Revije za e-učenje

Vse, ki kakorkoli prihajate v stik z e-učenjem ("e-learning") naj opozorim na dragocen post v blogu www.weiterbildungsblog.de, kjer nam avtor Jochen Robes s kratkimi anotacijami (in povezavami!) predstavi 20 revij s področja e-učenja, ki so dostopne v odprtem dostopu.

Spletni priročnik za novinarje

Recherchen Blog nam zopet ponuja uporabno informacijo, zlasti za vse, ki se kakorkoli ukvarjate z novinarstvom. Torej bo lahko koristna tudi sodelavcem v blogosferi, saj naj bi po sodbi prizanesljivejših tudi ta bila del novinarske sfere. Govor pa je o priročniku "The Net for Journalists - A practical guide to the internet for journalists in developing countries" avtorja Martina Huckerby-a v založbi UNESCA. Prav zato je delo tudi v odprtem dostopu in ga lahko tukaj najdete kot .pdf dokument, ali pa tukaj v HTML verziji.

Wiki za "ognjeno lisico"

Veliko vas je, ki vam je iskalec Firefox zlezel pod kožo in večina vas je najbrž že "naložila" njegovo novo ver. 2.0. Morda pa vsi ne veste, da firma Mozilla,  ki stoji za iskalcem, vzdržuje zelo uporaben Mozilla Wiki z obiljem novic in nasvetov in tam lahko tudi sporočate svoja opažanja in predloge za morebitne izboljšave.

Sodelovanje med Scirus in CrossRef

Dobra novica za vse, ki se ukvarjamo s preiskovanjem znanstvenih informacijskih zbirk. Elsevierjev specialni iskalec Scirus in neprofitna baza za navzkrižno citiranje CrossRef sta sklenila partnerstvo, tako da bo poslej mogoče s Scirusom preiskovati metapodatke objav številnih dodatnih založniških hiš.

Naredite si lastno iskalno orodje

Google nas je znova presenetil, tokrat z možnostjo priprave lastnega namenskega spletnega iskalca v okviru njihovega projekta Google Co-op. Orodje Custom Search Engine je sprožilo pravo poplavo predlogov za zanimive aplikacije. O njem so se razpisali tudi na svojem hišnem blogu. In tudi slovenski blogerji ga priporočajo; tako najdemo v blogu Hapax Legomena iskalnik po slovenski blogih SiBlogs. Vendar naj ostanem pri svoji tematiki; promotorji odprtega dostopa so z njim oblikovali več ciljnih iskalnih orodij. OpenDOAR je oblikoval iskalec po polnem tekstu za več kot 800 depozitnih  arhivov (repozitorijev);  na Univerzi Southampton so pripravili iskalec ROAR Search Engine za arhive, ki jih spremlja ROAR in pri servisu SHERPA (Univerza Nottingham) so pripravili iskalec za vse repozitorije v Veliki Britaniji  ter iskalec za vse partnerske arhive iz SHERPA nabora. Ste malo zmedeni? Ko jih boste preskusili in prebrali tudi spremne tekste se boste že znašli.

Medphyt

Opozoril bi vas rad na podatkovno zbirko, ki se ukvarja z zdravilnimi rastlinami. To je baza Medphyt, ki jo podpirata Beilstein-Institut (Frankfurt/Main) in Institut für Informationstechnologie na Univerzi Klagenfurt. Iz dveh razlogov čutim, da bo informacija koristna; interes za uporabo naravnih učinkovin je velik in vse večji. To je pozitivno! Na drugi strani pa se zaradi neznanja lahko pojavi nesmotrna in nevarna raba "naravnih" proizvodov. Značilen primer je nespametno populariziranje absinta (tudi v javnih občilih!), alkoholne pijače, ki temelji na izvlečkih pelina. Žal je v širokem naboru učinkovin, ki jih vsebuje pelin tudi veliko takih z zelo neugodnimi učinki za zdravje. To pa je nevarno in negativno!       

"Karneval" informatike

Blogerski karnevali so se zdaj že uveljavili kot specifična oblika strokovnih blogov. Strokovnjaki v informatiki bodo gotovo radovedno pregledali številne prispevke v blogu InfoSciPhi, ki poroča o blogerskem srečanju Carnival of The Infosciences # 58.

Konferenca o akademskih znanstvenih knjižnicah

Knjižnice Univerze v Teksasu iz Austina so 11. in 12. septembra letos organizirale simpozij z naslovom "Raziskovalna knjižnica v 21. stoletju". Zanimivo vsebino lahko v celoti spremljamo v zvočnem zapisu, saj so bili nastopi zares vrhunskih ameriških referentov posneti in jih je mogoče poslušati v mp3 formatu.

