O prihodnosti Odprtega dostopa

Na svojem blogu prof. S. Harnad napoveduje prihodnji razmah in utemeljuje pogoje za dokončno uveljavitev odprtega dostopa (open access) do znanstvenih objav.

O znanosti in morali

6. novembra letos se je na Arizona State University zbralo k razpravi, o tem kakšen je vpliv evolucijske teorije in napredka v nevroznanosti na tradicionalne koncepte morale, sedem razumnikov: psiholog Steven Pinker, avtor Sam Harris, filozof Patricia Churchland, fizik Lawrence Krauss, filozof Simon Blackburn, bioetik Peter Singer in avtor Roger Bingham. Nastopi in zaključna razprava so na videoposnetkih.

ScienceOnline 2011

Vsega 19 dni nas loči od novega srečanja znanstvene srenje, ki prisega na nove oblike znanstvene komunikacije, od konference ScienceOnline 2011. Pretirano bi bilo govoriti o prelomnosti dogodka, saj gre že za tradicionalno srečanje, vendarle pa nam bi natančnejši pregled v socialna omrežja povezanih raziskovalcev, ki se oglašajo tako v blogih, na Twitterju, Facebooku in še marsikje drugje, vlil spoštovanje do novih oblik komunikacije med njimi in do presenetljive rasti tega medija. In pregled prijavljencev na tokratnem ScienceOnline nam izda, da se bodo prav najimenitnejši med njimi pojavili tudi na konference. Njihove kratke predstavitve in povezave do njihovih spletnih izdelkov lahko v nadaljevanjih spremljate na blogu Bore Zivkovica, enega od organizatorjev prireditve, v rubriki  “ScienceOnline2011 – introducing the participants”, najdete jih pa tudi na tej listi. 

Užijmo praznični čas

 

Vsem bralcem želim prijazno božično praznovanje in veliko dobrega v novem letu, vaš bloger in tviterat Franc

O znanstvenem žurnalizmu

Toplo priporočam vsem svojim bralcem, da si preberete članek Bore Živkoviča “The Line Between Science and Journalism is Getting Blurry….Again” iz spletnega časnika Science Progress.

Študenti “za” odprti odstop!

Blog Open Students poziva k podpori odprtemu dostopu (OD):

We're students – the next generation of scholars.
We believe that science should be open, for everyone to learn.
We're changing the way that research is disseminated.
We are Open Students.

Mislim, da je odločitev študentske skupnosti, da pomagajo pri uveljavljanju OD, pričakovana in pomembna.

Proverbiarium 191

Ratio et causas rerum et consecutiones videt.
Z razumom vidimo in vzroke in posledice.

Rebus angustis animosus atque fortis adpare.
V težavah bodi drzen in pogumen.

Rebus in adversis animum submittere noli.
V težavah naj ti duh ne omaga.

Google Book Ngram

V naboru Google Lab orodij najdemo zanimiv pripomoček, ki ga je pravzaprav omogočil Google Books projekt. Google Book Ngram omogoča spremljanje uveljavljanje določenega pojma ali več pojmov skozi daljše obdobje. Po vnosu izbranih pojmov v iskalno okno nam grafika pokaže njihovo pogostost v izbranem časovnem oknu.   

Proverbiarium 190

Sibi parat malum, qui alteri parat.
Kdor drugemu pripravlja zlo, ga pripravlja sebi.

Sibi quisque peccat.
Vsakdo greši na svoj račun.

Sibi quisque proximus est.
Vsakdo je sebi najbližji.

Forum za bibliometrike

Na spletu Lis-bibliometrics se lahko po predhodni prijavi vključite v JISCov forum o bibliometriki.

Proverbiarium 189

Non est magnus pumilio, licet in monte constiterit.
Pritlikavec ni velik, tudi če stoji na gori.

Non faciunt meliorem equum aurei freni.
Zlate uzde ne naredijo konja boljšega.

Non fit poeta, nascitur.
Pesnik se ne naredi, se rodi.

Zagon OpenAIRE projekta

Ob letošnji predstavitvi OpenAIRE projekta v Ghentu 2. decembra je zbrane nagovorila Neelie Kroes, podpredsednica Evropske komisije, odgovorna za digitalno agendo, na temo “The Challenge of Open Access”

Nizozemska digitalizirana dediščina

Projekt Images for the Future je namenjen ohranjanju nizozemske avdiovizualne dediščine s pomočjo digitalizacije in je organiziran v odprtem dostopu.

Proverbiarium 188

Cantores amant humores.
Pevci imajo radi mokroto (t.j. radi pijejo).

Casum sentis dominus.
Slučajno škodo poravna lastnik.

Casus dementis correctio fit sapientis.
Nesreča bedaka je pouk pametnemu.

Znanost bloganja

Dva že uveljavljena blogerja, Travis Saunders in Peter Janiszewski, ki ju poznamo iz bloga Obesity Panacea sta se lotila novega projekta; odločila sta vzpodbuditi kolege raziskovalce h kar največji uporabi bloganja v srenji. Prvi prispevki v Science of blogging že z naslovi izdajajo, kako želita pomagati kolegom, npr.:

• v zapisu Why all scientists should blog: a case study avtorja opisujeta, kako sta ubirala svoje prve korake v znanstveni blogosferi;
• v zapisu How building your online social network may affect your offline social life predstavljata svoje izkušnje s sodelovanjem v spletni komunikaciji, v dejavnostih t. i. socialnega mreženja. Komentirata med drugim tezo, ali uporaba spletnega torej, online komuniciranja, zmanjšuje posameznikovo javno, offline komunikacijo in njegovo siceršnjo podobo; 
• z zapisom Scientists: Publicizing your research gets you cited more often že z naslovom povesta, kakšne pomembne koristi lahko raziskovalci, ki jih še vedno pesti pomembna prisila Publish or Perish, pričakujejo od spletnih družabnih načinov komunikacije.

Ko sem dan nazaj sodeloval na akademiji ob 50. obletnici Slovenskega mikrobiološkega društva je bilo zlasti v razpravah, zgodovinskih in aktualnih, posebno pa še v priključeni okrogli mizi večkrat začutiti probleme šibke komunikacije med kolegicami in kolegi. Kolegialno občestvo, ki ima pomembne skupne interese sicer dobrodošlo povezujejo stanovske vezi društvene organizacije, vendar proti temu deluje obilica vsakodnevnih profesionalnih ter zasebnih, zlasti še družinskih ter drugih javnih obvez, ki so tehtna ovira v potrebni in poglobljeni izmenjavi mnenj. Pri tem pa kot da pozabljamo, da nikoli doslej ni bilo toliko in tako učinkovitih možnosti, ki vendarle omogočajo preseganje teh ovir in še več, ki dodajajo novo kvaliteto v teh kontaktih ter jih predstavlja spletna tehnologija. O enem od orodij ali bolje o enem od pristopov govorita oba blogerja in prav bi bilo, da jima prisluhnemo, predvsem pa da si po seznanitvi z razvitostjo tega načina komuniciranja drugod priznamo zaostanek pri nas in da z izborom ustrezne strategije ta razkorak zmanjšamo. Imam občutek, da razloge za pogosto citirani digitalni razkorak  (Digital divide) prepogosto iščemo v pomanjkanju materialnih in fizičnih virov, zanemarjamo pa vzroke v generacijskem razkoraku in morda celo v razkoraku povzročenem s karakterjem naroda. In kot da ne uspemo dovolj učinkovito preseči tega razkoraka z izobraževanjem in se ne zavedamo, kako pomembna naloga za prihodnost nam je naložena v tej točki.

Vzpodbuda odprtemu dostopu

Iz univerze Salford poročajo o zanimivem načinu vzpodbujanja uporabe odprtega dostopa. Ne samo, da je odlaganje člankov v repozotoriju za sodelavce univerze obveza, vzpostavili so tudi sistem nagrajevanja za tiste, ki so deponirali največ svojih del v odložišču.

Projekt LiquidPub

V okviru 7. raziskovalnega programa Evropske komisije je od leta 2008 v delu tudi projekt Liquid Pub.  V njem oblikujejo nove informacijske vire, ki jih omogoča spletna infrastruktura.  Koncept Liquid Book predstavlja nov koncept knjige, Liquid Journal nove perspektive revij v okolju spleta 2.0 in v rešitvah Liquid Conferences naj bi se oblikovala platforma za vodenje interdisciplinarnih konferenc z vključitvijo strokovne javnosti pri komentiranju prispevkov.

Nadaljnji cilji projekta so: iskanje novih rešitev za vrednotenje znanost (Research evaluation), identificiranje in spremljanje znanstvenih skupnosti (Scientific Community), predstavljanje znanstvenih dokumentov in podatkov (Scientific Knowledge Objects - SKO) in še nekatera vprašanja vodenja in organiziranja znanstvene dejavnosti, urejanja  znanstvenega publiciranja vključno s pravicami intelektualne lastnine.

Učinkovito predstavitev projekta prinaša prezentacija Birokua iz Univerze v Trentu.

Proverbiarium 187

Pisces natare oportet.
Riba mora plavati (priporočilo, da kadar jemo ribe, obrok tudi ustrezno podpremo s pijačo).

Piscis primum a capite foetet.
Riba najprej smrdi pri glavi.

Plenus sacculus est aranearum.
Denarnica polna pajčevine (biti brez denarja).

O metriki vpliva v odprtem dostopu

Prof. Steven Harnad govori v audio/grafični prezentaciji o “Scholarly/Scientific Impact Metrics in the Open Access Era”. Med drugim je zanimiva predstavitev dileme o vplivu  OD na dostopnost (znalaganje, prenos) virov in njihovo citiranost, kot tudi predstavljena paleta metričnih metod, ki so danes v uporabi.

Tekoče spremljanje statistik

Spletni portal Worldometers je rezultat delovanja projekta Real Time Statistics Project, ki v mednarodni skupini razvijalcev in raziskovalcev pripravlja ažurno spremljanje najrazličnejših statističnih podatkov v realnem času (deluje v večjezičnih različicah, žal slovenščine ni vmes).

