Wikisym

Wikisym je mednarodni simpozij z letnimi konferencami o wiki tehnologiji in odprtem sodelovanju, ki naslavlja raziskovanje, industrijo, podjetništvo in prakso po svetu.

Proverbiarium 200

Per me licet.
Kar zadeva mene, je dovoljeno.

Per quae peccat quis, per haec et tortquetur.
S čimer kdo greši, od tega tudi trpi.

Persaepe accidit, ut utilitas cum honestate certat.
Pogosto se dogodi, da se koristno bori s častnim.

Knjižnice v Veliki Britaniji

Ne glede na kočljivost naslova v katerem se avtor pravzaprav sprašuje o prihodnosti predvsem javnih knjižnic v V. Britaniji, je članek vredno prebrati. Predstavi namreč analizo prednosti knjižnične in spletne ponudbe knjižnega gradiva, torej razloge, ko si pristopa nista konkurenčna. Istočasno omogoča tak pogled tudi vzpostavitev strategije za učinkovitejšo preobrazbo klasične knjižnice v preživetja vredno informacijsko  točko (vsaj še za nek čas v prihodnosti).

O bibliotekarskih blogih

Večine mojih bralcev najbrž ni potrebno opozarjati na Biblioblog, ker ste brez dvoma njegovi redni obiskovalci. Tega, ki še ni, pa naj usmerim nanj prav zaradi zadnjega zapisa, v katerem kolega Kanič, avtor Bibliobloga, opozarja s povezavo na najpomembnejše bibliotekarske bloge v svetu. 
(Morda mi bo zaradi tega zapisa kdo poočital samoreklamo, vendar to ni bil namen tega zapisa). 

Digital Public Library of America

Pod okriljem “Berkman Center for Internet and Society” na Univerzi Harvard in s podporo fundacije Alfred P. Sloan je sprožena projektna iniciativa za vzpostavitev nacionalne javne digitalne knjižnice (Digital Public Library of America – DPLofA) narodne dediščine. Oblikovana je tudi wiki stran za načrtovanje poteka projekta.

Proverbiarium 199

Quodcumque labore, sine sudore nihil.
Z naporom marsikaj, brez znoja ničesar.

Quod datur probis, eripitur improbis.
Kar daješ dobrim, iztrgaš slabim.

Quod differtur, non aufertur.
Kar odložimo ne odpravimo.

Proverbiarium 198

Levior pluma est gratia.
Hvaležnost je lažja od peresa.

Levis est consolatio ex miseriis aliorum.
Slaba je uteha v tuji nesreči.

Levis est labor omnis amanti.
Napor je lahek tistemu, ki ga rad opravi.

Obligaten odprti dostop v .SI

Brez zamere, ker bom pisanje dr. Kotarjeve, ki mi ga je ravno posredovala, v celoti prenesel v zapis:

Spoštovani!
Minister g. Gregor Golobič in dr. Jana Kolar, v. d. direktorica Direktorata za znanost in tehnologijo, sta 31. januarja 2011 na novinarski konferenci predstavila osnutek Načrta razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020. Tega dne se je pričela tudi javna razprava o dokumentu, ki bo odprta mesec dni. Novinarska konferenca: http://www.mvzt.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12023/6901/
Dokument: http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/znanost/nacrt-RI.pdf
S tem obvestilom želimo opozoriti predvsem na prost/odprt dostop do rezultatov javno financiranih raziskav, katerega vzpostavitev ali nadaljnji razvoj je prednostno načrtovana v osnutku dokumenta:
- na mednarodni ravni sodelovanje v projektih DARIAH in CEESDA,
- na nacionalni ravni digitalni nacionalni viri in družboslovna ter humanistična raziskovalna infrastruktura.
V poglavju Digitalni nacionalni viri je predvidena vzpostavitev nacionalne infrastrukture odprtega dostopa do podatkov raziskav in objav raziskovalcev, ki bo povezana z Informacijskim sistemom o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS). Po vzpostavitvi infrastrukture naj bi bila oddaja podatkov raziskav in objav raziskovalcev iz javno financiranih raziskav v repozitorije obvezna.

Lep pozdrav,
Mojca Kotar
UL, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost

In ne morem si kaj, da ne bi dodal svojega komentarja: TRIKRAT HURA ZA ODPRTI DOSTOP!!!

Konferenca APE 2011

Konferenca “Akademsko objavljanje v Evropi” (APE) je v celoti referatov ujeta na video trak, ogledate si jih lahko na spletni strani River Valley TV.  Veliko je bilo govora o odprtem dostopu in o ocenjevanju z vrstniki (peer review), pa tudi o spletnih orodjih za spremljanje znanstvene periodike. 

Proverbiarium 197

Nervus gerendarum rerum pecunia.
Glavno gibalo vsega je denar.

Nesciat sinistra tua, quid faciat dextera tua.
Naj ne ve tvoja levica, kar dela tvoja desnica.

Nescit vox missa reverti.
Izgovorjena beseda se ne more vrniti.

Milijon digitaliziranih knjig

Kot lahko preberemo v novici konzorcija CIC, ki združuje deset velikih ameriških univerz, je Google v okviru skupnega projekta digitaliziral prvi milijon knjig od načrtovanih desetih milijonov. Podrobnosti o opravljenem delu lahko preberete tudi na Gogglovem blogu. 

Ali blogati?

Mladim raziskovalcem in pedagoškim sodelavcem priporočam v branje članek v Guardianu. Morda vas navduši za odločitev da pričnete tudi sami pisati blog o svojem delu, o “strokovnem odraščanju” in o iskanju vzpodbud v mreži kolegov-bralcev.

Wiley z odprtim dostopom

Založba Wiley je danes objavila nov program odprtega dostopa do svojih publikacij.

PIRUS2

JISC, agencija za uveljavitev inovativne rabe digitalnih tehnologij v britanskem šolskem sistemu, financira tudi projekt PIRUS2. Ta je namenjen vzpostavitvi sistema statistik za spremljanje znanstvenega opusa na ravni posameznih člankov ob uporabi podatkov depozitnih arhivov in založnikov publikacij ne glede na njihovo ozadno organizacijo.

Za tiste, ki jih tematika nagovarja, bo najbrž zanimivo obvestilo o seminarju ob zaključku projekta, ki ga nosilci organizirajo februarja v Londonu.

Nova verzija internetnega arhiva spletnih strani

Najbrž ni spletnega uporabnika, ki bi ne poznal enega najdragocenejših spletišč, splet Internet Archive (IA), ki nam v različnih projektih ponuja arhivirane digitalizirane informacijske vire, od monografij vse do krajših zapiskov. Znotraj tega spleta ima posebno mesto orodje Wayback Machine, kjer so skladiščene spletne strani iz preteklosti. Tam lahko najdete tudi svoje stare, zdavnaj spremenjene ali opuščene spletne strani. Zdaj so pri IA pripravili novo platformo Wayback M., ki trenutno deluje še v beta verziji pa zato vabijo uporabnike k preskušanju novega arhiva.

