Pilotni projekt odprtega dostopa v EC FP7

Evropska komisija je zastavila obetaven projekt v katerem bi raziskovalne rezultate (poročila oz. članke) v nekaterih področjih 7. Okvirnega programa (FP7)  avtorji objavili v odprtem dostopu. K temu naj bi jih obvezovalo tudi določilo v podpisani pogodbi. Projekt je zasnovan pod geslom znanega Newtonovega izreka:
“If I have seen further it is by standing on the shoulders of giants.” (Isaac Newton, 1676), ki je pravzaprav ključna ideja celotnega gibanja Odprtega dostopa (Open Access).

Kot lahko preberemo v sporočilu EC, naj bi projekt obsegal področja  Energije, Zdravja, IKT, Raziskovalne infrastrukture, Znanosti v družbi ter Družboslovnih in humanističnih ved. Pogodba bo zavezovala avtorje, da bodo po svojih najboljših močeh zagotovili odrti dostop do svojih člankov v 6 ali 12 mesecih v institucionalnih ali v specializiranih odprtih arhivih (repozitorijih), pri čemer EC kasneje načrtuje tudi oblikovanje posebnega arhiva za ta namen. Avtor naj bi deponiral, glede na dogovor z založbo, ki bo članek objavila, bodisi končno verzijo po ocenjevanju (peer review) in tiskovni redakciji ali pa svoj manuskript dopolnjen z vsemi popravki iz ocenjevanja in redakcije.  EC bo avtorje s posebnimi navodili tudi poučila, kako naj dogovarjajo z založniki avtorske pravice, ki jim bodo zagotovile izpolnitev pogojev za sodelovanje v projektu.

Vsem, ki jih bo nova iniciativa prisilila, da se bodo bolj podrobno seznanili z odprtim dostopom, priporočam posebno spletno stran OASIS s priročniško sestavljenimi obsežnimi informacijami o tem vse pomembnejšem spletnem načinu informacijskega pretoka v znanosti.

WebCite

Ste morda avtor bloga ali spletne strani z vsebino za katero pričakujete, da bo morda kdaj citirana v prispevku kakšnega vašega bralca. V znanstveni literaturi je to vse bolj pogost pojav, čeprav je treba priznati, da informacije iz neocenjevanih (“non-peer-reviewed”) virov niso najbolj priljubljen material za citiranje. Ali pa imate dokument, pri katerem vam je iz kateregakoli drugega razloga veliko do tega, da ne postane efemeren. Kakorkoli, če svoj spletni dokument shranjujete na serverju katerega usoda ni zagotovljena za vekomaj (vprašali boste morda: za katerega pa je?),  je smiselno uporabiti nek način arhiviranja vsebine, ki bo zagotavljal večjo verjetnost trajnosti. To možnost med drugimi ponuja tudi servis WebCite, ki vam omogoča, da svoj dokument vključite v njihovo bazo na različne načine. Ker je postopek nekoliko zahtevnejši, nikakor pa ne neobvladljiv, vas usmerjam na njihovo stran z navodili, kako to storite.

Preblikovanje Knjige dejstev

Znana Svetovna knjiga dejstev (World Factbook), ki jo pripravlja ameriška CIA, je doživela preoblikovanje, izboljšano je iskanje, bogatejši je slikovni nabor in dodali so nove rubrike.

Scribd z novim naborom e-knjig

Scribd poznamo kot spletno mesto za odlaganje dokumentov v javno uporabo; na nek način je primerljiv z YouTube servisom. Vsebine lahko odloži kdorkoli, pri tem jih lahko prepusti v odprti dostop, lahko pa njihovo uporabo tudi zaračuna; Scribd v tem primeru zadrži 20% sredstev. Od nedavna je tem servisu odloženih ca 5.000 e-knjig založbe Simon in Schuster, ki so dostopne po znižani ceni.  

Proverbiarium 117

Neminem pecunia divitem fecit.
Nikogar ni denar naredil bogatega.

Nemini nimium bene est.
Nikomur ni dovolj dobro.

Nemo adeo ferus est, ut non mitescere possit.
Nihče ni toliko divji, da se ne bi mogel umiriti.

Blog za ljubitelje znanstvenega objavljanja

Naletel sem na odličen blog The Scholarly Kitchen, namenjen vsem, ki jih zanima razvoj in dogajanje v znanstvenem publiciranju z občasnimi sprehodi tudi k zanimivostim na mejnih področjih spletnega in žurnalističnega dogajanja.

Piratske stranke

Med številnimi bolj ali manj obskurnimi političnimi gibanji, nekaterimi z imeni in s statusom strank, ki so se v Evropi pojavile v zadnjem času, imajo gotovo posebno mesto piratske stranke. O njih danes slišimo iz Švedske, Nemčije, Francije, Finske, Poljske, Avstrije, Belgije in celo iz Združenih držav Amerike. Da se na blogu, ki skuša ostajati nepolitičen, lotevam strankarske teme, postane razumljivo v trenutku, ko pojasnim, da je v programe piratskih strank vključeno tudi zavzemanje za uveljavitev odprtega dostopa do znanstvenih vsebin, člankov, elaboratov in knjig, ki naj bodo prosto dostopne vsakemu uporabniku spleta. Osnovna kleč širšega programa piratskih strank pa ostaja ukinitev obstoječe zakonodaje o intelektualni lastnini, ki je seveda sporna.

Stranka z evropsko zdaj že uveljavljenim imenom se skuša vzpostaviti tudi na Slovenskem, kot lahko preberemo na blogu Moj mikro. Kakšna je resnost tega projekta pri nas, ostaja zaenkrat neznanka, čeprav so se ustanovitelji že uspeli pojaviti v zelo gledani oddaji javne TV, Studio City. Vprašanje je seveda, ali je naš prostor tudi že ustrezno oblikovan, da lahko v njem takšno gibanje pridobi ustrezno politično težo.  Na to opozarja tudi Žiga Turk na svojem blogu, ko na primerjavi s stanjem na Švedskem pod vprašaj postavlja tehnološko in komunikacijsko dozorelost pri nas in s tem možnost za uveljavitev takšnih političnih zahtev. Na Švedskem je namreč tej stranki uspel vstop v Evropski parlament kar z dvema poslancema.

V znanstveni srenji, med zagovorniki odprtega dostopa, se seveda sproža ključni pomislek, da bo povezovanje odprtega dostopa z odrekanjem avtorskih pravic, aktualnih pri glasbenih vsebinah, ki ga promivirajo piratske stranke, kontaminiralo legitimne zahteve po neoviranem dostopu do znanstvenega avtorskega opusa.

Google ali Bing

Kot lahko preberemo na Recherchen blogu, je novi Microsoftov iskalnik Bing že izrinil Yahoo na tretje mesto in se umestil takoj za Googlom. Mimogrede: ker prepozna vaš IP, uporablja slovenski jezik.