The DO lectures

Zdaj smo se že kar navadili obiskovanja TEDovih video predavanj, tudi tistih, ki nastajajo v lokalnih okoljih. Vsi tudi radi prisluhnemo predavanjem na portalu Videolectures. Tukaj pa je še en tak spletni naslov, ki ponuja zanimive podkaste: The DO Lectures. Dober vzorec njihovega predavanja, ki spodbuja k razmisleku o odprtih vsebinah, je nastop predavateljice Paule le Dieu. (In znova hvala blogerki Vesni, ki me kot prijazni angel opozarja na zanimive spletne najdbe, kot je tale o DO predavanjih).

Proverbiarium 186

Radix omnium malorum avaritia.
Izvor vsega zla je lakomnost.

Rana amat ranam et ranam putat Dianam.
Žabec ljubi žabo in meni, da je žaba Diana.

Rana in fabula.
Žaba v pripovedki (gre za žabo, ki je videla vola in se je tako napihnila v želji, da bi mu bila podobna, da je počila). 

Journal TOC

Podatkovna baza Journal TOCs je največja in odprtodostopna zbirka kazal znanstvenih revij. Stalno dopolnjujejo nabor, ki danes vsebuje kazala 14.751 revij 648tih založnikov.

Tablični računalniki so izziv tudi za javno knjižnično mrežo

Te dni smo lahko opazovali vstop vsaj dveh novinarskih hiš, Dela in Dnevnika, v ponudbo računalniških aplikacij za prihajajoč prodor tabličnih računalnikov. Delo je ponudilo svojo aplikacijo za iPad tablice, iz oglasov v Dnevniku pa je bilo mogoče razumeti, da se oni močneje ogrevajo za ponudbo svojih vsebin na tablicah, ki jih prinaša Samsung in bodo podprte z Androidovim operacijskim sistemom.

Ti koraki, ki seveda zaslužijo vso podporo in pohvalo, pa sporočajo v slovenski informacijski prostor še neko drug signal. Da se bodo namreč realnosti kmalu morale zavedati tudi knjižni založniki, predvsem pa naše knjižnice. Domači knjižnični strokovnjaki so mi zaupali, da jim ni znano, da bi se trenutno katera od knjižnic vsaj poskusno trudila pri iskanju rešitev npr. za posredovanje elektronskih knjig uporabnikom. Bodisi s pomočjo terminalskih postaj v samih knjižnicah ali pa še bolje, s pomočjo ponudbe v oddaljenem odstopi. Kot to npr. omogoča v svetu že zelo uveljavljeni sistem Overdrive.

Ker seveda rad priznam, da nimam natančnih podatkov, kakšno je stanje v slovenskem prostoru digitalne medijske ponudbe, bom seveda zelo vesel, če me dopolnijo in poučijo tisti, ki take podatke imajo.  

Proverbiarium 185

Potior est, qui prior est.
Kdor prvi pride, prvi melje.

Potius sero quam nunquam.
Bolje pozno kot nikoli.

Potus non frangit ieiunium.
S pijačo ne kršimo posta.

Družabna omrežja pomagajo napovedovati epidemije

Družabna omrežja nam res lezejo pod kožo. Z njimi si med drugim povečujemo število sodelavcev v svojih hobijih. Moja FB prijateljica Vesna mi je npr. pravkar posredovala povezavo do izjemnega video klipa, ki bi ga morda sam zgrešil. To je, zanimivo, video iz TED konference (Nicholas Christakis: How social networks predict epidemics) in se ukvarja prav s socialnimi omrežji, konkretneje o tem, kako je s spremljanjem omrežij mogoče napovedovati razširjanje različnih epidemičnih pojavov, npr. od bolezenskih stanj do razširjanja inovativnih idej. Človeka prisili v globok razmislek…

Bibliografije v LinkedIn

Novost pri družabnem omrežju LinkedIn na katero nas opozarja bloger Žiga obeta zanimivo možnost za oblikovanje uporabnikovega portfolija. Z morebitno razširitvijo možnosti pa bomo morda kdaj doživeli tudi razvoj v nekonvencionalni repozitorij revijalnega opusa (in še raje bi videl, da kar celotnega spletnega opusa). In ta bi nato morda omogočal tudi korektnejše bibliografsko vrednotenje avtorjevih del, saj bi namesto ali ob dejavniku vpliva revij v večji meri upošteval tudi direktno citiranje avtorja. O teh resnih dilemah govori Žiga >tukaj.   

TATA – repozitorij OD na Trinity College Dublin

Na nedavnem posvetu o odprtem dostopu so močan vtis na poslušalce pustili nastopi g. Niamh (izg.: Niv) Brennan iz irske Univerze v Dublinu - Trinity College. Med drugim nam je predstavila tudi njihov institucionalni repozitorij odprtega dostopa z imenom TARA (Trinity's Access to Research Archive). Preskus zbirk, ki jih skriva arhiv TARA vam bo najbolje predstavil uporabnost in učinkovitost storitve. Vredno posnemanja!    

Budimpeška iniciativa odprtega dostopa

Potem ko smo tudi v Sloveniji pretekli teden s posvetom izrazili svoj interes za aktivnejše sodelovanje v odprtem dostopu, bi bilo prav, da se podpisnikom budimpeške iniciative odprtega dostopa pridružijo tudi naše visokošolske in raziskovalne ustanove. Tako imamo zdaj med podpisniki zgolj sedem posameznikov - cit. po orig viru: Ambrozic, Melita, Deputy director, National & University Library; Hristovski, Dimitar University of Ljubljana, Faculty of Medicine; Nekrep, Franc Viktor, Professor, University of Ljubljana; Pirtosek, Zvezdan, Consultant neurologist, University Medical Centre, Neurology Clinic; Vodeb, Gorazd, Librarian, National & University Library; Franci, Pivec, Adviser, IZUM
Ki, Tomislav, Postgraduate student, Philosophical faculty Maribor (upam, da sem našel vse!).

Prav tako bi bilo prav, da se naše ustanove pojavijo med podpisnicami Berlinske deklaracije.

O odprtosti podatkov

Morda ste že naleteli na spletno stran “Is It Open Data - IIOD”. Je spletna storitev, ki vam ponuja pomoč pri ugotavljanju, ali so določeni podatki, dostopni na spletu, zaprtega ali odprtega karakterja.  V uvodu vam pojasnijo značilnosti, najpogosteje raziskovalnih, podatkov in možnosti za presojo njihove uporabnosti.

Pobudniki spleta IIOD so tako nedavno prejeli v poskusni poizvedbi zagotovilo od dveh pomembnih založnikov odprtodostopnih člankov, PLoS in BMC, da so vsi raziskovalni podatki, tako tisti, ki so sestavni del člankov ali pa so vključeni v dodatke (supplementary information) dostopni po licenčnih pravilih Creative Commons CC-BY.

Zdaj še citacijski indeks za knjige

Thompson Reuters je ob svojih revijalnem in konferenčnem citacijskem indeksu zdaj napovedal še citacijski indeks za knjige (Book Citation Index - BCI). Ta bo predvsem zanimiv za družboslovje in humanistiko, kjer vemo, da je težišče raziskovalnih objav vezanih na monografije. V začetku naj bi baza vsebovala okoli 25.000 monografij, pričakujemo jo pa lahko v prvi polovici leta 2011. Grajen bo v dveh izdajah: za naravoslovne/tehnične vede (Sciences) in za družboslovje/humanistiko (Social Sciences & Humanities)

Proverbiarium 184

Mors certa, hora incerta.
Smrt je gotova, ura negotova.

Mors et fugacem persequitur virum.
Smrt ujame tudi človeka, ki pred njo beži.

Mors laborum ac miseriarum quies est.
Smrt je počitek po naporu in nadlogah.

Simpatičen posvet o odprtem dostopu

Včeraj začeto in danes končano posvetovanje »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov« v Ljubljani, je brez dvoma bilo koristen mejnik, najprej ker se je ob pomoči ekspertize gostujočih predavateljev iz tujine in ob predstavitvi domačih izkušenj in rešitev doslej najbolj celovito lotilo odprtega dostopa (OD) pri nas.

Med smotri, morda zgolj skritimi smotri, je posvet, verjamem, imel tudi željo, da osvetli trenutno stanje OD v Sloveniji in določi usmeritve kam naprej. Izraziteje je v današnjem drugem dnevu posveta bilo veliko govorjenja o repozitorijih, zlasti pod geslom nacionalnega repozitorija in poslušalec je skoraj dobil vtis, da so ti odprtodostopni arhivi ključ do celovite rešitve OD. Še več, razprava o potrebnem delu na repozitorijih je izrazito izpostavila nujnost novih organizacijskih enot, novih kadrov in novih sredstev. Ne rečem, da to ni ena koristnih sestavin OD, ne verjamem pa da je ta trenutek to najpomembnejši dejavnik. Zlasti ne ker smo več ali manj šele na začetku in zlasti ne, ker se na ta voz takoj pripenjajo npr. želje za pripravo futuristične, totalne zbirke vseh mogočih informacij: pisnih, zvočnih, video in kakršnihkoli že vsebin. Sam razumem OD, sicer res da skozi oči skromnega uporabnika njegovih uslug, manj kot projekt organiziranja kompleksne infrastrukture ampak prednostno kot gibanje znanstvene javnosti, kot produkt Odprte družbe, torej z značilnostjo civilnodružbenega upora proti uveljavljenemu vzorcu korporativistične organiziranosti znanstvene publicistike, obvladovane s strani multinacionalnih založniških hiš. OD naj bi v prvem koraku predvsem zagotovil neoviran, torej brezplačen dostop do strokovnih in znanstvenih objav za strokovnjake, raziskovalce, študente in laično javnost. Najprej to. V nadgradnji pa bi kasneje seveda lahko dobival nove, dodatne vsebine in možnosti, vendar začnimo abecedo pri alfi. In seveda ob upoštevanju možnosti, ki jih omogoča agregiranje, velika prednost spletne tehnologije in nasprotje centralizacije.

V diskusiji na posvetu sem srbeč jezik skušal ohladiti s predlogom, kako vidim kot bistveno in ta trenutek nujno odločitev domačega financerja javnega raziskovanja, da zahteva od vseh raziskovalcev, ki uporabljajo javna sredstva, da mandatno odlagajo svoje recenzirane objave v eni od oblik OD, bodisi v zlati ali v zeleni varianti. Morda bodo potrebne manjše korekture dosedanjih praks, tako v načinu uvrščanja mandatiranih vsebin v zbirke, pa morda v omilitvi zahtev pri določanju odličnosti objav na podlagi uglednosti revij ipd. Dovolim si tezo, da raziskovalec zaradi večjega izplena citatov, ki mu jih prinaša OD lahko učinkovito nadomesti vrednost, ki jo prinaša z dejavnikom vpliva izražena odličnost objave. Le dogovoriti se moramo tako.