Proverbiarium 196

Pecuniae oboediunt omnia.
Denar vse obvlada.

Pecuniam amico credens fert damnum duplex;
argentum enim et sodalem perdidit simul.
Kdor posodi denar prijatelju je dvakrat oškodovan;
izgubil je denar in tovariša.

Pecunia nervus belli.
Denar je bistvo vojne.

Amazonova inovativna serija e-knjig

Pri Amazonu so se odločili za izdajo kratkih monografskih tekstov pod imenom Kindle Singles. Vsak zvezek predstavlja zaključeno, dobro raziskano, dobro utemeljeno in dobro ilustrirano temo. V tej seriji bodo izhajale tudi t, i. TED Books, ki so poskus prenosa odmevnih nastopov iz TEDTalks konferenc (ki jih med drugim poznamo tudi v našem prostoru, TEDx1, TEDx2) v virtualni medij. Kot že ime pove, bodo knjige pripravljene za branje v Kindlovi aplikaciji na različnih napravah, od bralnikov do pametnih telefonov za sprejemljivo ceno 2,99$.

(In ker omenjam TEDx prireditve: morda je to priložnost, da se katera od slovenskih založniških hiš loti založništva slovenskih e-knjig.)

Proverbiarium 195

Sol omnibus lucet.
Sonce sije vsem.

Solum sapientem esse liberum.
Samo modrijan je svoboden.

Solve senescentem (mature sanus equum).
Pametno je zgodaj izpreči starajočega konja.

Skupna inteligenca

V rubriki Fenomeni nam tokratni Dnevnikov Objektiv prinaša odličen (kot zmeraj) prispevek Saše Dolenca pod naslovom Neodvisni posamezniki, skupna inteligenca. Z užitkom sem ga prebral, sprožil pa mi je takoj miselno povezavo z nekim drugim nedavnim člankom v odprtodostopni znanstveni reviji PLoS One: A Reliability-Generalization Study of Journal Peer Reviews: A Multilevel Meta-Analysis of Inter-Rater Reliability and Its Determinants, ki je medtem v znastveni srenji dvignil precej prahu. Če zelo okrnjeno povzamem srž, ki sem jo ujel iz te metaštudije, ki obravnava zanesljivost t.i. kolegialne presoje (peer review - PR) znanstvenih del: skladnost (in s tem zanesljivost?) neodvisnih vzporednih PR ni zelo velika… 

Oba prebrana teksta me samo še utrjujeta v tezi, ki jo zagovorniki odprtega dostopa že dolgo pridigajo, da če bi dosegli splošno dostopnost znanstvenih člankov v spletnem dostopu in bi nato uporabili za presojo kvalitete webometrična merila, bi to bilo precej zanesljiveje kot današnje presoje s pomočjo klasične bibliometrije. Učinkoviteje bi pač delovala “skupna inteligenca”.  In če grem še korak naprej, še do enega članka v istem Objektivu Barbare Kvas, ki replicira J.P. Damijanovemu predlogu o uvajanju spletenega volilnega sistema; tudi v tem primeru nam Dolenčeva sintagma “skupne inteligence” podpre uvajanje novih tehnologij.

Študentska podpora odprtemu dostopu

Na spletni strani bloga Koalicije za pravico do raziskovanja (Right to Research Coalition – RtRC) je objavljena novica, da se je tej študentski iniciativi dodiplomskih in podiplomskih študentov, ki zagovarja bolj odprte sisteme znanstvenega objavljanja,  s podporo pridružila Mednarodna federacija združenj študentov medicine (International Federation of Medical Students’ Associations - IFMSA).  IFMSA, s sedežem v Amsterdamu, je med večjimi svetovnimi študentskimi združenji, saj združuje preko 1,2 milijona študentov medicine. V sedanji akciji povezovanja z RtRC se je izrazito postavila na stran promocije odprtega dostopa v želji kar najbolj učinkovitega dostopa do raziskovalnih rezultatov.

O Open Accessu z upravičeno jezo

Tokrat sem na blogu, ki ga redno in z užitkom spremljam našel zanimivo reakcijo na temo odprtega dostopa. Prof. J. A. Eisen, evolucionist na UC Davis, sicer pa cenjen zagovornik odprtega dostopa (med drugim je glavni urednik PLoS Biology) se je temeljito razjezil zaradi neprimerne rabe pojma Open Access. Sicer si pa preberite njegov zapis.  

ACM Digital Library

Association for Computing Machinery ponuja v svoji ACM Digital Library dostop do polnih tekstov člankov in bibliografskih citacij o računalništvu objavljenih pri različnih založbah.

Proverbiarium 194

Fortes fortuna iuvat.
Pogumnim pomaga sreča.

Fortis gubernator etiam scisso velo navigat.
Pogumen krmar jadra tudi s strganim jadrom.

Fortuna caeca manu munera spargit.
Sreča deli darove s slepo roko.

Najboljše in najslabše zaposlitve (v ZDA)

The Wall Street Journal je objavil vsakoletno  razvrstitev 200 zaposlitev v ZDA po metodologije agencije CareerCast glede na zaslužek, delovne pogoje, stresnost, fizično zahtevnost in zaposlitvene možnosti. Med prvimi desetimi so se znašli poklici:  programski računalničar, matematik,  zavarovalničar, statistik, računalniški sistemski analitik, meteorolog, biolog, zgodovinar, audiolog,  preventivni dentist, na zadnji desetih mestih pa: pristaniški delavec, pleskar, odčitovalec merilnih naprav, gradbeni delavec, varilec, tehnik prve pomoči, voznik taksija, dimnikar, drvar, železar in delavec na naftni vrtini.

Vizualizacija brez meja

Informacijski oz. bolje vizualizacijski guru Hans Rosling nas znova preseneča; tokrat z grafično predstavitvijo umeščeno v prostor: bolj prepričljiv predavatelj res ne more biti. In ko smo soočeni s tako prezentacijo bi skoraj pritegnili Roslingu, ko pravi: “Statistika je najbolj seksi stvar na planetu.”

Položaj e-knjig

Nekaj zanimivih podatkov iz spletnega mesta Publishers Weekly o tem kakšno je danes mesto e-knjig:

64% vseh založnikov zdaj izdaja tudi e-knjige;
66% komercialnih založniških hiš izdaja e-knjige dodatno, ob tiskanih knjigah;
12% komercialnih založnikov izdaja e-knjige namesto tiskanih knjig;
15% komercialnih hiš pravi, da dosegajo z izdajo e-knjig boljše vračilo investicije kot s tiskanimi knjigami;
13% komercialnih hiš pravi, da dosegajo z izdajo e-knjig slabše vračilo investicije kot s tiskanimi knjigami;
40% komercialnih hiš pravi, da ne ve ali je pri izdaji e-knjig vračilo investicije boljše ali slabše kot pri tiskanih knjigah;
68% zaposlenih v komercialnih založbah e.knjige tudi bere.

