files/2011/06/Mark-Thorley-presentation.pdf 
Willetts’ open access reforms: what will it mean for academics? How will plans to make all publicly-funded research freely available by 2014 impact on academic freedom and diversity? http://www.guardian.co.uk/higher-education-network/blog/2013/jan/29/open-access-research-funding-universities 
Royal Society Meeting on Open Access in the UK: What Willetts Wants
http://occamstypewriter.org/scurry/2013/02/27/royal-society-meeting-on-open-access-in-the-uk-what-willetts-wants/ 
UK HEFCE Call for Comments: Open access and submissions to the REF post-2014 http://www.hefce.ac.uk/media/hefce/content/news/news/2013/open_access_letter.pdf 
Complying with research funders’ Open Access policies http://www.jisc.ac.uk/supportingyourinstitution/researchexcellence/goldoa.aspx?utm_medium=email&utm_source=JISC+Executive&utm_campaign=2269047_Supporting+Your+Institution+March+2013&utm_content=goldoa&dm_i=QHI,1CMT3,6P1KCS,4KSFT,1
ZDA: vzporedne aktivnosti obeh domov kongresa in predsednikove administracije
United States doubles down on open access to federally-funded research
http://legacy.earlham.edu/~peters/fos/newsletter/03-02-13.htm 
Osnutek zakona FASTR in razprave na odborih
A: Fair Access to Science and Technology Research Act (FASTR) Legislation Introduced in U.S. Congress http://www.infodocket.com/2013/02/14/fair-access-to-science-and-technology-research-act-fastr-legislation-introduced-in-u-s-congress/ 
SPARC FAQ for the Fair Access to Science and Technology Research Act (FASTR) http://www.arl.org/sparc/resources/sparc-faq-for-the-fair-access-to-science-and-techn.shtml 
With Introduction of FASTR, Congress Picks up the Pace on Open Access Legislation
http://www.arl.org/sparc/media/blog/with-introduction-of-fastr-congress-picks-up-the-p.shtml 
Subcommittee Discusses Benefits of Open Access to Research Data and Challenges in Implementation http://www.spaceref.com/news/viewpr.html?pid=40243 Direktiva Bele hiše
Expanding Public Access to the Results of Federally Funded Research http://www.whitehouse.gov/blog/2013/02/22/expanding-public-access-results-federally-funded-research
National Science Foundation Collaborates with Federal Partners to Plan for Comprehensive Public Access to Research Results http://www.nsf.gov/news/news_summ.jsp?cntn_id=127043&WT.mc_id=USNSF_51&WT.mc_ev=click 
White House #OSTP memo plots course for open access (Elsevier) http://elsevierconnect.com/white-house-ostp-memo-plots-course-for-open-access/