Drug moj predlog pa je bil, da strokovnjaki, ki sodelujejo v posredovanju informacij, na prvo mesto svojih nalog uvrstijo izobraževanje svojih uporabnikov, raziskovalcev, o OD. Za slednje sem namreč še vedno prepričan, da se ne odločajo za OD deloma iz nepoznavanja in deloma iz inertnosti. Ker ne poznajo vseh prednosti, ki jih lahko pridobijo z odprtim dostopom, se najprej bojijo, da bo novost pomenila za njih nove obveze, kot je to res veljalo za marsikatera novost zadnjih let in da bodo morda prizadeti v kariernem napredovanju, ker odprti dostop pač še ni enakovreden v scientometričnem vrednotenju.

Jutri...

Na posvetovanje PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV, ki bo 27. in 28. oktobra 2010 v ljubljanskem Grand hotelu Union in ga organizirata Sekcija za visokošolske knjižnice in Sekcija za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v soorganizaciji z Inštitutom za novejšo zgodovino pod pokroviteljstvom Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, so prijavljeni 203 udeleženci, referenti, organizatorji, vabljeni gosti in predstavniki sponzorjev.

Proverbiarium 183

Hastas iacere, quas alius ministrat.
Metati kopja, ki jih drug podaja. (Pomen:  Hvaliti se s tujim perjem.)

Haudquaquam difficile Atheniensem Athenis laudare.
Ni težko v Atenah hvaliti Atenca.

Hectora qui nosset, felix si Troia fuisset.
Kdo bi vedel za Hektorja, če bi Troja bila srečna.

Proslavljamo Teden OD

Blogerka Dorothea Salo je v svojem zapisu zbrala nekaj najboljših letošnjih prispevkov o odprtem dostopu. In kot simpatično pravi v uvodu: “…odprti dostop še ni poglavitna usmeritev, vendar v tem letu je podstavil svojo nogo med vrata…”

Obvezen ogled

Dragi moji spremljevalci! Tele simpatične klipe pa si morate nujno ogledati.

Zakaj Odprti dostop?

Zakaj je odprti odstop v prednosti pred plačljivim dostopom do znanstvenih člankov? Kratko in jedrnato povedano v >tem prispevku.

Teden Odprtega dostopa

Teden med 18. in 25. oktobrom je namenjen obveščanju javnosti o odprtem dostopu (OD). Govorimo na eni strani o gibanju, saj ima OD korenine v pobudi znanstvene javnosti z značilnostjo civilnodružbenega upora proti uveljavljenemu vzorcu korporativistične organiziranosti znanstvene publicistike, obvladovane s strani multinacionalnih založniških hiš. In gre na drugi strani za organiziranje neoviranega, torej brezplačnega dostopa do strokovnih in znanstvenih objav za strokovnjake, raziskovalce, študente in laično javnost.

V naslednjem tednu se tudi v Sloveniji konkretneje seznanjamo z različnimi vidiki pojavnosti OD dostopa in s prednostmi, ki jih zagotavlja znanstveni srenji. Sekciji za visokošolske in za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije organizirata dne 27. in 28. 10. 2010 v ljubljanskem Grand hotelu Union posvetovanje “Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov” pod pokroviteljstvom ARRS.

Proverbiarium 182

Non est bonum esse hominem solum.
Ni dobro da je človek sam.

Non est eiusdem et capere aliquos velle et timere.
Ni mogoče nekoga obvladati in se ga istočasno bati.

Non est fas omnia nosse.
Ni prav, da vse vemo.

Raziskave v kmetijstvu – OD in ne-OD

Kot je mogoče prebrati v povzetku raziskave objavljene v Online Information Review samoarhivirani (torej odprtodostopni – OD) članki kmetijskih raziskav pritegnejo več citatov kot članki brez odprtega dostopa (ne-OD).

Ali nam je mar za Odprti odstop ali ne?

Ko zadnje dni spremljam zaključna dejanja pri organizaciji posvetovanja o odprtem dostopu “Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov” v organizaciji ZBDS in pod pokroviteljstvom ARRS, ki bo v Ljubljani 27. in 28. oktobra, razmišljam o dvojem. Na eni strani sem vesel, ker se kljub relativni zamudi, če stanje primerjam z evropsko-ameriškim raziskovalnim prostorom, zdaj vendarle ta tematika pogumneje predstavlja tudi naši akademski javnosti. Na drugi strani pa me žalosti, da ostajajo napori organizatorja več ali manj omejeni na skupino knjižničarskih in informacijskih navdušencev na ljubljanski Univerzi in v obeh osrednjih knjižnicah, NUK in CTK. In da je npr. za tematiko, ki je izrazito pomembna za raziskovalce in pedagoške delavce v visokošolskem okolju, tako težko pritegniti k predstavitvi izkušenj in vzbuditi pripravljenost za razpravo med sodelavci iz akademskega okolja. Zlasti zato ker imajo nekateri vendarle že določene izkušnje s tem vse bolj aktualnim načinom razširjanja znanstvene in strokovne informacije. Odgovoriti si na vprašanje iz naslova tega zapisa ne znam, razmišljam pa ali je morda pojav povezan s splošno zakrčenostjo slovenske akademske srenje ob simptomatiki o kateri smo lahko v zadnjih dneh in tednih brali kar nekaj kritičnih zapisov tudi  v medijih. In če država pripravlja nove dokumente, kot sta NPVŠ in RISS, bi veljalo z njima predvsem ustvariti take pogoje za delovanje raziskovalne in izobraževalne sfere, da resornemu ministru ne bo treba v skrbi omenjati opazovane “resignacijo ali apatijo”,  kot lahko preberemo v enem njegovih nedavnih govorov.

Interaktivni projektor

Ko postane tehnologija del učnega procesa…

O trajnosti digitalnih podatkov

V zanimivem prispevku “Keeping Bits Safe: How Hard Can It Be?” razpravlja D. S. H. Rosenthala o trajnosti in ohranljivosti digitalnih podatkov v sistemih IKT. 

EU o dostopnosti znanstvenih podatkov

Problematiki široke dostopnosti znanstvenih podatkov je posvečeno poročilo EZ/Evropske komisije “Riding the wave - How Europe can gain from the rising tide of scientific data”. 

MIT Open Access

Dober primer hišne odložiščne baze (repozitorija) odprtodostopnih člankov/prispevkov avtorjev, ki so povezani z MIT, je baza MIT Open Access Articles. Odlikuje jo pregledno oblikovano in učinkovito iskalno okno. 

Proverbiarium 181

Si finis bonus erit, totum bonum erit.
Konec dober, vse dobro.

Si fore vis sanus, ablue saepe manus.
Če želiš biti zdrav, si pogosto umij roke.

Si fueris Romae, Romano vivito more,
si fueris alibi, vivito sicut ibi.
Če si v Rimu, živi po rimsko,
če si drugje, živi kot živijo tam.

Odprti dostop v tranziciji

Letošnja generalna skupščina eIFL  (… in kdo je eIFL?), med 6. in 8. avgustom v švedskem Lundu,  se je predvsem ukvarjala z uveljavljanjem in objavljanjem v odprtem dostopu. Pri tem je posebne pozornosti bila deležna tudi problematika odprtega dostopa v tranzicijskih državah; o tem piše Dana Heegen. In nekaj o tem bomo brez dvoma slišali tudi na našem posvetovanju kasneje v tem mesecu.

Rast odprtega dostopa

Heather Morrison je na svojem blogu predstavila statistične  podatke o vzpodbudni rasti revijalnega odprtega dostopa. Directory of Open Access Journals (DOAJ) je samo v zadnjem četrtletju dodal 312 naslovov do trenutnega števila 5.452. V naboru Open Journal Systems (OJS) iz iniciative KPK  je celo že več kot 6.600 odprtodostopnih revij.

Prepoznava IP naslovov

Če boste potrebovali pomoč pri identifikaciji IP naslovov, vam bo v pomoč spletna stran IPaddress.com s svojimi različnimi funkcijami.

Proverbiarium 180

Res, non verba.
Dejanja, ne besede.

Res est magna tacere.
Velika stvar je molčati (Molk je zlato).

Res sacra miser.
Nesrečnik je sveta stvar.

Proverbiarium 179

Simile claudicans.
Slaba primerjava.

Similia similibus cognoscuntur.
Podobno prepoznamo v podobnem.

Similia similibus curantur.
Podobno se zdravi s podobnim. (Načelo homeopatije)

Analiza bloga/blogerja

Tisti, ki pišete svoje bloge v angleščini se boste lahko zabavali nad tole analizo vašega ustvarjanja.

Angleščina za znanstvenike

Na portalu Scitable (projekt Nature Education) najdete uporabno e-knjigo “English Communication for Scientists”, ki je prednostno napisana z mislijo na one, ki jim angleščina ni materni jezik. Posamezna poglavja govorijo o osnovah sporazumevanja v znanosti, o učinkovitem sporočanju, o prepoznavanju posebnosti vsakokratnega avditorija, o pisanju in govoru za različno publiko, o korakih pri pisanju znanstvenega članka,  o znanstvenem dopisovanju, o učinkovitem ustnem nastopanju, o sodelovanju na konferenčnih prireditvah in o komunikaciji v predavalnici.

Posvet o odprtem dostopu v Sloveniji

Na svoji spletni strani Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) najavlja 4. skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS z naslovom »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov«. Posvet bo 27. in 28. oktobra 2010 v hotelu Union v Ljubljani. Se tam torej vidimo?

Podpora za e-bralnike

Peter Scott nas tokrat opozori na uporabno orodje za upravljanje naše zbirke e-knjig. Calibre je odprtokodni upravljavec za e-knjige, spreminja njihove različne formate, jih prilagodi popularnim e-bralnikom  (npr. Kindle, Sony Reader, Nook), ali pa omogoča njihovo branje na lastnem prikazovalniku. Za nameček omogoča tudi branje e-časnikov oz. jih spreminja v e-knjižno obliko.