Proverbiarium 193

Patria communis est parens omnium nostrum.
Domovina je skupna mati vseh nas.

Patriae primos debemus amores.
Najprej dolgujemo ljubezen domovini.

Paucis via cognita veri est.
Maloštevilnim je znana pot resnice.

Nova naravoslovna revija založbe Nature bo OD

Založba Nature Publishing Group je danes najavila izdajo nove znanstvene revije z imenom Scientific Reports.  Nova revija bo:

• objavljala članke iz področij biologije, kemije, talnih ved in fizike,
• prve članke predvidoma objavila letos poleti,
• revija v režimu odprtega dostopa z avtorsko zaščito po načelih nekomercialnih licenc Creative Commons,
• objavljala vse članke, ki bodo originalni in tehnično ustrezni,
• uporabljala merjenje odmevnosti na ravni članka in ne revije, kar je običajnejše,
• od avtorja zahtevala pokritje stroškov procesiranja do objave, kar bo predvidoma v letu 2012 1700 $.

Tudi Odprti odstop je pot varčevanja v visokem šolstvu

Uvodni stavki v nedavnem poročilu o univerzitetnem repozitoriju na univerzi v Huddersfield v VB so dovolj izpovedni:

“The current economic climate, the recent Comprehensive Public Spending Review and the Lord Browne’s Review of Higher Education Funding and Student Finance are all putting pressure on Universities to maximize use of their resources and ensure value for money.”

O finančnih težavah visokega šolstva v ZDA

Krčenje javnih sredstev za visoko šolstvo v ZDA dosega dvomestne procente. O tem kako se lotevajo reševanja dejavnosti, več >tukaj.

Proverbiarium 192

Vivat, floreat, crescat!
Naj živi, cvete in raste!

Vivere militare est.
Živeti pomeni boriti se.

Vivitur parvo bene.
Dobro živi, kdor je z malim zadovoljen.

O prihodnosti Odprtega dostopa

Na svojem blogu prof. S. Harnad napoveduje prihodnji razmah in utemeljuje pogoje za dokončno uveljavitev odprtega dostopa (open access) do znanstvenih objav.

O znanosti in morali

6. novembra letos se je na Arizona State University zbralo k razpravi, o tem kakšen je vpliv evolucijske teorije in napredka v nevroznanosti na tradicionalne koncepte morale, sedem razumnikov: psiholog Steven Pinker, avtor Sam Harris, filozof Patricia Churchland, fizik Lawrence Krauss, filozof Simon Blackburn, bioetik Peter Singer in avtor Roger Bingham. Nastopi in zaključna razprava so na videoposnetkih.

ScienceOnline 2011

Vsega 19 dni nas loči od novega srečanja znanstvene srenje, ki prisega na nove oblike znanstvene komunikacije, od konference ScienceOnline 2011. Pretirano bi bilo govoriti o prelomnosti dogodka, saj gre že za tradicionalno srečanje, vendarle pa nam bi natančnejši pregled v socialna omrežja povezanih raziskovalcev, ki se oglašajo tako v blogih, na Twitterju, Facebooku in še marsikje drugje, vlil spoštovanje do novih oblik komunikacije med njimi in do presenetljive rasti tega medija. In pregled prijavljencev na tokratnem ScienceOnline nam izda, da se bodo prav najimenitnejši med njimi pojavili tudi na konference. Njihove kratke predstavitve in povezave do njihovih spletnih izdelkov lahko v nadaljevanjih spremljate na blogu Bore Zivkovica, enega od organizatorjev prireditve, v rubriki  “ScienceOnline2011 – introducing the participants”, najdete jih pa tudi na tej listi. 

Užijmo praznični čas

 

Vsem bralcem želim prijazno božično praznovanje in veliko dobrega v novem letu, vaš bloger in tviterat Franc

O znanstvenem žurnalizmu

Toplo priporočam vsem svojim bralcem, da si preberete članek Bore Živkoviča “The Line Between Science and Journalism is Getting Blurry….Again” iz spletnega časnika Science Progress.

Študenti “za” odprti odstop!

Blog Open Students poziva k podpori odprtemu dostopu (OD):

We're students – the next generation of scholars.
We believe that science should be open, for everyone to learn.
We're changing the way that research is disseminated.
We are Open Students.

Mislim, da je odločitev študentske skupnosti, da pomagajo pri uveljavljanju OD, pričakovana in pomembna.

Proverbiarium 191

Ratio et causas rerum et consecutiones videt.
Z razumom vidimo in vzroke in posledice.

Rebus angustis animosus atque fortis adpare.
V težavah bodi drzen in pogumen.

Rebus in adversis animum submittere noli.
V težavah naj ti duh ne omaga.

Google Book Ngram

V naboru Google Lab orodij najdemo zanimiv pripomoček, ki ga je pravzaprav omogočil Google Books projekt. Google Book Ngram omogoča spremljanje uveljavljanje določenega pojma ali več pojmov skozi daljše obdobje. Po vnosu izbranih pojmov v iskalno okno nam grafika pokaže njihovo pogostost v izbranem časovnem oknu.   

Proverbiarium 190

Sibi parat malum, qui alteri parat.
Kdor drugemu pripravlja zlo, ga pripravlja sebi.

Sibi quisque peccat.
Vsakdo greši na svoj račun.

Sibi quisque proximus est.
Vsakdo je sebi najbližji.

Forum za bibliometrike

Na spletu Lis-bibliometrics se lahko po predhodni prijavi vključite v JISCov forum o bibliometriki.

Proverbiarium 189

Non est magnus pumilio, licet in monte constiterit.
Pritlikavec ni velik, tudi če stoji na gori.

Non faciunt meliorem equum aurei freni.
Zlate uzde ne naredijo konja boljšega.

Non fit poeta, nascitur.
Pesnik se ne naredi, se rodi.

Zagon OpenAIRE projekta

Ob letošnji predstavitvi OpenAIRE projekta v Ghentu 2. decembra je zbrane nagovorila Neelie Kroes, podpredsednica Evropske komisije, odgovorna za digitalno agendo, na temo “The Challenge of Open Access”

Nizozemska digitalizirana dediščina

Projekt Images for the Future je namenjen ohranjanju nizozemske avdiovizualne dediščine s pomočjo digitalizacije in je organiziran v odprtem dostopu.

Proverbiarium 188

Cantores amant humores.
Pevci imajo radi mokroto (t.j. radi pijejo).

Casum sentis dominus.
Slučajno škodo poravna lastnik.

Casus dementis correctio fit sapientis.
Nesreča bedaka je pouk pametnemu.