Scholarpedia

Potem ko je Wikipediji napovedala konkurenco prihajajoča spletna enciklopedija Citizendium s sporočilom, da bo svoje članke ocenjevala z ekspertno oceno se zdaj z enakim načrtom najavlja nov leksikalni splet. Suber nas obvešča o spletni storitvi Scholarpedia, ki bo pripravljana ob naslednjih zagotovilih:

• vsak članek bo pripravil ekspert (povabljen ali javno izbran);
• vsak članek bo ocenjen z anonimno vrstniško oceno (peer review);
• vsak članek ima svojega "varuha", običajno avtorja, ki bo odgovoren za njegovo vsebino in on bo edini lahko odobril spremembo objavljene verzije zapisa.

ScientificCommons

V spletu smo dobili novo iskalno storitveno stran ScientificCommons, ki omogoča dostop do zanimivih znanstvenih in splošnih sporočilnih vsebin, zlasti tistih, ki se danes v vse večjem številu odlagajo v arhivih odprtega dostopa, torej v polnem tekstu.

V tej hiši je devet tisoč volivcev (odmev...)

Bralci današnjega intervjuja z dekanom Filozofske fakultete UL v Sobotni prilogi Dela pod gornjim naslovom se mi bodo gotovo pridružili v globoki zaskrbljenosti ob dejstvih in opozorilih, o katerih je spregovoril prof. dr. Božidar Jezernik. Začenši s prostorsko stisko, s katero so se nedavno akutno soočili na FF. Zlasti pa prostor ni zgolj problem sedanjega, ampak bo izrazit problem prihodnjega časa, po »Bologni« in to ne bo zgolj problem ene fakultete. Ideja o delitvi Univerze na več samostojnih enot seveda problema ne bo rešila (lahko ga kvečjemu zaostri zaradi dodatnih potreb po prostorih uprav), izraziteje pa se bi nad tem načrtom morale zamisliti naravoslovne in tehnične fakultete (in se mu upreti), saj bi šel v izgubo dragocen kontekst univerzalnosti Univerze. Razprava o »uporabni vrednosti« nekaterih disciplinarnih področij je sicer mogoča, vendar kvečjemu kot korektivni element presoje racionalnosti posameznih korakov, nikakor pa v njej ne smejo prevladati utilitarni kratkoročni cilji, ki v trenutkih evforičnega iskanja poti »na vrh«, »k svetilniku« lahko povzročijo trajnejšo škodo »izgube kompasa« na poti v prihodnjo družbo. Nekaj točk iz intervjuja je nedvomno takih, da bi zahtevale zelo pretehtano in umirjeno razpravo (čeprav ne bo šlo brez elementov »možganskega viharjenja«) o načinu dela na Univerzi v Ljubljani (še bolje bi bilo » v slovenskem visokošolskem prostoru«) po prehodu na prenovljene programe. Še vedno namreč z vsemi doslej storjenimi koraki ostajamo na površini tega »bolonjskega jabolka«, ki ga je Evropa v vlogi rajske kače ponudila šibkemu človeškemu paru (uporabnikov in izvajalcev). Naj jih nekaj naštejem: povečanje priliva študentov zaradi obsežnejšega zajema generacij, posledična deelitizacija učečega se korpusa, poklicna diferenciacija in disciplinarna specializacija, nedefinirane poti v večjo motiviranost študentov na ravni starosti in spola, rešitve študentovega materialnega položaja, kvaliteta in pogoji dela za učni kader vključno s prostorskimi, opremskimi, kadrovskimi in kariernimi standardi. Če sem pred dnevi še razglašal svoj optimizem o (nekaterih vidikih) bolonjske prenove na posvetu ZBDS, naj ga dodatno omejim s pogojem, da bo "bolonjska prenova" uspela le, če bo organizacijsko vnaprej dorečena in finančno ustrezno alimentirana. Trenutno nobenega od dveh ključnih pogojev v izvedbenem načrtu slovenske Bologne NE VIDIM! Dekanu prof. Jezerniku pa čestitam za izčrpno prepoznavo in predstavitev ključnih dejavnikov krize v katero trenutno rine slovensko visoko šolstvo.

OD na U. Zuerich

Univerza v Zuerichu je v ospredju tistih, ki vzpodbujajo in uveljavljajo odprti dostop med svojim članstvom. Po Suberju povzemam tole vest: Univerza v Zuerichu, iz peščice univerz, ki uveljavljajo in zahtevajo uporabo aktivnega odprtega dostopa (OD) za svoje raziskovalce je zdaj pripravila tudi spletno stran namenjeno OD v nemščini in angleščini.