Bibliografija o odprtem dostopu

Uporabniki odprtega dostopa bodo gotovo z zanimanjem segli po bibliografiji “Transforming Scholarly Publishing through Open Access: A Bibliography”, ki jo je pripravil Charles W. Bailey, Jr., sicer znan tudi kot avtor spleta Digital Scholarship.  Delo je pri Amazonu na voljo v knjigi z mehko vezavo, seveda pa je na voljo tudi v odprtem dostopu na spletu.

Proverbiarium 178

Hominem experiri multa paupertas iubet.
Revščina sili človeka, da mnogo prenese.

Hominem naturae oboedientem homini nocere non posse.
Človek, ki uboga naravo, ljudem ne more škodovati.

Homines amplius oculis quam auribus credunt.
Ljudje bolj verjamejo očem kot ušesom. 

Iskalnik za revije v odprtem dostopu

Tale Googlov iskalnik - OAJSE vam bo omogočil iskanje v 3627 revijah, ki so v odprtem dostopu. Spisek vseh dostopnih revij najdete na tej spletni strani.  

SciVee – posrednik znanstvenih video vsebin

V sporočanju znanstvenih vsebin se uveljavlja zanimiva kombinacija video vsebine in zapisane znanstvene objave (običajno dostopne v odprtem dostopu) z imenom “pubcast”. Posrednik take oblike znanstvene komunikacije je npr. portal SciVee. 

Proverbiarium 177

Principia omnia rerum sunt parva.
Začetki vseh stvari so majhni.

Principiis consentit exitus.
Konec je skladen z začetkom (Zadeva je skladna).

Principium dimidium totius.
Pričetek je polovica celote. 

Register ORCID

Kakšno leto nazaj  se je v informacijskem prostoru oblikovala iniciativa vzpostavitve odprtega raziskovalnega  in avtorskega identifikatorja -  ORCID (Open Researcher and Contributor Identifier), ki je od nedavna tudi že pravno formalizirana kot neprofitna organizacija. Eden izhodiščnih ciljev pobude je bil v razreševanju nejasnosti z imeni avtorjev raziskav, se pa z napredovanjem sistema sledenja avtorskega opusa in ustvarjanjem registra lahko koristno vključi v spremljanje raziskovalnega procesa vse do ravni njegovega vrednotenja. ORCID danes podpira več kot 115 organizacij iz akademskega, poslovnega in vladnega sveta.

TEDx Ljubljana

V oktobru se nam obeta prireditev TEDx Ljubljana, zato spremljajte spletno mesto, kjer bodo kmalu objavljene podrobnosti.

GooReader

GooReader je simpatična PC aplikacija, ki omogoča iskanje, nalaganje in branje knjig in revij, ki so dostopne na GoogleBooks. Je pripravljena za platforme Windows XP/Vista/7.

Proverbiarium 176

Non intellecti nulla est curatio morbi.
Za neprepoznano bolezen ni zdravila.

Non intelligunt homines, quam magnum vectigal sit parsimonia.
Ljudje ne uvidijo, kako velika dobit je varčnost.

Non licet in bello bis peccare.
V vojni ni dovoljeno ponoviti napako. 

Odprti dostop v Sloveniji

Kot kaže se nam letos v Sloveniji obeta nekoliko pogumnejše soočenje z globalno sicer zelo živahnim gibanjem odprtega dostopa. V današnji Delovi Sobotni prilogi (04. sept. 2010) beremo lahko dobrodošel prispevek dveh ameriških slavistov o tem fenomenu zadnjih let, v oktobru pa je v Ljubljani napovedano prvo posvetovanje z naslovom »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov« v organizaciji Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Gibanje odprtega dostopa, kot lahko preberemo tudi v SP, je zaživelo v zadnjih letih kot iniciativa, ki naj sprosti omejitve v dostopnosti določenih del pisne intelektualne lastnine, ki jih uveljavlja zakonska zaščita, t.i. copyright. V najpogostejši rabi uporabljamo pojem odprtega dostopa za označevanje neplačnega dostopa do posebne kategorije zapisnih del, predvsem ocenjevanih (»peer reveiwed«) znanstvenih prispevkov. V precejšnji meri se pojem prekriva s pojmom odprte vsebine (»open content«), ki določa rabo in ponovno rabo, kot jo dovoljujejo nekatere od licenc Ustvarjalne Gmajne  (»Creative Commons«).

Pazljivega bralca bo morda zmotila neskladnost v gornjih vrsticah, ko uvajam temo s predstavitvijo posveta o »prostem dostopu«, potem pa nenadoma preidem v uporabo sintagme »odprti dostop«. Posredi je terminološka razlika, ki še išče soglasja. Besedna zveza Odprti dostop ima namreč korenine v širši družini podobnih pojavov t. i. Odprtega gibanja (»open movement«), katerih skupna lastnost je neoviran, nediskriminiran dostop do vsebin in znanj, npr. »odprta koda« (»open source«), »odprta znanost« (»open science«), »odprti podatki« (»open data«), »odprti učni materiali« (»open courseware«) idr., medtem ko je zveza »prosti dostop« zelo udomačena v knjižničarski praksi in pomeni neoviran, zlasti fizično neoviran dostop do pisnih virov (revije ali knjige so npr. v knjižnicah v prostem dostopu). Prav je, da ohranjamo torej obe zvezi, vendar »odprti odstop« predvsem v povezavi kot jo uporablja Harnad, eden utemeljiteljev celotnega gibanja . On zagovarja namreč smiselnost dveh pojmov: »odprti dostop« (»open access«) in »svobodni dostop« (»free access«), pri čemer bi ob dosegi soglasja morda lahko v slovenščini za slednjega uporabili tudi besedno zvezo »prosti dostop«, vendar le, če to ne sesuje pojmovne niše iste sintagme, ki jo ta zaseda v bibliotekarstvu. Ker bi bilo koristno to terminološko dilemo razrešiti vabim bralce k razpravi o tej temi.

Praksa odprtega dostopa se udejani pravzaprav šele z dostopnostjo vsebin na spletnem mediju, pri čemer prav digitalizacija vsebin ponudi celotno paleto koristi, ki jih znanost lahko pričakuje od koncepta odprtosti. V desetletju odkar se uveljavlja ta paradigma me je pravzaprav presenečala počasnost njenega uveljavljanja. Seveda mi je razumljiv vpliv opozicije, ki jo ustvarja založniška srenja klasične revijalike. Kljub temu pa tudi potem, ko so se pričeli kopičiti dokazi o učinkovitem povečevanju odmevnosti v odprtem dostopu objavljenih vsebin v primerjavi z objavami iz klasičnega dostopa, kar je seveda ključna dobit za avtorja, zagovorniki zaman iščejo odgovor, čemu se raziskovalci tako obotavljivo odločajo za to obliko predstavljanja svojih rezultatov. Ker se bom k tej temi še vračal vsaj do oktobrskega posveta bi tudi ob težavah pri uveljavljanju odprtega dostopa med raziskovalci in avtorji povabil bralce h komentarjem tega vprašanja. Zdi se mi, da je še zlasti slovenski informacijski prostor relativno rezerviran do možnosti, ki jih daje odprti dostop.

PLoS ova mreža blogov

Danes odpira odprtodostopni revijalni založnik Public Library of Science (PLoS) domovanje mreži znanstvenih blogov PLoS Blogs. Mreža je že vključena tudi v zbirnik scienceblogging o katerem sem pisal nedavno. 

Bibliotekarska terminologija

Svojim spremljevalcem (followers) v branje toplo priporočam blog Bibliotekarska terminologija, ki ga pripravlja bloger, tviterat, knjižničar in leksikograf Ivan Kanič.

Guardianovi blogi o znanosti

Znanost je osvojila blogosfero, ali pa  je blogosfera zasvojila znanstvenike. Pew Research Center ugotavlja v svoji študiji, da znanstvene teme predstavljajo 10% vsebin v blogosferi, v kontrastu z vsega 1% znanstvenih vsebin, ki jih objavijo klasični mediji. Guardian je časnik, ki se tega izraziteje zaveda, zato je namenil poseben in nov prostor mreži znanstvenih blogov, Guardian Science Blogs (povzemam po Bori Zivkovicu).  

Biološka slikovna zbirka

Založnik revij odprtega dostopa BioMed Central (BMC) razširja svojo ponudbo s slikovno podatkovno bazo Biology Image Library. Vanjo bodo vključevali slikovni material iz sedmih področij vključno s slikami iz člankov, ki jih objavljajo revije v izdaji BMC . Baza ima iskalno orodje z več iskalnimi atributi, razen tega pa bodo slike opremljene z obsežnimi anotacijami. Uporabnikom ponujajo tudi možnost kreiranja lastnih slikovnih zbirk v formatu PowerPoint.

Odprti odstop in odprta ocena si podajata roke

Odprto ocenjevanje (angl. “open review”) akademskih vsebin postaja vse bolj zanimiva alternativa klasičnemu vrstniškemu ocenjevanju (angl. “peer review”). Razprave o tem najdemo celo že v  neakademskih časnikih kot npr. nedavno v New York Timesu. Nekateri poudarjajo, da naj bi prihodnost akademskega objavljanja bila v istočasni uveljavitvi tako odprtega dostopa (angl. “open access”) in odprtega ocenjevanja, kot o tem razmišlja N. C. Nisbet v BigThink prispevku.  

Mreženje znanja željnih

Znanstvena skupnost skuša v vse večji meri izkoristiti spoznanja družboslovnih ved v prepoznavi prednosti in pri izkoriščanju socialnega mreženja za napredek znanosti, kar nam omogoča digitalna povezljivost. Temu cilju sledi tudi skupnost Science 3.0 z različnimi povezovalnimi orodji in eno teh je tudi pravkar vzpostavljen agregator znanstvenih blogov, z imenom blogregator (se bo pojem prijel?). Pravzaprav nekaj podobnega kot smo opisali pri nedavno omenjenem zbirniku.

Slovenska digitalizacija

Upajmo, da bodo intervju predstojnika Krstulovića prebrali tudi odgovorni na ministrstvih za kulturo, znanost, šolstvo in tudi(!) za finance. In upajmo, da je prisotno zavedanje, da narodu s tako majhno etnijo in ogroženim jezikom pač ne bodo drugi pomagali pri digitalizaciji za zavarovanje dediščine, ampak moramo to storiti sami.  Ustrašil sem se predvsem črnoglede napovedi možnosti kadrovskega razpada trenutne ekipe, ki skrbi  za digitalizacijo. Uporabimo vse vzvode javnega pritiska, da se to ne bi zgodilo!