Znanost bloganja

Dva že uveljavljena blogerja, Travis Saunders in Peter Janiszewski, ki ju poznamo iz bloga Obesity Panacea sta se lotila novega projekta; odločila sta vzpodbuditi kolege raziskovalce h kar največji uporabi bloganja v srenji. Prvi prispevki v Science of blogging že z naslovi izdajajo, kako želita pomagati kolegom, npr.:

• v zapisu Why all scientists should blog: a case study avtorja opisujeta, kako sta ubirala svoje prve korake v znanstveni blogosferi;
• v zapisu How building your online social network may affect your offline social life predstavljata svoje izkušnje s sodelovanjem v spletni komunikaciji, v dejavnostih t. i. socialnega mreženja. Komentirata med drugim tezo, ali uporaba spletnega torej, online komuniciranja, zmanjšuje posameznikovo javno, offline komunikacijo in njegovo siceršnjo podobo; 
• z zapisom Scientists: Publicizing your research gets you cited more often že z naslovom povesta, kakšne pomembne koristi lahko raziskovalci, ki jih še vedno pesti pomembna prisila Publish or Perish, pričakujejo od spletnih družabnih načinov komunikacije.

Ko sem dan nazaj sodeloval na akademiji ob 50. obletnici Slovenskega mikrobiološkega društva je bilo zlasti v razpravah, zgodovinskih in aktualnih, posebno pa še v priključeni okrogli mizi večkrat začutiti probleme šibke komunikacije med kolegicami in kolegi. Kolegialno občestvo, ki ima pomembne skupne interese sicer dobrodošlo povezujejo stanovske vezi društvene organizacije, vendar proti temu deluje obilica vsakodnevnih profesionalnih ter zasebnih, zlasti še družinskih ter drugih javnih obvez, ki so tehtna ovira v potrebni in poglobljeni izmenjavi mnenj. Pri tem pa kot da pozabljamo, da nikoli doslej ni bilo toliko in tako učinkovitih možnosti, ki vendarle omogočajo preseganje teh ovir in še več, ki dodajajo novo kvaliteto v teh kontaktih ter jih predstavlja spletna tehnologija. O enem od orodij ali bolje o enem od pristopov govorita oba blogerja in prav bi bilo, da jima prisluhnemo, predvsem pa da si po seznanitvi z razvitostjo tega načina komuniciranja drugod priznamo zaostanek pri nas in da z izborom ustrezne strategije ta razkorak zmanjšamo. Imam občutek, da razloge za pogosto citirani digitalni razkorak  (Digital divide) prepogosto iščemo v pomanjkanju materialnih in fizičnih virov, zanemarjamo pa vzroke v generacijskem razkoraku in morda celo v razkoraku povzročenem s karakterjem naroda. In kot da ne uspemo dovolj učinkovito preseči tega razkoraka z izobraževanjem in se ne zavedamo, kako pomembna naloga za prihodnost nam je naložena v tej točki.

Vzpodbuda odprtemu dostopu

Iz univerze Salford poročajo o zanimivem načinu vzpodbujanja uporabe odprtega dostopa. Ne samo, da je odlaganje člankov v repozotoriju za sodelavce univerze obveza, vzpostavili so tudi sistem nagrajevanja za tiste, ki so deponirali največ svojih del v odložišču.

Projekt LiquidPub

V okviru 7. raziskovalnega programa Evropske komisije je od leta 2008 v delu tudi projekt Liquid Pub.  V njem oblikujejo nove informacijske vire, ki jih omogoča spletna infrastruktura.  Koncept Liquid Book predstavlja nov koncept knjige, Liquid Journal nove perspektive revij v okolju spleta 2.0 in v rešitvah Liquid Conferences naj bi se oblikovala platforma za vodenje interdisciplinarnih konferenc z vključitvijo strokovne javnosti pri komentiranju prispevkov.

Nadaljnji cilji projekta so: iskanje novih rešitev za vrednotenje znanost (Research evaluation), identificiranje in spremljanje znanstvenih skupnosti (Scientific Community), predstavljanje znanstvenih dokumentov in podatkov (Scientific Knowledge Objects - SKO) in še nekatera vprašanja vodenja in organiziranja znanstvene dejavnosti, urejanja  znanstvenega publiciranja vključno s pravicami intelektualne lastnine.

Učinkovito predstavitev projekta prinaša prezentacija Birokua iz Univerze v Trentu.

Proverbiarium 187

Pisces natare oportet.
Riba mora plavati (priporočilo, da kadar jemo ribe, obrok tudi ustrezno podpremo s pijačo).

Piscis primum a capite foetet.
Riba najprej smrdi pri glavi.

Plenus sacculus est aranearum.
Denarnica polna pajčevine (biti brez denarja).

O metriki vpliva v odprtem dostopu

Prof. Steven Harnad govori v audio/grafični prezentaciji o “Scholarly/Scientific Impact Metrics in the Open Access Era”. Med drugim je zanimiva predstavitev dileme o vplivu  OD na dostopnost (znalaganje, prenos) virov in njihovo citiranost, kot tudi predstavljena paleta metričnih metod, ki so danes v uporabi.

Tekoče spremljanje statistik

Spletni portal Worldometers je rezultat delovanja projekta Real Time Statistics Project, ki v mednarodni skupini razvijalcev in raziskovalcev pripravlja ažurno spremljanje najrazličnejših statističnih podatkov v realnem času (deluje v večjezičnih različicah, žal slovenščine ni vmes).

The DO lectures

Zdaj smo se že kar navadili obiskovanja TEDovih video predavanj, tudi tistih, ki nastajajo v lokalnih okoljih. Vsi tudi radi prisluhnemo predavanjem na portalu Videolectures. Tukaj pa je še en tak spletni naslov, ki ponuja zanimive podkaste: The DO Lectures. Dober vzorec njihovega predavanja, ki spodbuja k razmisleku o odprtih vsebinah, je nastop predavateljice Paule le Dieu. (In znova hvala blogerki Vesni, ki me kot prijazni angel opozarja na zanimive spletne najdbe, kot je tale o DO predavanjih).

Proverbiarium 186

Radix omnium malorum avaritia.
Izvor vsega zla je lakomnost.

Rana amat ranam et ranam putat Dianam.
Žabec ljubi žabo in meni, da je žaba Diana.

Rana in fabula.
Žaba v pripovedki (gre za žabo, ki je videla vola in se je tako napihnila v želji, da bi mu bila podobna, da je počila). 

Journal TOC

Podatkovna baza Journal TOCs je največja in odprtodostopna zbirka kazal znanstvenih revij. Stalno dopolnjujejo nabor, ki danes vsebuje kazala 14.751 revij 648tih založnikov.

Tablični računalniki so izziv tudi za javno knjižnično mrežo

Te dni smo lahko opazovali vstop vsaj dveh novinarskih hiš, Dela in Dnevnika, v ponudbo računalniških aplikacij za prihajajoč prodor tabličnih računalnikov. Delo je ponudilo svojo aplikacijo za iPad tablice, iz oglasov v Dnevniku pa je bilo mogoče razumeti, da se oni močneje ogrevajo za ponudbo svojih vsebin na tablicah, ki jih prinaša Samsung in bodo podprte z Androidovim operacijskim sistemom.