Proverbiarium 116

Vivas, ut possis, quando nequis, ut velis.
(Živi kot moreš, kadar ne moreš tako, kot bi želel.)

Vive memor, quam sis aevi brevis.
(Živi z zavestjo, kako je življenje kratko.)

Vivere nescit, qui nescit dissimulare.
(Ne zna živeti, kdor se ne zna pretvarjati.)

O novostih Thomson Reuters

Dr. Mojca Kotar (UL) nam sporoča, da (cit.):

“…(sta) v  sredo, 27. 5., in četrtek, 28. 5. 2009, predstavnika proizvajalca Thomson Reuters v Mariboru in Ljubljani predstavila novosti spletnega portala ISI Web of Knowledge in drugih izdelkov tega proizvajalca. Celotna predstavitev je na voljo na naslovu IZUMa. Avtorja omenjata Regional Expansion, ki zadeva tudi Slovenijo (str. 36-37), zanimivi novi funkcionalnosti sta ResearcherID (str. 38-42) in InCites (str. 43-52).”

Vtičniki za “globoki splet”

Federated Search blog predstavlja nekatere vtičnike (“plugin”) namenjene IE in Ognjeni lisički za iskanje v globokem spletu. Naj se namesto vtičnikom posvetim nekaterim združevalnim iskalnikom, o katerih govori blog:

WorldWideScience.org je vstopna točka za številne nacionalne in mednarodne podatkovne baze in portale;  
Science.gov je vstopno mesto ameriške vladne administracije in omogoča dostop do 38 podatkovnih baz in 200 milijonov spletnih strani z znanstveno vsebino;  
ScienceResearch.com je prosto dostopno iskalno orodje, ki uporablja združevalno iskanje v globokem spletu;
Mednar je  združevalni iskalnik v globokem spletu za področje biomedicine; 
E-Print Network je omrežje in vstopna točka do informacij v naravoslovju in tehnologijah, ki so opredeljene z interesi ameriškega ministrstva za energijo (DOE); 
Scitopia.org je združevalni iskalni portal, ki ga oblikuje 21 ameriških znanstvenih in tehnoloških društev in združenj;
Scirus njegov upravljalec, založba Elsevier, opisuje kot najobsežnejši znanstveni iskalnih na spletu, ki indeksira preko 450 milijonov znanstvenih informacijskih enot.

Proverbiarium 115

Tempus ipsum affert consilium.
(Čas sam prinaša nasvet.)

Tempus omnia revelat.
(Čas vse razkrije.)

Te prodet facies, turpiter cum facies.
(Izdal te bo obraz, če storiš kaj sramotnega.)

Prosti dostop do raziskovalnih podatkov

Dr. Mojca Kotar (UL) je posredovala obvestilo, da je odprta spletna stran na temo prostega dostopa do podatkov raziskav (Open data) na spletišču eIFL, kjer najdete povezave do relevantnih poročil in predstavitev projekta.

Portal za raziskovalce izvornih celic

Raziskovalci izvornih (matičnih) celic bodo brez dvoma s pridom segali po ponudbi portala StemCellGateway.net. Splet usmerja na ključne revije tega področja, objavlja novice iz pomembnejših novičarskih spletov in povezuje na zadevne bloge. S pomočjo gesel prikliče nove objave, opozarja na prireditve ter seznanja z resursi in laboratorijskimi kapacitetami na tem izjemno perspektivnem področju eksperimentalne biologije.

Recesija: manj knjig in revij

Revija Times Higher Education poroča o najnovejši anketi med 38 britanskimi univerzitetnimi knjižnicami, ki kaže, da bo 40% knjižnic zaradi zmanjšanja kupne moči funta v prihodnjem letu krepko zmanjšalo nakup revij in knjig. Brez privoščljivosti svetujem: v večji meri bi veljalo uporabljati odprti dostop (open access).

Iskalnik receptov

Ljubitelji dobre jedače bodo nedvomno z navdušenjem pozdravili iskalnik Recipe Bridge, ki išče recepte v 200 spletnih straneh in blogih.

Proverbiarium 114

Quod intristi exedendum est.
(Kar si si nadrobil (=skuhal), moraš pojesti.)

Quod licet Iovi, non licet bovi.
(Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno volu. Pomen: Ni vse za vsakogar.)

Quod non dedit fortuna, non eripit.
(Česar sreča ne da, tudi ne odvzame.)

WolframAlpha

Zdaj ste najbrž že vsi, ki ste stalni spletni obiskovalci, preskusili bučno napovedovani enciklopedični iskalnik WolframAlpha, od nekaterih tudi prehitro imenovan Google-Killer. Zaradi svoje premajhne kilometrine si ga ne upam presojati in se raje skrijem za kakšnim mnenjem, ki pa sproža zanimanje. Naj bo tokrat to zapis na Joho the Blog.

Proverbiarium 113

Multa docent fames.
(Lakota marsikaj nauči.)

Multa fidem promissa levant.
(Mnogo obljub zmanjšuje zaupanje.)

Multa paucis.
(Veliko povedanega z malo besedami.)

Semantično podprt znanstveni članek

Vabim k branju izvrstnega članka, ki je izšel v PLoS Computational Biology, o tem kako je mogoče z uporabo sodobnih možnosti, ki jih omogoča spletni tekst, obogatiti sporočilnost vsebine.  Ob uporabi različnih oblik hipertekstnega označevanja, tekstovnih poudarkov, vrednotenja pogostosti pojavljanja pojmov, citacijske analize in podobnih posegov v tekst prispevek pomembno obogatimo in ga približamo uporabniku.

Google znova ponuja več

Ponudbo, ki jo prinaša Google je vredno preveriti. To lahko storite bodisi, da greste na njihov uradni blog, kjer vam jo predstavijo ali pa preberite simpatično analizo na blogu Mashable. Govorimo o poglobitivi iskalne strategije z vključitvijo t. i. Opcij. Za to morate, ta trenutek še, namesto slovenskega iskalnika pognati angleško verzijo www.google.com in takoj pod poljem, kamor ste vpisali vaša iskalna gesla najdete še pasico Web Show options...  Kliknete na link in ponujena vam bo paleta možnosti za rafiniranje vašega iskanja. Preskusite! (hvala twiterašema BoraZ  in GregorVucajnk).

Članki o Odprtih izobraževalnih virih

Revija “Open Learning: The Journal of Open and Distance Learning”  je svoj posebni zvezek o Odprtih izobraževalnih virih sprostila v odprti dostop.

Ovidova ponudba

Informacijski portal OVID, ki ga vzdržuje založniška hiša Wolters Kluwer, ponuja vsak mesec v brezplačni preskus eno od svojih številnih informacijskih storitev. V maju je npr. omogočen dostop do British Nursing Indexa.

Računalništvo v oblaku in knjižnice

V blogih se pojavljajo prvi zapisi in komentarji o računalništvu v oblaku (Cloud Computing) in napovedi o njegovem vplivu na knjižničarsko dejavnost.