Zbirnik znanstvenih blogov

Trije zagnani znanstveni blogerji, Anton Zuiker, Bora Zivkovic in Dave Munger, so pripravili zbirnik za izmenjavo podatkov (angl. “clearinghouse”) o znanstvenih blogih: Scienceblogging.com (tudi Scienceblogging.org). Ponujajo RSS povezave do pomembnih mrež znanstvenih blogov, skupinskih blogov in agregatorjev, v prihodnje pa naj bi vključevali tudi povezave do twitterskih naslovov, do znanstvenih revij in poročil o znanstvenih konferencah.

Bibliografija odprtega dostopa

Na spletni strani Open Access Journals Bibliography nam Charles W. Bailey, Jr. predstavlja bibliografijo izbranih, v angleščini zapisanih prispevkov, ki so koristni za razumevanje revijalike v odprtem dostopu. Nabor sega od leta 1999 do danes (izjemoma so vključena nekatera starejša ključna dela) in vključuje knjige in članke; s spletnimi povezavami so opremljene enote, ki imajo odprt dostop do polnega teksta.

Proverbiarium 175

…nudis verbis.
…z jasnimi besedami.

Nulla calamitas sola.
Nesreča ne pride sama.

Nulla dies sine linea.
Ni dneva brez poteze. (Izrek slikarja Apela.)

Znanstvene objave na nov način

Na spletnem portalu Liquid Pub boste našli predstavitev projekta iz 7. okvirnega evropskega programa, ki promovira nov način znanstvene komunikacije. Nič več objavljanja v znanstvenih revijah in nič več napornega spopadanja z uredniškimi politikami znanstvenih žurnalističnih hiš. Ideja Liquid Publications naj bi predstavljala premik paradigme v ustvarjanju, razširjanju, vrednotenju in ohranjanju znanstvenih spoznanj in vsebin. Avtorji naj bi svoje rezultate predstavljali neposredno na spletni strani Liquid Pub v obliki primerni namenu sporočanja, te oblike naj bi se v okviru projekta tudi dopolnjevale oz. razvijale. Gre brez dvoma za pogumen predlog, ki v polni meri izkorišča spletno dinamiko in učinkovitost, kar smo doslej pogrešali pri dosedanji praksi znanstvenega objavljanja. Žal pa lahko, kot se je to dogajalo z nekaterimi podobnimi predlogi v preteklosti, poskus spodleti zaradi okostenelosti obstoječih vzorcev objavljanja in zaradi morebitnega neprijaznega sprejema s strani uveljavljenih žurnalističnih konzorcijev, ki ga je mogoče pričakovati.

Bloganje za časnikarje

Adam Westbrook vas bo v seriji zapisov na svojem blogu v prihodnjih dneh prepričeval o tezi “Zakaj morajo časnikarji blogati in kako”.

Proverbiarium 174

Occasio facit furem.
Prilika dela tatu.

Oculi avidiores sunt quam venter.
Oči so bolj lačne kot želodec.

Oculis magis habenda fides quam auribus.
Očem je treba  verjeti bolj kot ušesom.

Nova skupnost znanstvenih blogerjev - Scientopia

Potem ko je uveljavljena blogerska skupnost ScienceBlogs znašla v težavah zaradi očitkov izgubljene verodostojnosti in jo je nekaj uglednih članov zapustilo (>1, >2, >3 , <4)  se je najavila nova skupnost Scientopia. Počakajmo in pustimo se presenetiti.

Panton Principles

Najbrž spremljam preozek nabor informacijskih spletišč in blogov, ker sem šele danes naletel na t. i. “načela Panton” (orig. “Panton Principles” - PP), v katerih so predstavljena temeljna izhodišča za uveljavljanje dostopa do odprtih znanstvenih podatkov  (angl. Open Data in Science). Načela so bila najavljena 19. februarja letos na blogu fundacije Open Knowledge. 

Osnovni nagib in cilj sporočila je jasno opredeljen že v preambuli PP: ”Znanost temelji na ustvarjanju, ponovni rabi in odprti kritiki objavljenega nabora znanstvenih spoznanj. Da lahko znanost učinkovito napreduje in da lahko družba v polni meri pridobiva iz znanstvenega prizadevanja  je pomembno, da so znanstveni podatki odprti.”

Poglobitev iskanja v Google Scholarju

Doslej nisem vedel, da lahko v Google Scholarju (po slovensko G. Učenjaku) iščemo tudi poglobljeno, s čimer pravzaprav omejujemo šum. Potem ko smo z izbranim geslom pridobili osnovni nabor zadetkov, lahko z aktiviranjem povezave <Cyted by #> prikličemo vse zadete citate. Nato pa lahko med njimi z novim, običajno zoženim geslom vpisanim v iskalno polje, poiščete konkretnejši nabor zadetkov, tako da po vnosu novega gesla s kljukico označite tudi dodatni ukaz <Search within articles citing>. Vizuelno boste postopek našli predstavljen v Recherchen Blogu. 

Proverbiarium 173

Saxa loquuntur.
Kamni govorijo (…o pretekli slavi)

Saxa moves gemitu.
Z jokom ganeš skale.

Saxum volutum non obducitur musco.
Na kotalečem se kamenju mah ne raste.

BL o avtorskih pravicah

Avtorske pravice (angl. “copyright”) so v digitalni dobi pogosto ogrožene. British Library (BL) je nedavno objavila knjižico “Driving UK Research. Is copyright a help or a hindrance?” v kateri skupina raziskovalcev iz najrazličnejših področij v kratkih esejih obravnava britansko prakso zaščite avtorskih pravic in njen vpliv na raziskovalno in izobraževalno delo. Eseji so dovolj kratki, da ne utrujajo, predstavljajo pa bistvene značilnosti in tudi razlike britanske prakse do nekaterih drugih pravnih ureditev tega področja, npr. do ameriške, ki je v marsikateri rešitvi liberalnejša in zato prijaznejša npr. do izobraževanja. 

Proverbiarium 172

Nemo potest duobus dominis servire.
Nihče ne more služiti dvema gospodarjema.

Nemo potest omnia scire.
Nihče ne more vsega vedeti.

Nemo propheta (acceptus est) in patria (sua).
Nihče ni (sprejet kot) prerok v (svoji) domovini.

V slovo

Danes sem žalosten. Odšel je moj učitelj in, drznem si to izreči, kasneje prijatelj prof. dr. Jože Spanring. Ko učitelj prenaša znanje učencem na način, ko jim ne posreduje zgolj vsakokratne vsebine, ampak jih opremi z veščinami njegovega dograjevanja in poglabljanja, potem je storil največ, kar je mogoče. Ko si danes ob novem znanju, ki ga pridobivam, prikličem spomin na učitelja, o tem kako me je znal navdušiti za novosti in prav tako opozoriti na kritičnost do sporočenega, potem vem, da sem srečal Učitelja. In tako sem doživljal Jožeta, ko me je ob različnih priložnosti, najprej še pri formalnem pouku, kasneje pa ob številnih klepetih o najinem skupnem interesu, navduševal za informatiko. Imel je veliko znanja in znanj, sam sem bil deležen njegovih bogatih vedenj in idej predvsem o tem kako pomembna je informacija in kako izzivalen je dostop do nje. Jože, hvala.     

Proverbiarium 171

Patria est, ubicumque est bene.
Tudi:
Ubi bene, ibi patria.
Domovina je, kjer je dobro.

Patriae solum omnibus carum est.
Domača zemlja je vsakemu draga.

Pauca, sed bona.
Malo, a dobro.

Novice iz Odprtega dostopa

Dr. Mojca Kotar iz NTF UL je znova pripravila šopek novic iz sveta Odprtega dostopa; drznem si na elektronsko pošto poslan zapis objaviti na blogu, ker se mi zdi škoda, da bi ostal nedostopen širšemu krogu zaveznikov odprtega dostopa:

Open Access Policies in Europe
http://www.openscholarship.org/upload/docs/application/pdf/2010-05/david_prosser_-_oa_policies_in_europe.pdf

Interim Consensus Submission to Canada’s Digital Economy Strategy
Broad consensus statement from meeting at University of Toronto, includes Section 4.1 Open Access to Scholarly Research, which calls for Canadian federal funding agencies to develop OA policies similar to that of CIHR.
http://ipsi2010.pbworks.com/f/2010July4_DigEconSubmissionInterim.pdf

Open access at the University of Kansas: Toward a campus initiative
On April 30, 2009, the KU faculty senate passed a faculty-initiated university-wide open access policy for deposit of scholarly peer-reviewed journal articles in the university’s repository KU ScholarWorks. In doing so, KU became the first public university to pass an institutional mandate for open access deposit. The initial policy was crafted to allow a subsequent planning period for policy implementation with a period of vetting and review by campus faculty. Faculty conversation over a nine-month period culminated in a revised policy and implementation strategy, which passed faculty senate on February 11, 2010.

Three key elements ultimately contributed to the success of KU faculty in passing and revising the open access policy: significant institutional support for open access scholarship built over more than a decade; leadership by faculty and for faculty in developing a policy and accompanying implementation strategy; and deep engagement of faculty across disciplines in educated discussion and debate about the implications of open access scholarship over time. These factors were vital to the passage of our open access policy, and they continue to be important as we move beyond policy development and past the initial stages of implementation.
http://crln.acrl.org/content/71/7/360.full.pdf+html

The return on peer review
Martin Weller calculated that researchers donate Ł210 million/year in time devoted to performing peer review.  (He later updated this to Ł1.9 billion/year to reflect the results of a 2008 report by the Research Information Network.)  He concluded that in exchange for this donated labor, researchers should demand OA.  Consequently he pledged to perform peer review only for OA journals.
http://goo.gl/V3bL

Use and relevance of web 2.0 for researchers
The study also explores whether and how web 2.0 tools are changing researchers’ behaviour in significant ways, and what implications this might have for researchers, institutions, librarians, information professionals and funders.
http://www.rin.ac.uk/our-work/communicating-and-disseminating-research/use-and-relevance-web-20-researchers

Science 2.0 (change will happen …)
First Monday, Volume 15, Number 7 - 5 July 2010
Abstract: In this paper we outline some of the main trends and changes we consider will affect science over the next 20 years, mainly driven by a new socio–technological paradigm, which results from the use of information and communication technologies. We first analyze three main trends (growth of scientific authorship; growth in scientific publishing; growth in data availability and processing) which are already visible now but will grow exponentially in the coming decades and will thus affect the dynamics of science.