Ti koraki, ki seveda zaslužijo vso podporo in pohvalo, pa sporočajo v slovenski informacijski prostor še neko drug signal. Da se bodo namreč realnosti kmalu morale zavedati tudi knjižni založniki, predvsem pa naše knjižnice. Domači knjižnični strokovnjaki so mi zaupali, da jim ni znano, da bi se trenutno katera od knjižnic vsaj poskusno trudila pri iskanju rešitev npr. za posredovanje elektronskih knjig uporabnikom. Bodisi s pomočjo terminalskih postaj v samih knjižnicah ali pa še bolje, s pomočjo ponudbe v oddaljenem odstopi. Kot to npr. omogoča v svetu že zelo uveljavljeni sistem Overdrive.

Ker seveda rad priznam, da nimam natančnih podatkov, kakšno je stanje v slovenskem prostoru digitalne medijske ponudbe, bom seveda zelo vesel, če me dopolnijo in poučijo tisti, ki take podatke imajo.  

Proverbiarium 185

Potior est, qui prior est.
Kdor prvi pride, prvi melje.

Potius sero quam nunquam.
Bolje pozno kot nikoli.

Potus non frangit ieiunium.
S pijačo ne kršimo posta.

Družabna omrežja pomagajo napovedovati epidemije

Družabna omrežja nam res lezejo pod kožo. Z njimi si med drugim povečujemo število sodelavcev v svojih hobijih. Moja FB prijateljica Vesna mi je npr. pravkar posredovala povezavo do izjemnega video klipa, ki bi ga morda sam zgrešil. To je, zanimivo, video iz TED konference (Nicholas Christakis: How social networks predict epidemics) in se ukvarja prav s socialnimi omrežji, konkretneje o tem, kako je s spremljanjem omrežij mogoče napovedovati razširjanje različnih epidemičnih pojavov, npr. od bolezenskih stanj do razširjanja inovativnih idej. Človeka prisili v globok razmislek…

Bibliografije v LinkedIn

Novost pri družabnem omrežju LinkedIn na katero nas opozarja bloger Žiga obeta zanimivo možnost za oblikovanje uporabnikovega portfolija. Z morebitno razširitvijo možnosti pa bomo morda kdaj doživeli tudi razvoj v nekonvencionalni repozitorij revijalnega opusa (in še raje bi videl, da kar celotnega spletnega opusa). In ta bi nato morda omogočal tudi korektnejše bibliografsko vrednotenje avtorjevih del, saj bi namesto ali ob dejavniku vpliva revij v večji meri upošteval tudi direktno citiranje avtorja. O teh resnih dilemah govori Žiga >tukaj.   

TATA – repozitorij OD na Trinity College Dublin

Na nedavnem posvetu o odprtem dostopu so močan vtis na poslušalce pustili nastopi g. Niamh (izg.: Niv) Brennan iz irske Univerze v Dublinu - Trinity College. Med drugim nam je predstavila tudi njihov institucionalni repozitorij odprtega dostopa z imenom TARA (Trinity's Access to Research Archive). Preskus zbirk, ki jih skriva arhiv TARA vam bo najbolje predstavil uporabnost in učinkovitost storitve. Vredno posnemanja!    

Budimpeška iniciativa odprtega dostopa

Potem ko smo tudi v Sloveniji pretekli teden s posvetom izrazili svoj interes za aktivnejše sodelovanje v odprtem dostopu, bi bilo prav, da se podpisnikom budimpeške iniciative odprtega dostopa pridružijo tudi naše visokošolske in raziskovalne ustanove. Tako imamo zdaj med podpisniki zgolj sedem posameznikov - cit. po orig viru: Ambrozic, Melita, Deputy director, National & University Library; Hristovski, Dimitar University of Ljubljana, Faculty of Medicine; Nekrep, Franc Viktor, Professor, University of Ljubljana; Pirtosek, Zvezdan, Consultant neurologist, University Medical Centre, Neurology Clinic; Vodeb, Gorazd, Librarian, National & University Library; Franci, Pivec, Adviser, IZUM
Ki, Tomislav, Postgraduate student, Philosophical faculty Maribor (upam, da sem našel vse!).

Prav tako bi bilo prav, da se naše ustanove pojavijo med podpisnicami Berlinske deklaracije.

O odprtosti podatkov

Morda ste že naleteli na spletno stran “Is It Open Data - IIOD”. Je spletna storitev, ki vam ponuja pomoč pri ugotavljanju, ali so določeni podatki, dostopni na spletu, zaprtega ali odprtega karakterja.  V uvodu vam pojasnijo značilnosti, najpogosteje raziskovalnih, podatkov in možnosti za presojo njihove uporabnosti.

Pobudniki spleta IIOD so tako nedavno prejeli v poskusni poizvedbi zagotovilo od dveh pomembnih založnikov odprtodostopnih člankov, PLoS in BMC, da so vsi raziskovalni podatki, tako tisti, ki so sestavni del člankov ali pa so vključeni v dodatke (supplementary information) dostopni po licenčnih pravilih Creative Commons CC-BY.

Zdaj še citacijski indeks za knjige

Thompson Reuters je ob svojih revijalnem in konferenčnem citacijskem indeksu zdaj napovedal še citacijski indeks za knjige (Book Citation Index - BCI). Ta bo predvsem zanimiv za družboslovje in humanistiko, kjer vemo, da je težišče raziskovalnih objav vezanih na monografije. V začetku naj bi baza vsebovala okoli 25.000 monografij, pričakujemo jo pa lahko v prvi polovici leta 2011. Grajen bo v dveh izdajah: za naravoslovne/tehnične vede (Sciences) in za družboslovje/humanistiko (Social Sciences & Humanities)

Proverbiarium 184

Mors certa, hora incerta.
Smrt je gotova, ura negotova.

Mors et fugacem persequitur virum.
Smrt ujame tudi človeka, ki pred njo beži.

Mors laborum ac miseriarum quies est.
Smrt je počitek po naporu in nadlogah.

Simpatičen posvet o odprtem dostopu

Včeraj začeto in danes končano posvetovanje »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov« v Ljubljani, je brez dvoma bilo koristen mejnik, najprej ker se je ob pomoči ekspertize gostujočih predavateljev iz tujine in ob predstavitvi domačih izkušenj in rešitev doslej najbolj celovito lotilo odprtega dostopa (OD) pri nas.