Zanimive težave klasičnih knjižnic

Bodleyjeva knjižnica (Bodleyan Library) je glavna knjižnica Univerze Oxford in ob British Library druga  največja v Veliki Britaniji. Ob sicer daljši zgodovini je sedanja knjižnica nastala leta 1602. Nedavni sklep univerzitetnega vodstva pa je prepovedal  zaradi zdravstvenih in varnostnih razlogov uporabo lestev za dostop do knjig na višjih policah. Ker na drugi strani univerza ne želi prestaviti knjig iz njihovih “zgodovinkih mest” bodo študenti morali do kopij teh knjig poslej potovati v druge britanske knjižnice. Naj živi tradicija!

Proverbiarium 112

Pessima sit, nulli non sua forma placet.
(Tudi grdi je njena podoba ljuba.)

Pestis in amicitia pecuniae cupiditas.
(Pohlep po denarju je propad prijateljstva.)

Petite et dabitur vobis.
(Prosite in dobili boste.)

Delavnica “Open Access: Maximising Research Impact” v Sofiji (Bolgarija)

Od danes si lahko na blogu DiKUL  ogledate predstavitve na delavnici “Open Access: Maximising Research Impact”, ki so jo 23. in 24. aprila letos v Sofiji (Bolgarija) organizirali: Nova bolgarska univerza iz Sofije, Bolgarski informacijski konzorcij in eIFL.net.

Ker je bil na delavnici tudi poročevalec iz Ljubljane in ker novico prinaša DiKUL pomeni to morda večje zanimanje za vzpostavitev mreže repozitorijev odprtega dostopa tudi v slovenskem prostoru. Kljub počasnemu prodiranju Odprtega dostopa v deželo na sončni strani Alp upanje vedno umre zadnje.

PS.:
Dobra vest, ki mi jo je pravkar posredovala dr. Mojca Kotar, predsednica Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost UL pa je zapisana tudi v sporočilu eIFL.net, kjer so izčrpneje predstavljene rešitve pri uveljavljanju OA tudi za Slovenijo. 

Intervju s prof. Suberjem na Harvardu

O težavah pri uveljavljanju odprtega dostopa (Open Access) in o ozadjih odpora proti njemu govori v podkastnem intervjuju iz Harvarda prvi guru odprtega dostopa prof. Peter Suber.  

Novi First Monday

Tokratna številka odprtodostopne revije o Internetu First Monday ponuja zanimive vsebine: o tem ali je mogoče iskati zvezo med učnim uspehom visokošolcev in njihovim sodelovanjem v Facebooku, o računalništvu v oblaku (“Cloud Computing”), o folksonomijah in o zanesljivosti vsebin v Wikipediji.

Sodelovalno raziskovanje

Sodelovalno raziskovanje postaja buzzword s ciljem uveljavitve  spletnega povezovanja v raziskovanju. Orodja, ki skušajo podpreti tak način sodelovanja raziskovalcev ponuja portal Sci-Mate v obliki odprtega spletnega okolja z wiki orodji za večavtorsko pisanje tekstov, zapisi raziskovalnih protokolov, iskalniki materiala in orodij, forumske platforme ipd. 

Global Health podatkovna baza je v odprtem dostopu

Britanski informacijski servis CABI je najavil, da bo zaradi lažjega dostopa do podatkov o novi prašičji gripi  A(H1N1) poslej njihova podatkovna baza Global  Health prosto dostopna.

Prav iz istega razloga je servis EBSCO Publishing ponudil v brezplačno uporabo DynaMed podatke o novi gripi zdravstvenim ustanovam.

Proverbiarium 111

Parvi sunt foris arma, nisi est consilium domi.
Majhna je korist od orožja v boju, če ni soglasja v hiši.

Parvis componere magna.
Primerjati veliko z majhnim.

Parvum parva decent.
Majhnemu pritiče majhno.

O intelektualni lastnini študentskih del

Vabim strokovnjake avtorskega prava, da pomagajo odgovoriti na zanimivo vprašanje študentke.

NIST na YouTube

Zdaj je na YouTube namestil svoj kanal tudi ameriški National Institute of Standards and Technology (NIST). Odlično!

O uporabi odprtodostopnega učnega materiala

Dan Colman se na blogu OpenCulture sprašuje v kolikšni meri in ob kakšnih priložnostih so danes v uporabi spletna prostodostopna predavanja. O tem sprašuje tudi bralce in prav zanimivo je prebrati različne komentarje: “…poslušam jih na poti na delo, na avtobusu, včasih tudi med delom…poslušam jih na poti na ali iz dela…poslušam jih med tekom; dolge vsebine so skladne z dolgim tekom…poslušam jih med delom na vrtu…”.

Zelo skladno s tem o čemer sem pisal tudi že drugje.

European Review o Odprtem dostopu

Revija European Review je letošnjo prvo številko svojega 17. volumna v delu posvetila člankom o odprtem dostopu.

UNESCO odprl WDL

21. aprila je UNESCO z 32 partnerskimi ustanovami odprl spletni portal World Digital Library, ki ponuja enkraten kulturološki material knjižnic in arhivov iz vsega sveta. Portal vsebuje  manuskripte, zemljevide, redke knjige, filme, zvočne zapise in fotografije, ki so na voljo v odprtem dostopu.

(Ob bežnem pogledu v materiale presojam, da bo treba za kakšen material tudi nekoliko popraviti uvrstitev.)

Proverbiarium 110

Qui differt poenas, peccandi laxat habenas.
(Kdor odlaga kazen, popušča uzdo grehu.)

Quid iuvat amisso claudere saepta grege?
(Kaj pomaga zapirati ogrado, ko je čreda pobegnila.)

Quid iuvat aspectus, si non conceditur usus.
(Kaj pomaga gledati, če ne smeš uživati.)

OATP

Peter Suber se je lotil novega projekta, ki ga je poimenoval Open access tracking project (OATP). Na portalu za upravljanje z referencami Connotea bo nastajala lista povezav in drugih informacij o odprtem dostopu. Peter bo k polnjenju indeksa povabil tudi druge uporabnike v želji vzpostaviti prakso t. i. “crowdsourcinga” (pogojno prevajam kot “občestveno izvajanje”).

Wiki o depozitnih arhivih (repozitorijih)

Iz marčevske delavnice o repozitorijih v Amsterdamu je nastala pobuda za wiki o depozitni infrastrukturi.

JURN

JURN je iskalnik in indeks družboslovnih in humanističnih e-revij z naborom ca. 2.220 naslovov.

Proverbiarium 109

Aequus animus optimum aerumne condimentum.
(Ravnodušnost je najboljša začimba za težave.)

Aetatem aliam aliud factum condecet.
(Drugačni starosti se spodobi drugačno dejanje.)