Analize stanja, projekti, stališča, pobude

World wide web creator sees open access future for academic publishing
http://phys.org/news/2013-01-world-wide-web-creator-access.html 
How the Internet Changed Science Research and Academic Publishing, Creating the New Research Economy http://www.huffingtonpost.com/olivier-dumon/how-the-internet-changed_b_2405006.html?utm_hp_ref=tw 
Open Access Is Not Just For Scientists. It's For Everyone. http://figshare.com/blog/Open_Access_Is_Not_Just_For_Scientists_It's_For_Everyone/72 
A Journey to Open Access – Part 4: Open Access in the UK: The Finch Report and RCUK’s Open Access Policy
http://tonyhey.net/2013/02/04/a-journey-to-open-access-part-4/ 
Strukturni okviri za odprto, digitalno raziskovanje – strategija, politika in infrastruktura / Structural frameworks for open, digital research – strategy, policy & infrastructure, Kopenhagen, 11.–13. 6. 2012
http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/podrobnostClanek.aspx?id=653 
Anatomy of Green Open Access http://www.openaccesspublishing.org/apc8/Personal%20VersionGreenOa.pdf 
Neither gold, nor green, nor hybrid are sustainable open access models
http://bjoern.brembs.net/news.php?item.888.11 
Open access publication—always a good thing? http://iopscience.iop.org/0952-4746/33/2/E9
Introduction to the discussion statements: KNAW open access dialog “Publish open access or perish?” http://www.knaw.nl/Content/Internet_KNAW/actueel/bestanden/Intro_to_discussion_statements_KNAW_OA_dialog_6_feb_2013.pdf 
Financial Realities — A New Analysis Suggests OA Will Have a Benign Effect on Publishers http://scholarlykitchen.sspnet.org/2013/03/05/financial-realities-a-new-analysis-suggests-oa-will-have-a-benign-effect-on-publishers/ 
Tracking Open Access?
http://www.openaire.eu/index.php?option=com_content&view=article&id=446:tracking-open-access&catid=76:highlights 
There are university websites hiding all their research? http://www.guardian.co.uk/higher-education-network/blog/2013/jan/10/research-communications-uk-university-websites?CMP=twt_gu 
Open Access Oxford: Expanding the possibilities http://openaccess.ox.ac.uk/
Introducing OA within your portfolio http://www.researchinformation.info/news/news_story.php?news_id=1078 
Year in Ideas: University’s digital scholarship centre using open access to make research more useful http://news.nationalpost.com/2012/12/27/year-in-ideas-universitys-digital-scholarship-centre-using-open-access-to-make-research-more-useful/
Information handling in collaborative research http://liber.library.uu.nl/index.php/lq/article/view/8107 
Dutch PhD-workshop on research design, open access and open data
http://blog.okfn.org/2013/02/01/dutch-phd-workshop-on-research-design-open-access-and-open-data/ 
Leading Scientists into Openness http://figshare.com/articles/Leading_Scientists_into_Openness/154618 
Open Access from the perspective of young researchers http://www.eifl.net/news/open-access-perspective-young-researchers 
Getting Under the Skin of our Scientific Communities http://www.openaire.eu/en/component/content/article/76-highlights/392-getting-under-the-skin-of-our-scientific-communities 
OpenAIRE / New services for Project Coordinators http://www.openaire.eu/en/component/content/article/76-highlights/398-project-coordinators-its-for-you
As DPLA Launch Date Approaches, Faculty Calls for Open Access http://www.thecrimson.com/article/2013/3/4/digital-library-open-access/ 
Promotion of open access at the University of Belgrade http://www.eifl.net/news/open-access-advocacy-belarus-and-serbia#serbia 
NIU Libraries launches Open Access Fund http://www.niutoday.info/2013/03/04/niu-libraries-launches-open-access-fund/ 
How librarians can help widen access to research – live chat round-up: From access to data, resources to support, our panel's thoughts on how librarians are influencing the dissemination of research
http://www.guardian.co.uk/higher-education-network/2013/jan/29/university-libraries-open-access-publishing 
My library is already an open access publisher! Is yours? http://bjoern.brembs.net/comment-n890.html 
Open Peer-review Model for Publishing Scientific Results http://www.homolog.us/blogs/2013/01/07/open-peer-review-model-for-publishing-scientific-results/ 
UMinho OA Seminar Presentations: European Workshop of the MedOANet Project + OA Seminar
http://goo.gl/sE0Yp 
Africa’s Open Access Platform http://www.scienceguide.nl/201301/africa%E2%80%99s-open-access-platform.aspx?rss=1 
Open Library of the Humanities
https://www.openlibhums.org/ 
BioMed Central APC fees - a comparison between 2012 & 2013 http://figshare.com/articles/BioMedCentral_APC_fees_a_comparison_between_2012_2013/105920 
Scholarly Communication News: OpenAIRE Quarterly Publication http://www.openaire.eu/en/newsletter 
EIFL Open Access advocacy case studies http://www.eifl.net/news/winners-eifl-call-proposals-open-access-adv-0

Orodja SHERPA

SHERPA/RoMEO: Publisher copyright policies & self-archiving http://www.sherpa.ac.uk/romeo/index.php?la=en SHERPA/Juliet: Research funders' open access policies, http://www.sherpa.ac.uk/juliet/ 
SHERPA/FACT: Funders & Authors Compliance Tool: Helping you comply with research funders' policies on open access to publications,
http://www.sherpa.ac.uk/fact/