Med smotri, morda zgolj skritimi smotri, je posvet, verjamem, imel tudi željo, da osvetli trenutno stanje OD v Sloveniji in določi usmeritve kam naprej. Izraziteje je v današnjem drugem dnevu posveta bilo veliko govorjenja o repozitorijih, zlasti pod geslom nacionalnega repozitorija in poslušalec je skoraj dobil vtis, da so ti odprtodostopni arhivi ključ do celovite rešitve OD. Še več, razprava o potrebnem delu na repozitorijih je izrazito izpostavila nujnost novih organizacijskih enot, novih kadrov in novih sredstev. Ne rečem, da to ni ena koristnih sestavin OD, ne verjamem pa da je ta trenutek to najpomembnejši dejavnik. Zlasti ne ker smo več ali manj šele na začetku in zlasti ne, ker se na ta voz takoj pripenjajo npr. želje za pripravo futuristične, totalne zbirke vseh mogočih informacij: pisnih, zvočnih, video in kakršnihkoli že vsebin. Sam razumem OD, sicer res da skozi oči skromnega uporabnika njegovih uslug, manj kot projekt organiziranja kompleksne infrastrukture ampak prednostno kot gibanje znanstvene javnosti, kot produkt Odprte družbe, torej z značilnostjo civilnodružbenega upora proti uveljavljenemu vzorcu korporativistične organiziranosti znanstvene publicistike, obvladovane s strani multinacionalnih založniških hiš. OD naj bi v prvem koraku predvsem zagotovil neoviran, torej brezplačen dostop do strokovnih in znanstvenih objav za strokovnjake, raziskovalce, študente in laično javnost. Najprej to. V nadgradnji pa bi kasneje seveda lahko dobival nove, dodatne vsebine in možnosti, vendar začnimo abecedo pri alfi. In seveda ob upoštevanju možnosti, ki jih omogoča agregiranje, velika prednost spletne tehnologije in nasprotje centralizacije.

V diskusiji na posvetu sem srbeč jezik skušal ohladiti s predlogom, kako vidim kot bistveno in ta trenutek nujno odločitev domačega financerja javnega raziskovanja, da zahteva od vseh raziskovalcev, ki uporabljajo javna sredstva, da mandatno odlagajo svoje recenzirane objave v eni od oblik OD, bodisi v zlati ali v zeleni varianti. Morda bodo potrebne manjše korekture dosedanjih praks, tako v načinu uvrščanja mandatiranih vsebin v zbirke, pa morda v omilitvi zahtev pri določanju odličnosti objav na podlagi uglednosti revij ipd. Dovolim si tezo, da raziskovalec zaradi večjega izplena citatov, ki mu jih prinaša OD lahko učinkovito nadomesti vrednost, ki jo prinaša z dejavnikom vpliva izražena odličnost objave. Le dogovoriti se moramo tako.

Drug moj predlog pa je bil, da strokovnjaki, ki sodelujejo v posredovanju informacij, na prvo mesto svojih nalog uvrstijo izobraževanje svojih uporabnikov, raziskovalcev, o OD. Za slednje sem namreč še vedno prepričan, da se ne odločajo za OD deloma iz nepoznavanja in deloma iz inertnosti. Ker ne poznajo vseh prednosti, ki jih lahko pridobijo z odprtim dostopom, se najprej bojijo, da bo novost pomenila za njih nove obveze, kot je to res veljalo za marsikatera novost zadnjih let in da bodo morda prizadeti v kariernem napredovanju, ker odprti dostop pač še ni enakovreden v scientometričnem vrednotenju.

Jutri...

Na posvetovanje PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV, ki bo 27. in 28. oktobra 2010 v ljubljanskem Grand hotelu Union in ga organizirata Sekcija za visokošolske knjižnice in Sekcija za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v soorganizaciji z Inštitutom za novejšo zgodovino pod pokroviteljstvom Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, so prijavljeni 203 udeleženci, referenti, organizatorji, vabljeni gosti in predstavniki sponzorjev.

Proverbiarium 183

Hastas iacere, quas alius ministrat.
Metati kopja, ki jih drug podaja. (Pomen:  Hvaliti se s tujim perjem.)

Haudquaquam difficile Atheniensem Athenis laudare.
Ni težko v Atenah hvaliti Atenca.

Hectora qui nosset, felix si Troia fuisset.
Kdo bi vedel za Hektorja, če bi Troja bila srečna.

Proslavljamo Teden OD

Blogerka Dorothea Salo je v svojem zapisu zbrala nekaj najboljših letošnjih prispevkov o odprtem dostopu. In kot simpatično pravi v uvodu: “…odprti dostop še ni poglavitna usmeritev, vendar v tem letu je podstavil svojo nogo med vrata…”

Obvezen ogled

Dragi moji spremljevalci! Tele simpatične klipe pa si morate nujno ogledati.

Zakaj Odprti dostop?

Zakaj je odprti odstop v prednosti pred plačljivim dostopom do znanstvenih člankov? Kratko in jedrnato povedano v >tem prispevku.

Teden Odprtega dostopa

Teden med 18. in 25. oktobrom je namenjen obveščanju javnosti o odprtem dostopu (OD). Govorimo na eni strani o gibanju, saj ima OD korenine v pobudi znanstvene javnosti z značilnostjo civilnodružbenega upora proti uveljavljenemu vzorcu korporativistične organiziranosti znanstvene publicistike, obvladovane s strani multinacionalnih založniških hiš. In gre na drugi strani za organiziranje neoviranega, torej brezplačnega dostopa do strokovnih in znanstvenih objav za strokovnjake, raziskovalce, študente in laično javnost.

V naslednjem tednu se tudi v Sloveniji konkretneje seznanjamo z različnimi vidiki pojavnosti OD dostopa in s prednostmi, ki jih zagotavlja znanstveni srenji. Sekciji za visokošolske in za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije organizirata dne 27. in 28. 10. 2010 v ljubljanskem Grand hotelu Union posvetovanje “Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov” pod pokroviteljstvom ARRS.

Proverbiarium 182

Non est bonum esse hominem solum.
Ni dobro da je človek sam.

Non est eiusdem et capere aliquos velle et timere.
Ni mogoče nekoga obvladati in se ga istočasno bati.

Non est fas omnia nosse.
Ni prav, da vse vemo.

Raziskave v kmetijstvu – OD in ne-OD

Kot je mogoče prebrati v povzetku raziskave objavljene v Online Information Review samoarhivirani (torej odprtodostopni – OD) članki kmetijskih raziskav pritegnejo več citatov kot članki brez odprtega dostopa (ne-OD).

Ali nam je mar za Odprti odstop ali ne?