We then frame the above changes in the context of the transformation of the scientific production and publication conditions — seen as production process of a cultural good — which then feedback into the nature of science itself. Finally, we will take together these interrelated growth trends of authors, publications and data and pinpoint their profound and multiple impacts on the very nature of scientific work and its professional dynamics, in terms of increased openness, instability and inequality.
http://www.uic.edu/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/view/2961/2573

Scientometrics 2.0: Toward new metrics of scholarly impact on the social Web
First Monday, Volume 15, Number 7 - 5 July 2010
Abstract: The growing flood of scholarly literature is exposing the weaknesses of current, citation–based methods of evaluating and filtering articles. A novel and promising approach is to examine the use and citation of articles in a new forum: Web 2.0 services like social bookmarking and microblogging. Metrics based on this data could build a “Scientometics 2.0,” supporting richer and more timely pictures of articles’ impact. This paper develops the most comprehensive list of these services to date, assessing the potential value and availability of data from each. We also suggest the next steps toward building and validating metrics drawn from the social Web.
http://firstmonday.org/htbin/cgiwrap/bin/ojs/index.php/fm/article/view/2874/2570

New advice for universities in light of the Climate Change Emails Review

"This project looks at the extent of adoption of different web 2.0 tools in different subject fields and disciplines, and the different types of researchers who are using them....We sought evidence on whether web 2.0 tools are: [1] making data easier to share, verify and re-use, or otherwise facilitating more open scientific practices, [2] changing discovery techniques or enhancing the accessibility of research information, [3] changing researchers publication and dissemination behaviour, (for example, due to the ease of publishing work-in-progress and grey literature), and [4] changing practices around communicating research findings (for example through opportunities for iterative processes of feedback, pre-publishing, or post-publication peer review)...."
http://www.jisc.ac.uk/news/stories/2010/07/opendata.aspx

SPARC Europe Award to Honour Leaders in Field of Scholarly Communications
The 2010 SPARC-Europe Award for Outstanding Achievements in Scholarly Communications goes to CERN, the European Organization for Nuclear Research, for its comprehensive approach to Open Access, especially in respect of the SCOAP3 project.
http://www.sparceurope.org/sparc-europe-award-to-honour-leaders-in-field-of-scholarly-communications
http://www.scoap3.org/news/news78.html

Report and Recommendations from the Scholarly Publishing Roundtable
Learned Publishing 23 (3), 264 (2010)
Three viewpoints: publishing, academia, a library perspective
http://www.ingentaconnect.com/content/alpsp/lp/2010/00000023/00000003/art00009?token=004f1269e17e442f20672148766a255c496e45786c44687627504541676249266d656c02092540a

Report on the implementation of open content licenses in developing and transition countries
http://www.eifl.net/cps/sections/services/eifl-oa/docs/report-on-implementation/downloadFile/file/Report_on_open_content_licenses_June.pdf?nocache=1278496158.76

PODROBNEJE V E-POŠTI SPODAJ

SPARC Open Access Newsletter July 2010 issue

Vključuje tudi:
California against Nature
When journal publishers raise subscription prices faster than inflation and faster than library budgets, for decades, what do they think will happen? 
(According to the ARL's well-known chart, average journal prices have risen about four times faster than inflation since the mid-1980's.  In June, Mark Bauerlein and four co-authors reported that "[f]rom 1978 to 2001, libraries at the University of California at Los Angeles...saw their subscription costs alone climb by 1,300 percent.")

The drama is playing out between the University of California (UC) and the Nature Publishing Group (NPG).

The University of California is one of the largest universities in the world.  It has 191,000+ students and 13,300+ faculty on 10 campuses.  Its libraries have more than 34 million volumes.

At the same time, NPG's unparalleled prestige and impact give it enormous bargaining power when negotiating with universities.
http://www.earlham.edu/~peters/fos/newsletter/07-02-10.htm

Canadian University Hopes to Lead Fight Against High Subscription Prices
The Chronicle of Higher Education, July 4, 2010
On June 15, the university librarian, Mark Leggott, released a campus letter to let the faculty know the institution would not be renewing its subscription to the Web of Science database. Mr. Leggott's letter cited several reasons for the decision: "a challenging fiscal climate," a required three-year contract with price increases every year, a weaker Canadian dollar that would make those increases even harder to bear.

But here are the real fighting words: "Any subscription increase in these challenging times is difficult, but an increase of 120 percent is simply not acceptable," Mr. Leggott wrote. "Accommodating this level of increase lends credence to the vendors' business practices, and we felt it important to make a stand against these practices." Tellingly, the letter cites the recent standoff between the University of California system and the Nature Publishing Group over journal prices.
http://chronicle.com/article/Canadian-University-Hopes-to/66095/?sid=wb&utm_source=wb&utm_medium=en

Is it worth establishing institutional repositories? The strategies for open access to Spanish peer-reviewed articles
Learned Publishing, Volume 23, Number 3, July 2010 , pp. 193-203(11)
Abstract: We examine open access to the Spanish scientific literature via investigation of a sample of peer-reviewed articles in seven subject categories. Of the 28,259 papers published in 2000, 26.89% were freely accessible, with the share varying among disciplines. Articles in the social and behavioral sciences were the most widely available for free. This disciplinary divide applies also to the strategies used to offer open access to documents. In clinical medicine, life sciences, arts and humanities and social sciences open access was mainly based on the publishers' side, while subject-based repositories were dominant in physical, chemical and earth sciences and deposit on homepages was the preferred strategy in engineering, computing and technology. Institutional and general repositories seem to play a minor role in providing free access to the Spanish peer-reviewed literature. Papers published in commercial journals are less accessible than those that appear in non-commercial journals, and we found overlaps in almost 20% of papers deposited. The fastest way to gain open access is to deposit in subject-based repositories and the longest delays are related to deposits in homepages and especially to institutional repositories. Open access to Spanish peer-reviewed articles is dominated by the passive mechanism of the “gold route” and the editorial strategy with self-archiving practices in the minority and directed mainly towards subject-based repositories and homepage posting of the papers. The results of this study could serve as a reference point for further study on the evolution of open access in Spain.
http://alpsp.publisher.ingentaconnect.com/content/alpsp/lp/2010/00000023/00000003/art00003
ČLANEK DOSTOPEN PROTI PLAČILU

FAO provides free access to statistics treasure
"World's largest database of food, hunger and agricultural information now fully accessible online....FAO is granting free and open access to its central data repository, FAOSTAT, the world's largest and most comprehensive statistical database on food, agriculture, and hunger, the UN agency announced today. Previously, it was possible to download without charge a limited amount of information from FAOSTAT – which contains over one million data points covering 210 countries and territories -- but access to larger batches of statistics required a paid annual subscription...."
http://www.reliefweb.int/rw/rwb.nsf/db900SID/MCOI-877BVM?OpenDocument

Free and easy access to European statistics
ec.europa.eu/eurostat
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/

Three and a half (3.5) Million Free eBooks at World eBook Fair
http://mobile-libraries.blogspot.com/2010/07/world-ebook-fair-2010-free-public.html
http://worldebookfair.org/

SWORD v2.0: Deposit Lifecycle
SWORD is a hugely successful JISC project which has kindled repository interoperability and built a community around the software and the problem space. It explicitly deals only with creating new repository resources by package deposit ­ a simple case which is at the root of its success but also its key limitation. This next version of SWORD will push the standard towards supporting full repository deposit lifecycles by using update, retrieve and delete extensions to the specification. This will enable the repository to be integrated into a broader range of systems in the scholarly environment, by supporting an increased range of behaviours and use cases. http://sword2depositlifecycle.jiscpress.org/

From: eifloa-bounces@lists.eifl.net [mailto:eifloa-bounces@lists.eifl.net] On Behalf Of Iryna Kuchma
Sent: Wednesday, July 07, 2010 11:56 AM
To: eifloa; boai-forum
Subject: [eIFLoa] Report on the implementation of open content licenses in developing and transition countries is released
(This message is being sent to multiple lists; please excuse duplication)
Dear all,
We have produced the Report on the implementation of open content licenses in developing and transition countries. We tried to gather information from a broad spectrum of research institutions in order to get a better understanding of the current state of the implementation of open content licenses. Open content licenses or some explicit statement attached to the article when it is published in an open access journal or deposited in an open access repository help to refer to a specific type of libre open access. These licenses / statements make it clear to the reusers what they are permitted to do with published and deposited articles (including data). An organization’s or journal’s licensing policy (including policy on re-use and redistribution) shall be clearly stated and visible on the web site. We looked at the web sites of 2,041 open access journals and 218 open access repositories from eIFL network countries http://www.eifl.net/cps/sections/country. And this report highlights the best practices in using open content licenses by open access journals and open access repositories in developing and transition countries. The report was produced in the framework of the EIFL-OA advocacy programme supported by Open Society Institute and the Wellcome Trust.
Some general findings of the survey are below and you can download the report here: http://www.eifl.net/cps/sections/services/eifl-oa/docs/report-on-implementation.  
Some general findings of the survey:
Using open content licenses by open access journals:
- We identified 337 open access journals that use open content licenses.
- There are two types of Creative Commons licenses, which are used – either the most liberal Creative Commons Attribution license or the most restrictive Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works.
- Most open access journals use Creative Commons Attribution license (321 open access journals in Armenia, Bulgaria, China, Egypt, Macedonia, Nigeria, Poland, Russia and South Africa).
- 16 open access journals in Bulgaria, Estonia and South Africa use Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works.
Using open content licenses by open access repositories:  
- We identified 3 open access repositories that use open content licenses: Creative Commons Attribution-Noncommercial-Share Alike (2 repositories in China and Poland) and Creative Commons Attribution-Noncommercial (1 repository in South Africa).
- Some repositories in Botswana, Poland and South Africa recommend the depositors to use Creative Commons licenses.
We welcome any feedback you have and would like to add new case studies on using open content licenses by open access journals and open access repositories in developing and transition countries. Please tell us about them!
Sincerely,
Iryna Kuchma
EIFL Open Access programme manager

Academia.edu

Blogerka Vesna mi je poslala povezavo do spletnega orodja za iskanje raziskav Academia.edu. Spletni portal Academia.edu  omogoča sodelavcem v akademskem okolju spremljanje aktualnih raziskav na svojem  področju tako da:

• sledite vrstnikom: 
• njihove najnovejše objavljene članke,
• nastope, ki so jih imeli,
• njihove zapise na blogih.
• Lahko pa oblikujete lastno spletno stran in obveščate vrstnike o lastnem raziskovalnem delu :
• opišete lasten raziskovalni interes, ponudite v branje lastne članke in nastope, 
• pridobite statistične podatke o številu obiskov in o prenosih polnih tekstov vaših objav,
• najdete ključne besede s katerimi vas vrstniki iščejo na spletu.