Avtorskopravni vidiki

Open Access Scholarly Publishers Association – FAQs – Licensing http://oaspa.org/information-resources/frequently-asked-questions/ 
Open Access Agreements and Licenses Task Force http://www.openaire.eu/en/component/content/article/76-highlights/404-licenses-feel-the-force
Growth in use of the CC-BY license
http://oaspa.org/growth-in-use-of-the-cc-by-license-2/ European Network for Copyright in support of Education and Science
http://www.ences.eu/

Odprte revije

Nature Publishing Group buys into open-access publisher http://blogs.nature.com/news/2013/02/nature-publishing-group-buys-into-open-access-publisher.html 
Scientific publishing: Changing Nature http://www.economist.com/blogs/babbage/2013/02/scientific-publishing 
After Ten Years of Publishing, What’s Next for PLOS? http://blogs.plos.org/plos/2013/01/after-ten-years-of-publishing-whats-next-for-plos/ 
Copernicus: First Open Access Publisher in OpenAIRE! http://www.openaire.eu/en/component/content/article/76-highlights/397-copernicus-open-access-publisher-in-openaire 
AlmaDL Journals: quality services for open access scientific publications at the University of Bologna
http://conservation-science.unibo.it/article/view/3396 
Library Publishing Coalition—A Milestone in Evolution of Scholarly Publishing
http://newsbreaks.infotoday.com/NewsBreaks/Library-Publishing-CoalitionA-Milestone-in-Evolution-of-Scholarly-Publishing-88253.asp
Society Publishers with Open Access Journals https://docs.google.com/spreadsheet/ccc?key=0AgBYTDKmesh7dDZ6UnBfcnpOdVpnd3ptSnVpQ0xrenc#gid=1 
Growth of Open Access - Major Publishers http://figshare.com/articles/Growth_of_Open_Access_Major_Publishers/650799
Cost-effectiveness of open access publications http://www.eigenfactor.org/openaccess/CostEffectiveness.pdf 
Cost Effectiveness for Open Access Journals http://www.eigenfactor.org/openaccess/index.php?jsearch 
Open Access Versus Traditional Journal Pricing: Using a Simple 'Platform Market' Model to Understand Which Will Win (and Which Should)
http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2201773 
In Praise of “Double-Dipping” — Fairness, Affordability, Vitality, and Sustainability http://scholarlykitchen.sspnet.org/2013/01/29/in-praise-of-double-dipping-fairness-affordability-vitality-and-sustainability/ 
Open Access Funding for APCs: what works for now http://oanow.org/2013/03/funding-apcs/
Jisc Collections and Open Access Key to collaborate on UK Gold OA article payments pilot : JISC http://www.jisc.ac.uk/news/stories/2013/01/jisc-apc.aspx 
What if an open-access publisher goes bankrupt? http://svpow.com/2013/01/29/what-if-an-open-access-publisher-goes-bankrupt/ 
Open access journal content found in commercial full-text aggregation databases and journal citation reports http://www.emeraldinsight.com/journals.htm?articleid=17084099&WT.mc_id=journaltocalerts
Marketing OA journals now that authors are customers: the role of RSS http://www.ingentaconnect.com/content/alpsp/lp/2013/00000026/00000001/art00010 
Open Access Journals: issues, implications, & the how to's of journal management using Open Journal Systems http://www.indiana.edu/~catapult/resources/catapult_spring_20131.pdf 
Open Journal Systems: OnlineTutorials http://pkp.sfu.ca/tutorials