Aetate reddimur prudentiores.
(S časom postajamo pametnejši.)

Slovenski medicinski e-slovar

Po DiKULovem  blogu povzemam vest o prihodu Slovenskega medicinskega slovarja  (SMS) na Splet in to v odprtem dostopu.  Avtorjem in sponzorju, firmi Lek, iskrene čestitke za pogumno odločitev. Posebno se digitalnega slovarja veselimo ustvarjalci Slovenskega mikrobiološkega slovarja, ki je med drugim že kar nekaj časa spletno dostopen, ga pa zdaj dopolnjujemo in pri tem nam bo v veliko pomoč prav SMS.

everyONE

Založniška hiša odprtega dostopa PLoS je v marcu ponudila uporabnikom, avtorjem in bralcem svoje najimenitnejše revije PLoS ONE, še blog everyONE, v katerem predstavljajo politiko te revije seveda pa tudi vprašanja o delovanju celotnega nabora njihovih uspešnih odprtodostopnih revij.

Tokrat dodajajo zanimiv poskus vzpodbuditi k večji angažiranosti uporabnike, namreč tako, da bo urednik bloga Bora Zivkovic enkrat na mesec izbral pogostejša mnenja in vprašanja bralcev in bo nanje izčrpneje odgovoril oz. jih komentiral.

Knjižnica prihodnosti

2. aprila letos je na Univerzi Oxford (Vel. Britanija) v organizaciji JISC tekla razprava o knjižnici prihodnosti. Zdaj so na voljo video klipi tega zanimivega srečanja najuglednješih britanskih knjižničarjev in informatikov. Na spletni strani so transkripti razprav pa tudi povezave do komentarjev na razpravo v blogovskih zapisih in Twitter komentarjih.

Dva od udeležencev tega posveta (Sarah Thomas – knjižničarka knjižnice Bodleian in direktorica Oxford University Library Services ter professor Robert Darnton - direktor Harvard University Library) v tem podkastu predstavita kratko vizijo knjižnice prihodnosti   

Library of Congress na YouTube

“Jutubizacija” je nezadržno na pohodu in vanjo se v vse večji meri vključujejo tudi resnejše uporabniške vsebine. Že omenjeni YouTube EDU je gotovo tak primer. Zdaj je na YouTube svoj kanal odprla tudi ameriška nacionalna Library of Congress (LoC).

O novem koraku LoC lahko preberemo tudi na njihovem hišnem blogu.

Evropske nacionalne knjižnice

Zbirka slik evropskih nacionalnih knjižnic je dragocen prispevek popularizacije arhitekturne dediščine. Seveda v tej zbirki ne more manjkati Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani. 

Srednjeveški rokopisi

Možnosti digitalnega arhiviranja zapisov omogočajo tudi prenos dragocenih srednjeveških zapisov v vsem dostopno obliko. Catalogue of Digitized Medieval Manuscripts je kataložni portal, ki omogoča njihovo iskanje po lokaciji, kataložni oznaki, avtorju, naslovu ali jeziku.

Poročila NA v odprtem dostopu

Na spletu ameriških nacionalnih akademij (NA) lahko preberemo, da so v partnertstvu z  Googlom digitalizirali 9.000 poročil iz zbirke akademij (v okvir NA sodijo štiri organizacije: National Academy of Sciences, National Academy of Engineering, Institute of Medicine in National Research Council) iz let  1863 do 1997 in jih sprostili v odprti dostop na Google Book Search.  Celotno zbirko 11.000 poročil naj bi digitalizirali do leta  2011.

Proverbiarium 108

Sua cuique nocet stultitia.
(Vsakomur škoduje lastna neumnost.)

Suae quemque fortunae maxime peonitet.
(Vsakdo se najbolj pritožuje nad svojo usodo.)

Suae quisque fortunae faber est.
(Vsakdo je svoje sreče kovač.)

LIFE.com

Spletni portal LIFE.com vam ponuja vzenimirljiv nabor fotografij iz arhivov revije LIFE. Enkratno!

Proverbiarium 107

Serpit cotidie malum.
(Zlo se vsak dan razširja.)

Sese excruciat, qui beatis invidet.
(Sebe muči, kdo srečnim zavida.)

Se vincere ipsum longe est difficillimum.
(Premagati sebe je daleč najtežje.)

Iskalnik za revije Odprtega dostopa

Ljubitelji odprtega dostopa dobro poznamo bazo revijalnih naslovov Directory of Open Access Journals (DOAJ), vendar v obsegu revij, do katerih ima dostop iskalnik Open J-Gate jo ta presega. Ta trenutek npr. pokriva 4734 revij.

Proverbiarium 106

Non uno ictu arbor cadet.
(Drevo ne pade od enega udarca.)

Non videmus manticae quod in tergo est.
(Ne vidimo dela bisage, ki je na hrbtu.)

Non volat in buccas assa columba tua.
(V usta ne priletijo pečeni golobi.)

YouTube EDU

Kot ravno prebiram tukaj, je Google včeraj odprl oz. bolje uredil nov portal YouTube EDU, kjer urejeno ponuja povezave do izobraževalnih video vsebin, ki jih je prispevalo preko 100 univerz in kolidžev, v obliki predavanj, raziskav in sprehodov po kampusih. Ne bi bilo od muh, ko bi se tudi naše visoke šole pomujale in pripravile kakšne svoje predstavitve, če ne drugega bodo koristne domačim radovednežem ob naslednjih dnevih odprtih vrat.

Twitter uči…twittuči…twuči

Če vas je že zagrnil val twitanja pa še niste ob vso sapo, najbrž razmišljate, kako naprej. In če ste iz skupin učečih ali učečih se, potem vsekakor svetujem, da preberete tale zapis na blogu Barbare Lindsey. Gotovo ne boste ostali povsem ravnodušni: ne vsebuje sicer odgovorov na vsa vaša vprašanja, svetuje pa nekatere poti do nekaterih odgovorov. Vse jasneje mi postaja, da vse skupaj ni le običajni “hype”, ampak gre za fenomen, s katerim se bodo resno ukvarjale tudi zelo “resne” dejavnosti.   

O spletnem pouku

Odprtodostopni članek Open Revolution nam predstavi možnosti in pasti spletnega pouka. Povezave nam omogočijo hiter dostop do nekaterih pomembnejših iniciativ na področju e-pouka in odprtih učnih vsebin.

Information Bridge

Po imenom The Information Bridge se skriva iniciativa ameriškega ministrstva za energetiko - Department of Energy (DOE), da ponudi v odprti dostop  preko 200.000 celotnih dokumentov in bibliografskih citatov raziskovalnih poročil pri katerih je sodelovala ta agencija. Vsebovani so npr. dokumenti iz področij fizike, kemije, ved o materialih, biologije, okoljskih ved, energetskih tehnologij, računalništva, informatike in obnovljive energije.