Ko zadnje dni spremljam zaključna dejanja pri organizaciji posvetovanja o odprtem dostopu “Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov” v organizaciji ZBDS in pod pokroviteljstvom ARRS, ki bo v Ljubljani 27. in 28. oktobra, razmišljam o dvojem. Na eni strani sem vesel, ker se kljub relativni zamudi, če stanje primerjam z evropsko-ameriškim raziskovalnim prostorom, zdaj vendarle ta tematika pogumneje predstavlja tudi naši akademski javnosti. Na drugi strani pa me žalosti, da ostajajo napori organizatorja več ali manj omejeni na skupino knjižničarskih in informacijskih navdušencev na ljubljanski Univerzi in v obeh osrednjih knjižnicah, NUK in CTK. In da je npr. za tematiko, ki je izrazito pomembna za raziskovalce in pedagoške delavce v visokošolskem okolju, tako težko pritegniti k predstavitvi izkušenj in vzbuditi pripravljenost za razpravo med sodelavci iz akademskega okolja. Zlasti zato ker imajo nekateri vendarle že določene izkušnje s tem vse bolj aktualnim načinom razširjanja znanstvene in strokovne informacije. Odgovoriti si na vprašanje iz naslova tega zapisa ne znam, razmišljam pa ali je morda pojav povezan s splošno zakrčenostjo slovenske akademske srenje ob simptomatiki o kateri smo lahko v zadnjih dneh in tednih brali kar nekaj kritičnih zapisov tudi  v medijih. In če država pripravlja nove dokumente, kot sta NPVŠ in RISS, bi veljalo z njima predvsem ustvariti take pogoje za delovanje raziskovalne in izobraževalne sfere, da resornemu ministru ne bo treba v skrbi omenjati opazovane “resignacijo ali apatijo”,  kot lahko preberemo v enem njegovih nedavnih govorov.

Interaktivni projektor

Ko postane tehnologija del učnega procesa…

O trajnosti digitalnih podatkov

V zanimivem prispevku “Keeping Bits Safe: How Hard Can It Be?” razpravlja D. S. H. Rosenthala o trajnosti in ohranljivosti digitalnih podatkov v sistemih IKT. 

EU o dostopnosti znanstvenih podatkov

Problematiki široke dostopnosti znanstvenih podatkov je posvečeno poročilo EZ/Evropske komisije “Riding the wave - How Europe can gain from the rising tide of scientific data”. 

MIT Open Access

Dober primer hišne odložiščne baze (repozitorija) odprtodostopnih člankov/prispevkov avtorjev, ki so povezani z MIT, je baza MIT Open Access Articles. Odlikuje jo pregledno oblikovano in učinkovito iskalno okno. 

Proverbiarium 181

Si finis bonus erit, totum bonum erit.
Konec dober, vse dobro.

Si fore vis sanus, ablue saepe manus.
Če želiš biti zdrav, si pogosto umij roke.

Si fueris Romae, Romano vivito more,
si fueris alibi, vivito sicut ibi.
Če si v Rimu, živi po rimsko,
če si drugje, živi kot živijo tam.

Odprti dostop v tranziciji

Letošnja generalna skupščina eIFL  (… in kdo je eIFL?), med 6. in 8. avgustom v švedskem Lundu,  se je predvsem ukvarjala z uveljavljanjem in objavljanjem v odprtem dostopu. Pri tem je posebne pozornosti bila deležna tudi problematika odprtega dostopa v tranzicijskih državah; o tem piše Dana Heegen. In nekaj o tem bomo brez dvoma slišali tudi na našem posvetovanju kasneje v tem mesecu.

Rast odprtega dostopa

Heather Morrison je na svojem blogu predstavila statistične  podatke o vzpodbudni rasti revijalnega odprtega dostopa. Directory of Open Access Journals (DOAJ) je samo v zadnjem četrtletju dodal 312 naslovov do trenutnega števila 5.452. V naboru Open Journal Systems (OJS) iz iniciative KPK  je celo že več kot 6.600 odprtodostopnih revij.

Prepoznava IP naslovov

Če boste potrebovali pomoč pri identifikaciji IP naslovov, vam bo v pomoč spletna stran IPaddress.com s svojimi različnimi funkcijami.

Proverbiarium 180

Res, non verba.
Dejanja, ne besede.

Res est magna tacere.
Velika stvar je molčati (Molk je zlato).

Res sacra miser.
Nesrečnik je sveta stvar.

Proverbiarium 179

Simile claudicans.
Slaba primerjava.

Similia similibus cognoscuntur.
Podobno prepoznamo v podobnem.

Similia similibus curantur.
Podobno se zdravi s podobnim. (Načelo homeopatije)

Analiza bloga/blogerja

Tisti, ki pišete svoje bloge v angleščini se boste lahko zabavali nad tole analizo vašega ustvarjanja.

Angleščina za znanstvenike

Na portalu Scitable (projekt Nature Education) najdete uporabno e-knjigo “English Communication for Scientists”, ki je prednostno napisana z mislijo na one, ki jim angleščina ni materni jezik. Posamezna poglavja govorijo o osnovah sporazumevanja v znanosti, o učinkovitem sporočanju, o prepoznavanju posebnosti vsakokratnega avditorija, o pisanju in govoru za različno publiko, o korakih pri pisanju znanstvenega članka,  o znanstvenem dopisovanju, o učinkovitem ustnem nastopanju, o sodelovanju na konferenčnih prireditvah in o komunikaciji v predavalnici.

Posvet o odprtem dostopu v Sloveniji

Na svoji spletni strani Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) najavlja 4. skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS z naslovom »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov«. Posvet bo 27. in 28. oktobra 2010 v hotelu Union v Ljubljani. Se tam torej vidimo?

Podpora za e-bralnike

Peter Scott nas tokrat opozori na uporabno orodje za upravljanje naše zbirke e-knjig. Calibre je odprtokodni upravljavec za e-knjige, spreminja njihove različne formate, jih prilagodi popularnim e-bralnikom  (npr. Kindle, Sony Reader, Nook), ali pa omogoča njihovo branje na lastnem prikazovalniku. Za nameček omogoča tudi branje e-časnikov oz. jih spreminja v e-knjižno obliko.

Bibliografija o odprtem dostopu

Uporabniki odprtega dostopa bodo gotovo z zanimanjem segli po bibliografiji “Transforming Scholarly Publishing through Open Access: A Bibliography”, ki jo je pripravil Charles W. Bailey, Jr., sicer znan tudi kot avtor spleta Digital Scholarship.  Delo je pri Amazonu na voljo v knjigi z mehko vezavo, seveda pa je na voljo tudi v odprtem dostopu na spletu.

Proverbiarium 178

Hominem experiri multa paupertas iubet.
Revščina sili človeka, da mnogo prenese.

Hominem naturae oboedientem homini nocere non posse.
Človek, ki uboga naravo, ljudem ne more škodovati.

Homines amplius oculis quam auribus credunt.
Ljudje bolj verjamejo očem kot ušesom. 

Iskalnik za revije v odprtem dostopu

Tale Googlov iskalnik - OAJSE vam bo omogočil iskanje v 3627 revijah, ki so v odprtem dostopu. Spisek vseh dostopnih revij najdete na tej spletni strani.  

SciVee – posrednik znanstvenih video vsebin

V sporočanju znanstvenih vsebin se uveljavlja zanimiva kombinacija video vsebine in zapisane znanstvene objave (običajno dostopne v odprtem dostopu) z imenom “pubcast”. Posrednik take oblike znanstvene komunikacije je npr. portal SciVee. 