Zasledovanje odmevnosti objav

Deep Impact: Unintended consequences of journal rank http://arxiv.org/ftp/arxiv/papers/1301/1301.3748.pdf 
Rising Publication Delays Inflate Journal Impact Factors http://www.plosone.org/article/info:doi/10.1371/journal.pone.0053374 
Cheap Impact?
http://www.the-scientist.com/?articles.view/articleNo/34097/title/Cheap-Impact-/ 
Price doesn't always buy prestige in open access http://www.nature.com/news/price-doesn-t-always-buy-prestige-in-open-access-1.12259 
Impact assessment & the REF http://blogs.lse.ac.uk/impactofsocialsciences/files/2011/06/David-Sweeney-presentation.pdf 
Tenure - Track Science Faculty and the 'Open Access Citation Effect'
http://jlsc-pub.org/jlsc/vol1/iss3/6/ 
Impact as a driver for OA http://blogs.lse.ac.uk/impactofsocialsciences/files/2011/06/Robert-Kiley-presentation.pdf 
Open letter to publishers: Open your article reference lists for inclusion in the Open Citations Corpus http://opencitations.wordpress.com/2013/01/03/open-letter-to-publishers/
Taylor & Francis to open article reference lists http://opencitations.wordpress.com/2013/01/03/tf-opens-references/ 
Open citations developments http://opencitations.wordpress.com/2013/01/04/open-citations-developments/ 
Altmetrics: Value all research products http://www.nature.com/nature/journal/v493/n7431/full/493159a.html 
Altmetrics for Librarians and Institutions: Part III http://www.swets.com/blog/altmetrics-for-librarians-and-institutions-part-iii#.UOdQ67vhcgt 
F1000, Mendeley and traditional bibliometric indicators http://sticonference.org/Proceedings/vol2/Li_F1000_541.pdf

Problematika naročniških revij

How Corporations Score Big Profits By Limiting Access To Publicly Funded Academic Research http://thinkprogress.org/economy/2013/03/03/1633451/reed-elsevier-lobbying-academic-publishing/ 
Librarians and the terrible fix: economics of the Big Deal http://works.bepress.com/ted_bergstrom/111/ 
The Elsevier boycott one year on http://gowers.wordpress.com/2013/01/28/the-elsevier-boycott-one-year-on/ 
The growing monopoly of academic IP by Elsevier http://rossmounce.co.uk/2013/01/25/elseviers-growing-monopoly-of-ip-in-academia/ 
Mathematicians aim to take publishers out of publishing http://www.nature.com/news/mathematicians-aim-to-take-publishers-out-of-publishing-1.12243 
Open Access, library and publisher competition, and the evolution of general commerce
http://www.dtc..umn.edu/~odlyzko/doc/libpubcomp.pdf

Odprte monografije

SciELO announces open access eBook collection from Brazil http://www.libraries.wright.edu/noshelfrequired/2013/03/15/scielo-announces-open-access-ebook-collection-from-brazil/

Repozitoriji

Implementing Open Access Policies Using Institutional Repositories http://www.ala.org/alcts/sites/ala.org.alcts/files/content/resources/papers/ir_ch05_.pdf 
A Journey to Open Access – Part 2; University Research Management and Institutional Repositories http://tonyhey.net/2013/01/04/a-journey-to-open-access-part-2/ 
Repository ranking underlines Southampton’s global influence http://www.ecs.soton.ac.uk/news/4190

Institutional Repositories: Exploration of Costs and Value

http://www.dlib.org/dlib/january13/burns/01burns.html 
COAR Training materials
http://www.eifl.net/news/coar-training-materials 
A Study on the Open Source Digital Library Software's: Special Reference to DSpace, EPrints and Greenstone http://arxiv.org/abs/1212.4935 
Interoperability
http://www.coar-repositories.org/working-groups/repository-and-repository-networks-support-and-training/training-materials/interoperability/ 
Evaluation of interoperability protocols in repositories of electronic theses and dissertations http://www.emeraldinsight.com/journals.htm?articleid=17065435 
RIOXX – Interoperability metadata – support the tracking of research outputs and developing Vocabularies for Open Access (V4OA)
http://www.rsp.ac.uk/documents/get-uploaded-file/?file=Paul Walk.ppt 
Bibliographic Metadata Harvesting to Support the Management of an Institutional Repository https://dspace.ist.utl.pt/bitstream/2295/1271450/1/dissertacao.pdf 
Joint RSP & UK RepNet event on “Supporting and enhancing your repository”
http://www.rsp.ac.uk/events/supporting-and-enhancing-your-repository/ 
UK RepNet wrote a blog posting summarizing the presentations and more importantly the breakout sessions and the conclusions drawn from that day https://rspproject.wordpress.com/2013/02/08/supporting-and-enhancing-your-repository-a-joint-repnetrsp-workshop/ 
Understanding CERIF - a Use Case http://www.openaire.eu/en/component/content/article/76-highlights/396-openaireplus-linking-to-cerif-model-and-cris-systems 
Pure is now OpenAIRE compliant! http://www.openaire.eu/index.php?option=com_content&view=article&id=441:pure-is-now-openaire-compliant&catid=9:news-events 
COAR Preliminary Report – Sustainable Best Practices for Populating Repositories
http://www.coar-repositories.org/working-groups/repository-content/preliminary-report-sustainable-best-practices-for-populating-repositories/ 
The Catmandu/LibreCat Software Development Project http://librecat.org/ 
NISO Launches New Open Discovery Initiative to Develop Standards and Recommended Practices for Library Discovery Services Based on Indexed Search http://www.niso.org/news/pr/view?item_key=21d5364c586575fd5d4dd408f17c5dc062b1ef5f