Proverbiarium 170

Quod natura dat, nemo tollere potest.
Kar narava da, ne more nihče odvzeti.

Quod natura docet, nemo tollere potest.
Kar narava uči, ne more nihče zanikati.

Quod natura negat, reddere nemo potest.
Kar narava odreče, ne more nihče povrniti.

Proverbiarium 169

Naturam frenare potes, sed vincere numquam.
Značaj lahko obrzdaš, nikoli pa ga ne premagaš.

Natura parendo vincitur.
Naravo obvladamo, tako da se ji podredimo.

Navibus atque quadrigis.
Na ladjah in četverovpregah. Preneseno: “Na morju in na kopnem”.

Simpozij o Odprtem dostopu

Na spletni strani Univerze North Texas so objavljeno video klipi nedavnega simpozija o odprtem dostopu na katerem je sodelovalo nekaj uglednih predavateljev.

Dajmo znanstvene dosežke na wikipedijo

Po prebiranju zapisa na Bengtssonovem blogu si prav lahko predstavljam ustvarjanje nove scene znanstvene žurnalistike o kateri govori. Ko se povežeta ideji odprtega dostopa in vsedostopne wikipedije. Ko bodo znanstvene revije avtorju omogočile (ali pa celo od njega zahtevale), da bo vzporedno z originalnim znanstvenim člankom pripravil tudi članek formatiran za objavo v wikipediji, ki pa bo prav tako recenziran z vrstniško oceno (peer review) in bo namenjen predstavitvi znanstvenega prispevka širši javnosti. Kje so koristi? Najprej v javnem dostopu do informacije v poljudnejši formulaciji vendar še vedno z neokrnjeno kompetenco. In s tem se okrepi položaj wikipedije kot ključnega globalnega portala relevantnega znanja, ki je zaradi učinkovite povezanosti z najpomembnejšimi spletnimi iskalniki tudi široko uporaben in uporabljan. Avtor ponudi svoje vedenje v odprt dostop in s tem poveča svojo prepoznavnost in pridobi povratno korist opaženosti v znanstveni srenji. Ker je mogoče pričakovati, da se bo slej ko prej to tudi vključevalo v sisteme ocenjevanja vplivnosti, se krog interesov avtorja, financerja raziskave, publicista in javnosti smiselno zaključi.

Znanstveni blogi širijo krila…

Kot lahko preberemo na blogu Bore Zivkovica so se na blogerskem portalu ScienceBlogs odločili, da bodo dodali možnost oblikovanja kolektivnih oz. institucionalnih blogov. Tako so že zaživeli blogi Instituta SETI, Weizmannovega znanstvenega instituta in Nacionalnega laboratorija iz Brookhavena. Držimo pesti, da se bo kmalu pridružila tudi katera od neameriških raziskovalnih ustanov, saj je to lahko dodatna in dragocena pot globalne izmenjave znanstvene misli.

In še na nekaj opozarja Bora; znova je pri ScienceBlogs zaživel ScienceBlog Book Club, ki je namenjen vtisom bralcev knjig iz znanosti.

Google Docs obvlada OCR

Kot lahko preberemo na Google Docs Blogu lahko odslej skenirane tekstne datoteke prenesemo v Google Docs in ta vam jih bo pretvoril v tekstovni zapis (optična prepoznava znakov - OCR). Trenutno podprti jeziki so angleščina, francoščina, italijanščina, nemščina in španščina.

Iskalnik Science Accelerator

Ameriško energetsko ministrstvo (U.S. Department of Energy – DOE) omogoča dostop do znanstvenih in tehnoloških informacij z učinkovitim iskalnikom  Science Accelerator. Iskalnik temelji na inovativni iskalni arhitekturi združevalnega iskanja in omogoča iskanje raziskovalnih in razvojnih vsebin, ki jih bodisi DOE izvaja oz. so zanj pomembni, kar praktično pomeni celotno področje znanosti in tehnologije. Iskanje na osnovnem nivoju (basic search) lahko okrepimo z naprednim iskanjem (advanced search).

Izboljšan Google Scholar

Iskalnik Google Scholar ali po naše Goggle Učenjak prinaša koristno izboljšavo – Google Scholar Alert. Poslej boste ažurirane zadetke svojega iskanja lahko prejemali kot opozorilo na svoj e-poštni naslov.

Koristi Odprtega dostopa so širše kot le za avtorje

Študija agencije JISC izpod peresa Alme Swan želi prikazati  obseg koristi, ki jih prinaša neoviran dostop do znanstvenih informacij. Če so v zgodnjem obdobju odprtega dostopa njegovi zagovorniki vzpodbujali k njegovi uporabi predvsem avtorje s tem, da so jih prepričevali, kako bodo v odprtem dostopu njihova dela deležna večje odmevnosti med vrstniki, se danes utrjuje prepričanje, da so koristi tega koncepta precej širše. Omenjena študija ponuja argumente za tezo, da neoviran pretok znanja seveda prinaša pomembne koristi tako za ustanove, ki vzdržujejo odprtodostopne arhive, kot tudi za razvoj znanosti in družbe v celoti.    

Avstrijska knjižna dediščina na Google Books

Prijatelj Andrej me je opozoril na novico, več pa je mogoče prebrati na spletu avstrijske Nacionalne knjižnice (OeNB). Kot ena prvih nacionalnih knjižnic se je OeNB  odločila, da bo v partnerstvu z Googlom digitalizirala svoj celotni knjižni fond od 16. do 19. stoletja in ga ponudila v javno dostopno rabo na splet. Pričakujejo, da bodo digitalizirali okoli 400.000 del, za katera so že potekle avtorske pravice in jih bodo vključili v Google Books, dostopne pa bodo tudi preko evropske digitalne knjižnice Europeana.

Odločitev se mi zdi zelo smiselna zlasti za manjše države, ki si težko omislijo drago infrastrukturo za masovno digitaliziranje fondov.

Proverbiarium 168

Clamor non est cantus nec argumentum.
Kričanje ni niti pesem niti dokaz.

Clara pacta, boni amici.
Čisti računi, dobri prijatelji.

Claude os, aperi oculos.
Zapri usta, odpri oči! (Molči in glej!)

Zakaj naj podiplomci blogajo

Bloger Conway na svojem blogu ZIA ponuja deset razlogov, zakaj naj bi podiplomski študenti blogali. Nekateri njegovi argumenti so vsekakor zelo tehtni!

CTK uspešno polni Scribd

Novica v Facebookovi novi “CTK sobici” o objavljeni ppt aplikaciji kolege Mira Pušnika na Scribdu je vredna omembe najprej zaradi same vsebine prispevka (“Enostaven model izračuna celotnih izdatkov za tiskano gradivo”) nato pa tudi ker lahko tako ponovim opozorilo na možnost spletnega objavljanja celotnih tekstov v najrazličnejših formatih, ki ga omogoča portal Scribd (hvala Nini Ban za opozorilo).  

Ali bo znanstvenemu založništvu še trda predla?

Nedavno je bilo mogoče v sferi znanstvenega založništva zaslediti zanimivo razpravo o njegovi prihodnosti. Pozornost mi je najprej zbudil zapis na petermr’s blogu z dramatičnim naslovom: »Obnovimo našo znanstvenost: Kaj lahko naredimo, če se Elsevier zruši?« Ta me je nato pripeljal do zapisa na blogu Richarda Poynderja »Reed Elsevier: Je potreben postopnega krčenja?« Poynder je svoj razmislek učinkovito začinil z intervjujem s finančnim analitikom Claudijem Aspesijem, ki se kot kaže, za razliko od svojih kolegov analitikov ne strinja z zelo optimističnimi ocenami poslovanja pri Elsevierju (ki temeljijo na vrtoglavem lanskem dobičku v višini 1.279 milijonov britanskih funtov). Prej kot svetlo prihodnost napoveduje Aspesi založbi naraščajoče težave, saj je recesija še zaostrila t.i. krizo serijskih publikacij, ko knjižnice vse težje zagotavljajo sredstva za naročen revijalni fond. V intervjuju se sogovornika dotakneta tudi vprašanj odprtega dostopa in njegovega vpliva na usodo založniške dejavnosti.

Proverbiarium 167

Si tibi do mannos, numeres ne dentibus annos.
Če ti podarim konje, ne štej let po zobeh.

Sitis licita, etiam potio licita.
Če je dovoljena žeja, je dovoljeno tudi pitje.

Si tu recta facis, ne cures verba malorum.
Če prav delaš, ne skrbi za besede hudobnih.

Spletna skupnost za znanstveno izobraževanje

Blogerka Vesna mi je posredovala to zanimivo novico, ki jo posredujem bralcem tudi v skladu z željo avtorjev novice – Evropske komisije:

“Subject: PEK - Sporočilo zainteresirani javnosti: Evropska komisija je vzpostavila novo spletno skupnost za izobraževanje o znanost - Scientix

Spoštovani,
Evropska komisija je vzpostavila novo spletno skupnost za znanstveno izobraževanje, imenovano Scientix. Namenjena je učiteljem, raziskovalcem, oblikovalcem politik, lokalnim oblastem, staršem in vsem, ki jih zanima izobraževanje o znanosti. Na spletnem portalu se zbirajo učna gradiva, izsledki raziskav in poročila evropskih projektov, ki so bili financirani s sredstvi EU ali nacionalnimi sredstvi v okviru različnih pobud. Nova spletna skupnost bo omogočila lažje stalno širjenje in izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks na področju  izobraževanja po vsej EU. Scientix v imenu Evropske komisije upravlja Evropsko šolsko omrežje.