Proverbiarium 177

Principia omnia rerum sunt parva.
Začetki vseh stvari so majhni.

Principiis consentit exitus.
Konec je skladen z začetkom (Zadeva je skladna).

Principium dimidium totius.
Pričetek je polovica celote. 

Register ORCID

Kakšno leto nazaj  se je v informacijskem prostoru oblikovala iniciativa vzpostavitve odprtega raziskovalnega  in avtorskega identifikatorja -  ORCID (Open Researcher and Contributor Identifier), ki je od nedavna tudi že pravno formalizirana kot neprofitna organizacija. Eden izhodiščnih ciljev pobude je bil v razreševanju nejasnosti z imeni avtorjev raziskav, se pa z napredovanjem sistema sledenja avtorskega opusa in ustvarjanjem registra lahko koristno vključi v spremljanje raziskovalnega procesa vse do ravni njegovega vrednotenja. ORCID danes podpira več kot 115 organizacij iz akademskega, poslovnega in vladnega sveta.

TEDx Ljubljana

V oktobru se nam obeta prireditev TEDx Ljubljana, zato spremljajte spletno mesto, kjer bodo kmalu objavljene podrobnosti.

GooReader

GooReader je simpatična PC aplikacija, ki omogoča iskanje, nalaganje in branje knjig in revij, ki so dostopne na GoogleBooks. Je pripravljena za platforme Windows XP/Vista/7.

Proverbiarium 176

Non intellecti nulla est curatio morbi.
Za neprepoznano bolezen ni zdravila.

Non intelligunt homines, quam magnum vectigal sit parsimonia.
Ljudje ne uvidijo, kako velika dobit je varčnost.

Non licet in bello bis peccare.
V vojni ni dovoljeno ponoviti napako. 

Odprti dostop v Sloveniji

Kot kaže se nam letos v Sloveniji obeta nekoliko pogumnejše soočenje z globalno sicer zelo živahnim gibanjem odprtega dostopa. V današnji Delovi Sobotni prilogi (04. sept. 2010) beremo lahko dobrodošel prispevek dveh ameriških slavistov o tem fenomenu zadnjih let, v oktobru pa je v Ljubljani napovedano prvo posvetovanje z naslovom »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov« v organizaciji Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Gibanje odprtega dostopa, kot lahko preberemo tudi v SP, je zaživelo v zadnjih letih kot iniciativa, ki naj sprosti omejitve v dostopnosti določenih del pisne intelektualne lastnine, ki jih uveljavlja zakonska zaščita, t.i. copyright. V najpogostejši rabi uporabljamo pojem odprtega dostopa za označevanje neplačnega dostopa do posebne kategorije zapisnih del, predvsem ocenjevanih (»peer reveiwed«) znanstvenih prispevkov. V precejšnji meri se pojem prekriva s pojmom odprte vsebine (»open content«), ki določa rabo in ponovno rabo, kot jo dovoljujejo nekatere od licenc Ustvarjalne Gmajne  (»Creative Commons«).

Pazljivega bralca bo morda zmotila neskladnost v gornjih vrsticah, ko uvajam temo s predstavitvijo posveta o »prostem dostopu«, potem pa nenadoma preidem v uporabo sintagme »odprti dostop«. Posredi je terminološka razlika, ki še išče soglasja. Besedna zveza Odprti dostop ima namreč korenine v širši družini podobnih pojavov t. i. Odprtega gibanja (»open movement«), katerih skupna lastnost je neoviran, nediskriminiran dostop do vsebin in znanj, npr. »odprta koda« (»open source«), »odprta znanost« (»open science«), »odprti podatki« (»open data«), »odprti učni materiali« (»open courseware«) idr., medtem ko je zveza »prosti dostop« zelo udomačena v knjižničarski praksi in pomeni neoviran, zlasti fizično neoviran dostop do pisnih virov (revije ali knjige so npr. v knjižnicah v prostem dostopu). Prav je, da ohranjamo torej obe zvezi, vendar »odprti odstop« predvsem v povezavi kot jo uporablja Harnad, eden utemeljiteljev celotnega gibanja . On zagovarja namreč smiselnost dveh pojmov: »odprti dostop« (»open access«) in »svobodni dostop« (»free access«), pri čemer bi ob dosegi soglasja morda lahko v slovenščini za slednjega uporabili tudi besedno zvezo »prosti dostop«, vendar le, če to ne sesuje pojmovne niše iste sintagme, ki jo ta zaseda v bibliotekarstvu. Ker bi bilo koristno to terminološko dilemo razrešiti vabim bralce k razpravi o tej temi.

Praksa odprtega dostopa se udejani pravzaprav šele z dostopnostjo vsebin na spletnem mediju, pri čemer prav digitalizacija vsebin ponudi celotno paleto koristi, ki jih znanost lahko pričakuje od koncepta odprtosti. V desetletju odkar se uveljavlja ta paradigma me je pravzaprav presenečala počasnost njenega uveljavljanja. Seveda mi je razumljiv vpliv opozicije, ki jo ustvarja založniška srenja klasične revijalike. Kljub temu pa tudi potem, ko so se pričeli kopičiti dokazi o učinkovitem povečevanju odmevnosti v odprtem dostopu objavljenih vsebin v primerjavi z objavami iz klasičnega dostopa, kar je seveda ključna dobit za avtorja, zagovorniki zaman iščejo odgovor, čemu se raziskovalci tako obotavljivo odločajo za to obliko predstavljanja svojih rezultatov. Ker se bom k tej temi še vračal vsaj do oktobrskega posveta bi tudi ob težavah pri uveljavljanju odprtega dostopa med raziskovalci in avtorji povabil bralce h komentarjem tega vprašanja. Zdi se mi, da je še zlasti slovenski informacijski prostor relativno rezerviran do možnosti, ki jih daje odprti dostop.

PLoS ova mreža blogov

Danes odpira odprtodostopni revijalni založnik Public Library of Science (PLoS) domovanje mreži znanstvenih blogov PLoS Blogs. Mreža je že vključena tudi v zbirnik scienceblogging o katerem sem pisal nedavno. 

Bibliotekarska terminologija

Svojim spremljevalcem (followers) v branje toplo priporočam blog Bibliotekarska terminologija, ki ga pripravlja bloger, tviterat, knjižničar in leksikograf Ivan Kanič.

Guardianovi blogi o znanosti

Znanost je osvojila blogosfero, ali pa  je blogosfera zasvojila znanstvenike. Pew Research Center ugotavlja v svoji študiji, da znanstvene teme predstavljajo 10% vsebin v blogosferi, v kontrastu z vsega 1% znanstvenih vsebin, ki jih objavijo klasični mediji. Guardian je časnik, ki se tega izraziteje zaveda, zato je namenil poseben in nov prostor mreži znanstvenih blogov, Guardian Science Blogs (povzemam po Bori Zivkovicu).