Odprti podatki raziskav

Data: why openness and sharing are important http://blog.f1000research.com/2013/03/14/data-why-openness-and-sharing-are-important/ 
IDCC13 Data Publication: generating trust around data sharing http://www.dcc.ac.uk/blog/idcc13-data-publication-generatin -trust-around-data-sharing 
Mandated data archiving greatly improves access to research data
http://www.fasebj.org/content/early/2012/12/28/fj.12-218164.short 
Dealing with Data - OpenAIRE's First Workshop http://www.openaire.eu/en/component/content/article/76-highlights/393-openaires-first-workshop 
ADMIRe Research Data Management Survey Results http://eprints.nottingham.ac.uk/1893/1/ADMIRe_Survey_Results_and_Analysis_2013.pdf 
Developing an Institutional Research Data Management Plan Service http://www.educause.edu/library/resources/developing-institutional-research-data-management-plan-service 
Code of Practice (Datasets)
http://www.theodi.org/consultation-response/code-practice-datasets 
Research data management and repositories
http://www.coar-repositories.org/working-groups/repository-and-repository-networks-support-and-training/training-materials/research-data-management-and-repositories/ 
4 Ideas for Defending the Open Data Commons
http://blog.okfn.org/2013/01/10/4-ideas-for-defending-the-open-data-commons/ 
“Data Paper”: the data publishing project of Pensoft http://www.openaire.eu/en/component/content/article/76-highlights/399-data-paper-the-data-publishing-project-of-pensoft 
Research Data Curation Bibliography, Version 2
http://digital-scholarship.org/rdcb/rdcb.htm 
Data Management Guide for Citizen Scientists released http://www.dataone.org/news/data-management-guide-citizen-scientists-released

Povezovanje objav in podatkov raziskav

It's all in the Context...
http://www.openaire.eu/index.php?option=com_content&view=article&id=443:its-all-in-the-context&catid=76:highlights 
Linking Data & Publications: solving multi-disciplinary challenges for OpenAIREplus http://www.dcc.ac.uk/sites/default/files/documents/IDCC13presentations/Hoogerwerf2IDCC13.pdf 
Development linked research data http://www.researchtoaction.org/2013/02/development-linked-research-data/?utm_source=&utm_medium=&utm_campaign=

Tekstovno in podatkovno rudarjenje

What's in a Mine?
http://www.openaire.eu/index.php?option=com_content&view=article&id=438:whats-in-a-mine&catid=76:highlights 
Text Mining and Scholarly Publishing http://www.publishingresearch.net/documents/PRCTextMiningandScholarlyPublishinFeb2013.pdf 
Letter in response to "Licences for Europe - A Stakeholder Dialogue" text and data mining for scientific research purposes workshop
http://www.libereurope.eu/news/licences-for-europe-a-stakeholder-dialogue-text-and-data-mining-for-scientific-research-purpose 
Why may Google textmine but Scientists may not? http://researchremix.wordpress.com/2013/03/13/why-google/ 
Communication from the European Commission: On content in the Digital Single Market (stran 4) http://ec.europa.eu/internal_market/copyright/docs/copyright-infso/121218_communication-online-content_en.pdf

Prosto in odprto dostopna učna ter študijska gradiva

Subversive Proposal 2.0*: Creating an OA portal to US Theses and Dissertations
http://sites.tdl.org/fuse/?p=82

Creative Commons Priznanje avtorstva 2.5 Slovenija