Proverbiarium 105

Lupus in fabula.
(Volk v zgodbi. Naš pregovor: Mi o volku, volk iz gozda.)

Lupus non mordet lupum.
(Volk ne grize volka. Kot v našem pregovoru: vrana vrani ne izkljuje oči.)

Lupus pilum mutat non mentem.
(Volk dlako menja, nravi ne.)

Tim Berners-Lee o prihodnjem Spletu

Vsi “verniki” Spleta bomo z užitkom prisluhnili njemu, ki se mu imamo zahvaliti za to pogruntavščino nove dobe, kako  vidi prihodnji Splet.

Zanimiv korak v brezpapirno družbo

Univerza v Chicagu se je odločila za zanimiv korak. Z željo po zmanjševanju stroškov od kandidatov ne bodo več zahtevali, da svoja disertacijska dela predložijo v papirni obliki (doslej dva izvoda), ampak bodo prešli na oddajo tez v elektronski obliki. Univerza bo zagotovila posebno računalniško masko za mrežno odlaganje in recenziranje disertacijskega teksta. Vest sem povzel po Suberju.

Sledovi na spletu

Saj vsi vemo, da s sprehajanjem po spletu puščamo sledove, nekatere celo zavestno, ko se npr. predstavljamo v družabnih omrežjih. Nedavna najava upravljalcev omrežja Facebook, da bodo komercializirali podatkovne baze s podatki svojih naročnikov je bila kasneje, zaradi pritiska javnosti, umaknjena. Druga vrsta puščanja naših sledov na spletu je posledica uporabe iskalnikov in nekateri med njimi celo prav nič ne skrivajo, da spremljajo naše spletno iskanje in po tej poti celo analizirajo naše obnašanje. Če želite nekoliko omejiti sledenje vašega gibanja po spletu in če obvladate nemščino preberite članek na spletni strani ustanove GPF: “Spurenarm Surfen mit Mozilla Firefox”.

.  

Še enkrat Bologna

Vabim k razpravi na temo težav z bolonjsko reformo.

Proverbiarium 104

Prima virtus est vitio carere.
Ključna vrlina je odsotnost napak.

Primum vivere, deinde philosophari.
Najprej je treba živeti, nato (šele) filozofirati.

Primus inter pares.
Prvi med enakimi.

Primus veniens primus molet.
Prvi melje, kdor je prvi prišel.

Dan Pi

Danes je dan Pi (da, tisti π, ki se ga spomnite iz geometrije in ga predstavlja število 3,14…). Nekaj zanimivosti na to temo najdete na ScienceBlogs.

Aktualne vesti na blogu DiKUL

Če še danes niste stopili tja, storite to zdaj. Našli boste mnogo razveseljivih novic, sam sem najbolj vesel najave dostopa do baze Ebrary in napovedi kopice novosti, ki jih je izpogajal slovenski konzorcij COSEC.

Sicer pa vam priporočim, da DiKUL blog enostavno vključite v svoj bralnik RSS novic (sam uporabljam Google Reader, ki ga nekatere liste uvrščajo kar med 100 najuporabnejših spletnih orodij).

Pridružujem se tudi čestitki kolege Pušnika kolegici Štular-Sotošek in njeni ekipi za učinkovito delo.

Knjižničarke berejo LiLoLe

Danes sem pod vtisom res prijetnega doživljaja v domžalski knjižnici, ko me je knjižničarka prepoznala kot pisca tega bloga. Naj priznam, da sem doslej zahajal v novo domžalsko knjižnico večinoma le na predavanja, svojo bralno žejo sem v glavnem reševal z osebnimi nakupi knjig ali njihovo izposojo pri prijateljih, v knjižnico sem redko stopil ponje. Res je tudi, da sem kar nekaj preteklih desetletij imel v službi privilegij, da sem relativno svobodno lahko gradil katedrsko knjižnico, v kateri se je znašla prenekatera knjiga iz nabora “must read books”, iz tistega širšega nabora del razumnikov torej, ki človeku pomagajo graditi njegov pogled na svet. Z odhodom v pokoj mi bo zdaj domžalska knjižnica brez dvoma postala dobrodošel dodatni hram znanja, kar sploh ne bo težko v hiši z odlično infrastrukturno urejenostjo in ob res prijaznem vzdušju, ki ga ustvarjajo zaposleni. In tako sem danes odšel tja po knjigo, ki bi jo že zdavnaj moral prebrati, za katero sem leta nazaj vedel kot za izziv in ki je zdaj že nekaj časa tudi v naboru šolskega domačega branja, kar se mi zdi posebej posrečeno. Govorim o knjigi Aldousa Huxleyja Krasni novi svet, da pa sem se je zdaj neodložljivo lotil je kriv tudi moj prijatelj, avtor bloga Commonsense, ki se je prav tako odločil, knjigo o kateri smo celo na blogih že razpravljali, tudi prebrati.

(Mimogrede, branje izbrane knjige bo najbrž trajalo nekaj dlje, ker jo bom prebiral primerjaje slovenski prevod in originalni angleški tekst, ki sem ga našel na spletu.)

Creative Spaces

Spletni portal Creative Spaces vam omogoča povezovanje z devetimi britanskimi nacionalnimi muzeji in galerijami. Grajen je po principu sodobnih družabnih mrež ter vam po brezplačni registraciji in ob vašem soglasju s pogoji uporabe omogoča postavitev lastne beležnice, kamor vnašate povezave in svoje anotacije k pregledanemu materialu in povezovanje z drugimi uporabniki s podobnimi interesi.

Proverbiarium 103

Pacem habebis cum hominibus, cum vitiis bellum.
(Z ljudmi bodi v miru, s pokvarjenci v vojni.)

Pacta sunt servanda.
(Dogovorov se moramo držati.)
tudi:
Pacta dant leges.
(Dogovori postanejo zakoni.)

Pallida luna pluit, rubicunda flat, alba serenat.
(Bledi mesec prinaša dež, rdečkasti veter, bel jasnino.)

Merckova baza odprtega dostopa

Merck bo zgradil neprofitno in odprtodostopno bazo Sage, ki bo po konceptu povezanega znanja (Common Knowledge)namenjena izdelavi inovativnih dinamičnih modelov bolezni in povezovanju raziskovalcev pri izmenjavi bioloških podatkov za ta namen. Več o tem lahko preberete tudi tukaj.

Freebase

Če iščete podatek tekstovne, grafične in video ali zvočne vsebine velja pogledati tudi v odprto podatkovno bazo z imenom Freebase. V njej je odloženih že preko 5 milijonov tem, koristen podatek je tudi, da so v bazi odloženi materiali ta trenutek dostopni v licenčnem odnosu, ki omogoča njihovo neomejeno rabo, čeprav v nadaljevanju načrtujejo tudi podatke , ki bodo dostopni v pogodbenem razmerju. 