Spletišče Scientix: http://scientix.eu

Za vse dodatne informacije se obrnite neposredno na:

Evropsko šolsko omrežje
ga. Agueda Gras-Velazquez,
E-pošta: agueda.gras@eun.org
ali
Evropska Komisija - Generalni direktorat za znanost in raziskave
ga. Monica Menapace
E-pošta: monica.menapace@ec.europa.eu

Prosimo vas, da v kolikor je mogoče informacijo posredujete vsem morebitnim zainteresiranim oz. jo objavite na spletu. 

Informacije o razpisih Evropske komisije so objavljene na naši spletni strani:  http://ec.europa.eu/slovenija/kaj_mi_eu_ponuja/razpisi/index_sl.htm

OPOMBA:
V primeru, da naših elektronskih sporočil ne želite prejemati, vas prosimo, da nam to sporočite na e-naslov: comm-rep-lju@ec.europa.eu

Lep pozdrav,

Evropska komisija
Predstavništvo v Republiki Sloveniji
Breg 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.: + 386 1 252 88 00
fax.: + 386 1 425 20 85
Email.: comm-rep-lju@ec.europa.eu
http://ec.europa.eu/slovenija “

Najboljši knjižničarski blogi

Splet/blog Online Degrees.org predstavlja izbor 25 najboljših knjižničarskih blogov. Pregled nam pomaga prepoznati  lastnosti bloga, ki zagotavljajo vplivnost oz. veliko sledilnikov (“followerjev”).

Metaiskalnik PolyMeta

Recherchen Blog nam svetuje metaiskalnik, ki za pomoč pri iskanju ponuja tudi gesla za omejevanje iskanja. PolyMeta je res uporabno orodje, ki v iskanje vključuje vse pomembnejše osnovne iskalnike (Google, Yahoo!, Ask…). 

Proverbiarium 166

Nihil est annis velocius.
Nič ni hitrejše od let.

Nihil est difficilius quam bene imperare.
Nič ni težje, kot dobro zapovedovati.

Nihil est durabile semper sub caelo.
Nič večnega ni pod nebom.

CTK na Scribdu

Vsem svojim sledilnikom (po angl. “follower”) namenjam tole zanimivo novico, ki jo sporoča Tilen Mandelj na FB:  “Na SCRIBD smo kreirali račun, kjer bomo objavljali lastne prezentacije - http://www.scribd.com/CTKUL (zaenkrat o DiKUL in konzorcijih). Vabljeni k ogledu!”

Predlagam, da bi tudi vse SLO siceršnje objave na Scribdu objavljali urejeno, na dogovorjenem mestu. Vzpodbujam CTK in/ali NUK, da bi to poenoteno uredili. 

Ne krnimo javne lastnine!

Vsi razumemo razloge in njihovo upravičenost za uveljavljanje avtorskih pravic. Področje v vseh državah ureja zakonodaja o intelektualni lastnini. Vendar v novejšem času se v svetu soočamo z željami in tudi že z ukrepi za podaljševanje dobe zaščite avtorskih pravic (angl. “copyright”). In kaj pomeni to podaljševanja za dostopnost intelektualne dediščine in posledično za obseg njene t.i. javne lasti (angl. “public domain”) nam zanimivo predstavi Rufus Pollock v zapisu na svojem blogu.

Še en blog o “odprtosti”

Komur je blizu ideja odprtosti v informatiki, od “odprtega programja”, “odprte genomike”, “odprtih vsebin”, katerih del je seveda “odprti dostop”, ki ga pogosto omenjam, bo brez dvoma zanimiv blog Open.   

Prihodnost Wikipedije

O prihodnosti Wikipedije govori njen ustanovitelj Jimmy Wales v video intervjuju s Henryjem Blodgetom.

Proverbiarium 165

Manus manum lavat.
Roka roko umiva.

Mappam mittere.
Zamahniti z robcem (to je bil znak pretorja za začetek iger).

Marcet sine adversario virtus.
Vrlina omaga brez nasprotnika.

Kaj je znanstveno bloganje?

Simpatičen zapis Judithe Kamalski v Elsevier/Scopusovi spletni reviji ResearchTrends (mimogrede; na tej povezavi se lahko  nanjo naročite)  nam prinaša nekaj osnovnih podatkov o blogerjih, ki se posvečajo znanstvenim vsebinam in ki jih je, po njeni oceni, danes v svetu že nekaj tisoč.   

Proverbiarium 164

Qui non vult intellegi, non debet legi.
Tistega, ki noče, da ga razumejo, tudi ni treba brati.

Qui pingit florem, floris non pingit odorem.
Kdor slika cvet, ne slika cvetnega vonja. 

Qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam.
Zase ne poznajo niti (drobne) poti pa drugemu kažejo ceste.

Projekt PLANETS

Projekt planets (Preservation and Long-term Access through Networked Services) je štiriletni projekt, sofinanciran tudi v 6tem Okvirnem programu EU in je namenjen izzivom ohranjanja digitalnih podatkov. Primarni cilj projekta je ustvarjanje praktičnih rešitev in orodij, ki naj omogočijo dolgotrajen dostop do digitalne kulturne in znanstvene dediščine.

Eden od dogodkov (s praktičnim in promocijskim namenom) je bilo deponiranje t.i. časovne kapsule v švicarskem zavarovanem objektu  Swiss Fort Knox 18. maja letos.

Nature širi možnost odprtega dostopa

Založba Nature Publishing Group širi možnost odprtega dostopa na 7 nadaljnjih revij iz svojega nabora. Avtorji, ki objavljajo v teh revijah lahko izberejo možnost ponudbe svojih člankov v odprti dostop tako, da plačajo stroške publiciranja.

Proverbiarium 163

Molli brachio tractari se vult.
Želi si, da ravnajo z njim v rokavicah.

Montes auri polliciens.
Obljublja gore zlata.

Mors est unus portus in mari procelloso.
Smrt je edini pristan na nemirnem morju.

6 strani za znanost

Mashable – “vodnik za socialne medije”, kot ga imenujejo, nas opozarja na 6 spletnih strani,  pomembnih za učenje in poučevanje v znanosti.

Iskalnik Earworm

Iskalnik Earworm vam bo pomagal iskati akademske vsebine: podkaste, odprte učne vsebine (OCW) ter video in zvočne spletne dokumente.

Odprti podatki

Ameriška agencija NSF načrtuje v prihodnje, da bo ob vložitvi projektne vloge zahtevala od kandidatov tudi obrazložitev, kako bodo obdelali v raziskavi pridobljene podatke (data management plan). Predstavljam si, da je to zanimiva pot k ideji odprtih podatkov na poti npr. v odprto znanost (Open Science). Da pa je seveda mogoče pričakovati ugovore oz. težave, lahko začutimo v opozorilih, ki se v znanstveni srenji že pojavljajo.

DOAJ slavi

Pri “Directory of Open Access Journals” (DOAJ) so dosegli nekaj pomembnih mejnikov: 7 let dela, več kot 5.000 revij, več kot 2.000, ki jih je mogoče pregledovati in skoraj 400.000 člankov!

Še o PubMed-u

V Medicinskem blogu sem našel kratek, a dovolj informativen zapis o iskalnem sistemu PubMed. Bloger chrtowsky deloma povzema tekst iz predstavitve PubMed-a na odlični spletni strani Centralne medicinske knjižnice (CMK), kjer najdemo nekoliko  obsežnejšo predstavitev servisa. 

TESCO eBooks

Britanska trgovska veriga TESCO zdaj ponuja tudi prodajo elektronskih knjig kot lahko vidimo na njihovi spletni strani. Knjige ponujajo v Adobe formatu in s prenosom testnega teksta omogočijo kupcu tudi preveritev združljivosti njegove opreme. Sicer pa izraziteje svetujejo uporabo Sonyjevega eBook readerja. 

OECD eXplorer

OECD na spletni strani OECD eXplorer predstavlja prenovljeno interaktivno aplikacijo za grafično predstavljanje statistik svojih članic. Aplikacijo je razvil švedski Nacionalni center za vizualno analitiko (NCVA), ki ga vodi profesor Mikael Jern iz Univerze Linköping.

Proverbiarium 162

Scopae recentiores meliores.
Nova metla bolje pometa.

Scribere scribendo, dicendo dicere disces.
S pisanjem se boš naučil pisanja, z govorom govorjenja.

Secreto amicos admone, lauda palam.
Prijatelje opominjaj na samem, javno jih hvali.

OA revije v klasičnih vedah

Charles Ellwood Jones je na blogu AWOL ( The Ancient World Online) pripravil listo odprtodostopnih revij za področje klasičnih ved. 

Proverbiarium 161

Noblitias morum magis ornat quam genitorum.
Plemenito obnašanje krasi bolj kot plemenito poreklo.

Nocere posse et nolle laus amplissima est.
Hvalevredno je, da ne škodujemo, čeprav imamo možnost.

Nocet empta dolore  voluptas.
Užitek kupljen z bolečino škoduje.

Proverbiarium 160

Non potest civitas abscondi supra montem posita.
Ni mogoče skriti mesta, če stoji na gori.

Non possidentem multa vocaveris recte beatum.
Da je srečen lahko rečeš tistemu, ki nima veliko lastnine.

Non opus est celeri subdere calcar equo.
Hitrega konja ni treba spodbujati z ostrogami.

Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010

Googlova poizvedba z geslom “World Book Capital” pričara 17.000 zadetkov in že takoj četrta je novica agencije STA o včerajšnjem dogodku v Ljubljani. Za naš namen nekoliko preglednejši ogled nam omogoči geslo "World Book Capital 2010" z 4.460 zadetki.

Najdi.si nam za geslo "Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010"  ponudi solidnih 2.452 zadetkov. Istoimenska spletna stran nam zadovoljivo predstavi projekt in spremljajoče prireditve.

Proverbiarium 159

Leonem mortuum et catuli mordent.
Mrtvega leva grizejo tudi ščeneta.

Lepores duos qui insequitur, is neutrum capit.
Kdor lovi dva zajca ne ulovi nobenega.

Leve fit, quod bene fertur, onus.
Lahko je breme, ki se ga dobro nosi.

Nature Communications

Založniška hiša Nature je v svoj nabor revij dodala še sedemnajsto – multidisciplinarno revijo Nature Communications. Njena posebnost je, da je pripravljena samo v elektronski obliki vendar ob plačilu naročnine. Avtorji pa lahko izberejo tudi način, da s plačilom stroška objave (mimogrede, ta znaša 3.570 €) članek takoj preide v odprti dostop.