Mendeley

Peter Scott povzema uvod iz spletne predstavitve portala: "Mendeley je odprto dostopno družabno programje za upravljanje in posredovanje raziskovalnih člankov. Je tudi  spletna stran 2.0 za odkrivanje raziskovalnih trendov in povezovanje z enako mislečimi raziskovalci.”

Imajo tudi svoj blog, kjer boste lahko zvedeli več o razvoju in delovanju orodja Mendeley.

Proverbiarium 102

Mille viae ducunt hominem per saecula Romam.
(Tisoče poti vodi skozi stoletja človeka v Rim.)

Minima de malis (eligenda sunt).
(Treba je izbrati najmanjše zlo.)

Minime sibi quisque notus est.
(Vsakdo je sebi najmanj znan. Preneseno: Človek najslabše pozna sebe.)

Učiti se s podkasti

Tale zapis na blogu prof. Canna pa da človeku misliti. Posebno me je razveselilo, ker me je spomnil na moj predlog študentom pred časom, da naj opustijo prevoz na Rodico (lokacija enega od oddelkov Biotehniške fakultete) z lastnimi avtomobili, s čimer med drugim povzročajo tudi nepotrebno gnečo na parkirišču. In naj raje podkastne učne vsebine posnamejo na iPode (ali podobne prenosne mp3 predvajalnike), sedejo na vlak ali avtobus in v polurni vožnji bodo osvojili priporočeno snov do te mere , da jo bomo v predavalnici nato v razpravi lahko obdelali do konca. Žal je ostala ta pobuda zgolj predlog, v znantni  meri tudi po moji krivdi, ker je nisem do konca speljal, saj sem prej odšel v pokoj. Morda pa jo povzame kdo od mlajših kolegov in na ta način tudi preverimo rezultate raziskave, o kateri govori zapis, ki sem ga omenil v začetku.   

Wowbrary

Na teritoriju ZDA  je zaživel nov zanimiv knjižničarski servis, Wowbrary. Namenjen je javnim knjižnicam, da bi te postale še bolj vidne v svojem uporabniškem prostoru. Wowbrary redno obvešča naročnike (npr. obiskovalce knjižnice) s pomočjo elektronske pošte in s pomočjo RSS sporočanja o novih knjigah ter zvočnih in video medijih (nabavah) lokalne knjižnice. Ker sporočanje teče preko spletnega medija, je mogoče sporočila izkoristiti tudi za reklamne namene, kar omogoči knjižnicam pridobivanje sponzorjev.

Proverbiarium 101

Non enim numero haec iudicantur, sed pondere.
(Tega ne sodimo po številu, ampak po teži (t.j. tehtnosti)

Non ergo fortuna homines aestimabo sed moribus.
(Ne presojam ljudi po sreči, ampak po značaju.)

Non est ad astra mollis e terris via.
(Ni mehka pot od zemlje do zvezd.  
Tudi: Per aspera ad astra. – Trnova je pot do zvezd.) 

Pa še to…

Morda vam bo zanimivo…

Proverbiarium 100

Proximus esto bonis, si non potes optimus esse.
(Bodi blizu dobrim, če ne moreš biti najboljši.)

Prudentiori credamus, stultiori remittamus.
(Pametnejšemu verjemimo, neumnejšemu oprostimo.)

Pueri puerilia tractant.
(Otroci se ukvarjajo z otročarijami.)

Iskalnik Sputtr

Prijatelj Primož me je opozoril na zanimivo iskalno orodje Sputtr.com, ki ob Googlu ponuja v uporabo še vrsto alternativnih iskalnikov.  Pri prehajanju preko ikon prijazna grafična rešitev pokaže v iskalnem oknu tudi ime izbranega iskalnika (žal ta opcija deluje v vseh drugih brskalnikih: IE, FireFox, GoogleChrome, Safari, Flock, le v moji priljubljeni Operi ne!). V iskalnik Sputtr se lahko tudi registrirate in si ga prilagodite po svojem okusu, dodajate lahko tudi druge iskalnike, ki jih pogrešate. Iskalnik je na voljo v različnih jezikovnih verzijah (v slovenščini žal še ne) in tudi v mobilni obliki.  

Usposabljanje v CTK-ju v 2009

Za vse tiste med mojimi bralci, ki ste morda spregledali razpis usposobljanj v CTK v tem letu, ga povzemam:

”Vabljeni k udeležbi na zanimivih tečajih, ki jih za naše uporabnike pripravljamo v CTK-ju. Tudi letos smo dodali nekaj novosti. Program izobraževanja...
Avtor Miro Pušnik, torek, februar 10, 2009”

Istočasno vas s tem opozarjam na blog novic iz Centralne tehniške knjižnice. Zelo uporabno!!!

Proverbiarium 99

Paupertas tolerabilis est, si ignominia absit.
(Revščina je znosna, če je brez sramote.)

Pax tecum.
(Mir s tabo.)

Peccare hominis est.
(Grešiti je človeško.)

Twitter povsod

Možnosti Twitterja lahko vsak uporabnik razume na svoj način in tudi v tem je njegova privlačnost. Seveda ga je predvsem osvojila mladina, zato se k uporabi te storitve vse bolj zatekajo tudi ustanove, ki naslavljajo mlado publiko. Npr. dober primer so univerzitetni twiterji, ki vsebujejo npr. kratka in časovno aktualna sporočila o spremembah v urnikih, v lokacijah učnih prireditev idp. Dober primer je tale twitter na Univerzi Bath v Veliki Britaniji. Posebno pa mi je všeč rešitev, ko je lokalno avtobusno podjetje ob nedavnih vremenskih nevšečnosti uporabilo Twitter za obvestila o obratovanju prog; prav tako primer iz mesta Bath.

CiteAlert

Povzemam po Elsevierjevi spletni strani:  CiteAlert je storitev, ki avtorje samodejno obvesti z elektronskim pismom, da je njihovo delo bilo referirano v pravkar objavljenem članku na ScienceDirect. Avtorji so upravičeni, da prejmejo sporočilo CiteAlert-a če je bil njihov članek indeksiran v citacijski bazi Scopus. Samocitiranja niso upoštevana.

LISFeeds

Knjižničarjem je namenjen in knjižničarji pripravljajo nabiralec (agregator) podkastov LISFeeds.

BioOne

Portal BioOne poznamo kot projekt že skoraj dve leti. Zdaj ponujajo novo podobo portala, organiziranega v neprofitnem sodelovanju znanstvenih društev, založnikov in knjižnic, ki naj zagotovi dostop do kritičnega, vrstniško ocenjenega raziskovanja v bioloških vedah.

Academic Earth

Še eden od spletnih portalov, ki ponuja izobraževalno okolje za enostaven in hiter dostop do predavanj najuglednejših svetovnih predavateljev. Academic Earth se tako pridružuje različnim ponudbam odprtih učnih vsebin – Open Course Ware (OCW), ki se jih tudi v tem blogu že omenjal. Omenil sem tudi že slovenski tovrstni portal VideoLectures.net.

Proverbiarium 98

Ne supra crepidam sutor iudicaret.
(Slovenci imamo čudovit Prešernov rek, ki je prevod gornjega: Le čevlje sodi naj kopitar, ki pa je nastal v nekem drugem kontekstu.)

Ne sus Minervam.
(Svinja naj ne poučuje Minerve. Pomensko: Naj neuk ne uči pametnejšega od sebe.)

Ne ullum pilum boni viri habet.
(Na njem ni niti dlake dobrega človeka.)

Ogljikov odtis in šola

Tale JISCov podkast nam ponuja razmišljanje prof. Petra Jamesa iz Univerze Bradford o tem, kako lahko k zmanjševanju svojega ogljikovega odtisa prispevajo visokošolske ustanove, zlasti v segmentu informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). In kako se na trajnostnost odziva eden najvplivnejših dejavnikov IKT, podjetje Google, lahko preberemo >tukaj.

OA sporazum UC in založbe Springer

Knjižnice kalifornijske univerze (UC) in založba Springer so sklenile pilotni sporazum  o uveljavitvi odprtega dostopa  (Open Access – OA) za objave avtorjev 10 univerzitetnih kampusov te univerze. Začenši z objavami v letu 2009 bodo članki vključeni v znano Springerjevo ponudbo Open Choice s takojšnjim odprtim dostopom in v okviru nc licenčne rešitve Creative Commons. Ob tem bodo članki vloženi tudi v bazo digitalne knjižnice  California Digital Library's eScholarship Repository.

YouTube v vlogi iskalnika

Ob številnih drugih rabah v katerih se nam ponuja portal YouTube, pogosto zanemarimo možnost, da lahko z njim prikličemo tudi koristna, dobro ilustrirana navodila. Pa poskusite: prikličite YouTube in v iskalno polje vtipkajte “Google Scholar” (narekovaje bomo dodali zaradi natančnejšega iskanja).  Že prvi ponujeni video spot vam bo postregel z osnovnimi napotki za rabo iskalnika Scholar.

Gotovo veste, da so na YouTube tudi obsežnejši portali, ki predstavljajo pomembnejše dejavnosti, ustanove, osebnosti ipd. Tako je prav v teh dneh rimokatoliška Cerkev odprla svoj kanal The Vatican.  No, meni je posebno všeč kanal ScienCentral, ki nam ponuja zanimiv nabor video spotov za področje znanosti. Univerza MIT ima med drugim kanal, kamor vključuje obsežen material, ki je del njihove iniciative OpenCourseWare. Najdete lahko tudi portal Richarda Dawkinsa s številnimi razgovori in intervjuji tega izjemnega evolucionista.

Proverbiarium 97

Quaelibet ex proprio fructu cognoscitur arbor.
(Vsako drevo prepoznamo po njegovem plodu.)

Quae mala cum multis patimur, leviora videntur.
(Nesreče, ki jih prenašamo z mnogimi, se zdijo lažje.)

Quae nocent, docent.
(Kar škoduje, uči.)

Slovenski portal za podporo poslovanja

Podjetniki najbrž že v veliki meri poznajo portal FindInfo. Če preberemo predstavitev: “Portal FinD-INFO je finančni, računovodski, davčni in pravni portal z enotno razvrstitvijo posameznih vrst vsebin. Uporabnikom omogoča enostavno iskanje odgovorov na finančna, računovodska in davčna vprašanja s povezavami na veljavne pravne podlage.”

Portal med drugim npr. ponuja orodja za izračun plač, avtorskih honorarjev in izračun obresti, davčne izračune, pregled računovodskih standardov; skratka kazalo vsebuje preko trideset različnih vsebin, med drugim tudi dostop do zaledja bogatega nabora pravnih informacij, ki ga sicer pripravlja za spletno uporabo zelo uveljavljena spletena hiša Ius Software z znanim portalom pravnega informacijskega sistema Ius Info.

Za uporabo portala se morate na servis naročiti, pri čemer manjše potrebe pokrivate že s pavšalom,  za večje angažiranje orodij na portalu pa velja plačilo obsega uporabe. Če se želite seznaniti z možnostmi portala lahko prodobite tudi možnost brezplačne poskusne uporabe.

AuthorMapper

Zanimiv iskalnik, ki ga ponuja založniška hiša Springer se imenuje AuthorMapper. Omogoča geslovno iskanje avtorjev raziskovalnih objav in njihovo geografsko lociranje na zemljevidu. Prav tako je naročnikom SpringerLink servisa omogočen dostop do polnega teksta člankov in tudi iskanje povezanih raziskovalcev na zemljevidu.

Darwin’s Gift

V počastitev dvestoletnice rojstva Charlesa Darwina in v čast 150-letnice izida njegove ključne knjige  “On the Origin of Species” je revija Lancet izdala izjemno monografijo “Darwin’s Gift”, s predgovorom in 16 eseji o vplivih Darwinovega dela na razvoj naravoslovja in človekove  misli. Delo je na voljo kot elektronska knjiga  v odprtem dostopu, mogoče pa jo je tudi natisniti ali pa naložiti na prenosne elektronske medije.

Social Mention

Social Mention je iskalnik, ki išče v družabnih omrežjih prispevke uporabnikov na blogih, v zbirkah zaznamkov in video spotov ter v novičarskih in mikroblogerskih servisih.

Posodobljen Biblioblog

Ekipa Bibliobloga je posodobila svoj blog, ki bo zdaj gotovo še bolj funkcionalen. Ko bi se le še več slovenskih bibliotekarjev in informatikov odločili za tako obliko komunikacije z uporabniško sfero. To bi brez dvoma odprlo dodatne vzpodbude, ki bi naše javno knjižničarstvo še hitreje pripeljale v Knjižnico 2.0.   

Proverbiarium 96

Senatores boni viri: senatus autem mala bestia.
(Senatorji so dobri možje: a senat je zlobna zver.)

Senectus est natura loquacior.
(Starost je po naravi klepetava.)

Senectus insanabilis morbus est.
(Starost je neozdravljiva bolezen.)

Obvestila Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani

Kolega Miro Pušnik je razposlal prijateljem januarska obvestila in čeprav o vseh novostih poroča tudi na svojem blogu, jih zbrana vendarle posredujem še tukaj:

Katalog e-knjig Univerze v Ljubljani

Sporočamo vam, da boste e-knjige lahko uporabljali tudi s pomojo Kataloga e-knjig Univerze v Ljubljani. Trenutno je na voljo poskusna verzija, v kateri nekateri servisi še manjkajo. Do servisa lahko dostopate na http://www.ctk.uni-lj.si/eva/knjige ali s portala DiKUL http://dikul.uni-lj.si.

Safari Books Online

Uporabniki knjižnic Univerze v Ljubljani lahko od letos dostopajo do  novega paketa e-knjig Safari Books Online ponudnika Proquest. Safari Books vsebuje knjige iz področja računalništva, informatike ter delno tudi s področja ekonomije. Trenutno je dostopno 236 naslovov knjig, zanimivo pa je to, da se bodo naslovi v tem paketu občasno menjali. Izločali bomo namreč tiste knjige, ki se ne bodo ustrezno uporabljale ter jih nadomeščali z novimi naslovi iz paketa. Pričakujemo vaše predloge, ki jih lahko pošiljate mag. Matjažu Erženu na e-pošto matjaz.erzen@ctk.uni-lj.si o. na tel. 01 2003 410.

Servis Safari Books Online bo  dostopen tudi z oddaljenim dostopom za VSE uporabnike knjižnic Univerze v Ljubljani (ne le za uporabnike, ki prihajajo z UL).

URL naslov servisa je http://proquestcombo.safaribooksonline.com

Knjige, ki so dostopne našim uporabnikom dobite tako, da v levi koloni (okno Search označite "My Bookshelf" in poizvedbo zaženete z "GO").

Vse informacije v zvezi z delovanjem servisa Safari Books Online boste dobili pri mag. Matjažu Erženu na (matjaz.erzen@ctk.uni-lj.si o. na tel. 01 2003 410).

E-knjige ScienceDirect

CTK je kupila več zbirk Elsevierjevih e-knjig in e-enciklopedij . Trenutno je dostopnih 832 knjig s področja informatike, računalništva, energetike, strojništva, kemije, kemijske tehnologije, biokemijem genetike, molekularne biologije in ekologije.

Dostopne so uporabnikom Univerze v Ljubljani. V priponki so seznami omenjenih zbirk in enciklopedij z ustreznimi linki. Zbirke 2009 še nimajo povezav, ker bodo na voljo v teku leta 2009, kot bodo knjige izhajale. Do knjig lahko dostopate v uporabniškem vmesniku ScienceDirect URL http://www.sciencedirect.com, vključene pa bodo tudi v A-Z listo e-knjig Univerze v Ljubljani. Seznam dostopnih knjig lahko najdete tudi na spletni povezavi http://www.sciencedirect.com/science?_ob=BrowseListURL&_type=title&_title=A&md5=fcab2d7552e90ca57f4fa29a391c7e48&entitle=sub&content=books&applyBrowseFilters.x=46&applyBrowseFilters.y=8

E-knjige ScienceDirect so za uporabnike z Univerze v Ljubljani dostopne tudi z oddaljenim dostopom.

E-knjige v paketu Springer e-Books

Že obstoječi zbirki Springerjevih e-knjig letos dodajamo še približno  3340 e-knjig. Gre za knjige nabora Copy Right Year 2008. Odslej bo  torejuporabnikom Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani bilo na voljo skoraj 12.000 elektronskih knjig iz zbirke Springer e-Books, ki sicer vsebuje okoli 23.000 elektronskih knjig. Knjige  so dostopne v portalu SpringerLink (http://www.springer.com/books). E-knjige so dostopne tudi v portalu DiKUL, pričakujemo pa tudi, da jih bomo v kratkem vnesli v vzajemni katalog COBIB.

IOP Science

V letu 2008 imeli v testnem dostopu paket e-revij IOP Science. Na osnovi dobrega odziva uporabnikov bo v letu 2009 IOP Science redno naročen.

IOP Science, ki vsebuje 63 revij s področij astronomije in astrofizike, biologije, kemije, računalništva, vzgoje in izobraževanja, tehnike, materialov, matematike, meritev, medicine, fizike. Spletni naslov portala je http://iopscience.iop.org/. V kratkem bodo revije iz IOP Science dostopne tudi v Katalogu e-revij Univerze v Ljubljani in v Portalu DiKUL.

Servis IOP Science bo  za uporabnike z Univerze v Ljubljani dostopen tudi z oddaljenim dostopom.

Encyclopedia of information science and technology

Vse uporabnike obveščamo, da je na voljo dostop do  elektronske verzije Encyclopedia of information science and technology (v tiskani obliki na voljo v CTK-ju). Do enciklopedije lahko dostopate na URL http://reference.igi-online.com/search/results.asp?eaccessGroupID=342.

Tudi pri tej enciklopediji bo urejen oddaljen dostop za vse uporabnike knjižnic UL!

Nemško-slovenski avtomobilistični slovar

Sporočamo vam, da bo v okviru priljubljenih slovarjev založbe Amebis  v kratkem dostopna tudi elektronska verzija Nemško-slovenski avtomobilistični slovar. Slovarji Amebis so dostopni le na lokacijah Univerze v Ljubljani (oddaljeni dostop ni mogoč) na naslovu http://slovarji.ctk.uni-lj.si/.

Publikacije OECD

Narodna in univerzitetna knjižnica je z letom 2009 postala depozitarna knjižnica OECD - Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj.

Z lokacij NUK, Univerze v Ljubljani in CTK je tako z začetkom leta možno iskanje in branje celotnih besedil vseh publikacij, ki jih izdaja OECD od leta 1998 naprej. Na voljo je več kot 2000 knjig, poročil in časopisov, omogoča pa še pregledovanje 26 statističnih zbirk podatkov OECD in 10 zbirk IEA - Mednarodne agencije za energijo.

Najdete jih na lokaciji: http://titania.sourceoecd.org/vl=2923904/cl=32/nw=1/rpsv/home.htm

Publikacije so v angleščini in francoščini, povzetki pa tudi v drugih jezikih.

Želimo vam uspešno uporabo virov in storitev Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani.

Če ne želite prejemati e-biltena obvestila DiKUL pošljite sporočilo na miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.

Sporoča: Miro Pušnik, Oddelek za razvoj in svetovanje CTK, Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani http://dikul.uni-lj.si, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel. 01 2003 445

Socialno mreženje v stroki

Revija BioTechniques je izvedla med  svojimi bralci anketo, v kolikšni meri socialno mreženje (social nerworking) vpliva na njihovo strokovno delo. Poglavitni odgovor je, da je znaten del anketiranih vezan na posamezno ali več oblik mreženja. V celoti je najpogosteje uporabljan spletni medij Wikipedia (79,0% respondentov), sledi ji elektronska pošta s kolegi (77,8%) in blogi oz. Facebook (61,7%). Med drugimi v odgovorih omenjenimi mediji so še: Skype, Mac Groups, Orkut, Hotmail, Google , Slide Share, Wordpress, 30Boxes, Yahoo Groups in FriendFeed.

O starih kmetijskih tiskih na dLibu

In še ena dobra novica s področja kmetijske informatike; na dLibovi povezavi najdemo bibliografijo “Slovenske knjige in tiski s področja živinoreje – izdaje do leta 1945”, ki jo je pripravil prof. (emer.) dr. Andrej Šalehar. Kratka novica o tem je tudi >tukaj.