Del.icio.us

Večina vas je že slišala za upravljavca spletnih zaznamkov Del.icio.us. Številni ga že uporabljate. Če ga še ne, se velja seznaniti z njim. Ne vem, ali je na slovenskem spletu kje kakšen krajši uvod v uporabo tega koristnega orodja: sumim da, vendar zanj ne vem (morda lahko pomagajo bralci?). Tistim, ki vam je nemščina domač drugi jezik priporočam tole kratko informacijo, ki jo ponuja Recherchen Blog.

Informacijska pismenost

Tale vestička je na kožo pisana temu blogu. Udeležil sem se 2. posvetovanja ZBDS oz. njenih sekcij za specialne in visokošolske knjižnice na temo "Informacijska pismenost med teorija in prakso". Zanimivi referati so predstavili številnemu avditoriju zelo aktualno tematiko informacijske pismenosti (IP), ki je v učne programe današnjih šol še vedno preskromno vključena. Naj posebej opozorim na zelo aktualni Information literacy weblog, ki ga ureja Sheila Webber, ena od obeh uglednih tujih referentk, ki sta obogatili posvet. (Sheila se je v svoj blog oglasila tudi z našega posveta!).

Živahno razpravo je na posvetu sprožila popoldanska okrogla miza "Informacijsko opismenjevanje kot del prenovljenih študijskih programov in vključevanje knjižnic v ta proces", ko smo v luči prihajajočih bolonjskih izobraževalnih programov razpravljali o pomenu informacijske pismenosti za prenovo visokošolskega prostora (moj diskusijski prispevek najdete >tukaj).

Z jasno predstavitvijo prihodnjih načrtov Direktorata za informacijsko družbo, tudi na temo IP, nas je zlasti navdušil g. Andrej Flogie, v. d. generalnega direktorja Direktorata. Zares je sprožil velika pričakovanja!

Blog v znanosti

Povzemam po Joho the blog: Tomo Hannay je direktor spletnega publiciranja pri zelo ugledni založniški hiši Nature magazine. O njegovem nedavnem nastopu se je razpisal v blogu Joho David Weinberger zlasti o različnih oblikah in specifikah spletnega znanstvenega publiciranja o katerih je Hannay govoril. Med drugim je razpravljal tudi o znanstvenih blogih, ki jih do neke mere primerja s pisanjem člankov, s tem, da so precej hitrejši v nastajanju, pa je kljub temu avtorjev tega žanra v blogosferi relativno malo. Hannay meni, da je razlog v tem, ker znanstveniki za to obliko ne pridobijo ustreznega priznanja (ki je zaradi znanega pritiska po načelih slogana "publish or perish" za njih običajno). Razen tega so številni znanstveniki zaskrbljeni že ob misli, da bi objavili stvari, ki niso bile prej strokovno ocenjene s strani vrstnikov (znana praksa "peer review"). Kljub temu Hannay to pot zagovarjati, ker blogi vendar so ocenjevani, le da šele po objavi in tudi prepričan je, da bloganje v znanosti bo zaživelo, tako kot je že našlo svoje mesto v pravu in ekonomiki, predvsem ker je ta način nenavadno učinkovit v izmenjavi idej. Kot dober in obetaven primer navaja servis postgenomics.

American Memory

Ameriška Kongresna knjižnica je vzpostavila projekt American Memory, ki zagotavlja (povzemam iz poslanstva): "prost in odprt dostop s pomočjo interneta do pisane in govorjene besede, glazbenih zapisov, negibljivih in gibljivih slik, odtisov in zemljevidov, ki dokumentirajo ameriško stvarnost. Je digitalni zapis ameriške zgodovine in kreativnosti."

Kako smiselno in obvezujoče mi zveni ta splet nalog, ki bi morale biti obveza vsake nacije, tako majhne kot velike, ki nekaj da nase.   

Google za učitelje

Če jih še niste sami opazili, naj vas opozorim na skupino Googlovih orodij, ki so posebno koristna učiteljem. Na spletu Google for Educators je zbranih 12 izdelkov, ki so jim dodane predstavitve oz. kratki napotki za njihovo učinkovito uporabo. Tako dobimo nekaj osnovnih napotkov za splošno iskanje ter za napredno iskanje v spletu. Predstavljena je aplikacija Google Earth tudi v možnostih nadgradnje (mashups) in v posebni verziji Maps. Izvedeli boste več o projektu Books in napotili vas bodo v uporabo video zbirke. Google vse močneje oblikuje ponudbo spletnih orodij za pisanje besedil in preglednic Google Docs & Spreadsheets.  Nato so tu še portal za blogerje Blogger,  program za tehnično risanje SketchUp, program za urejanje fotografij Picassa in zmogljiv koledar za terminsko vodenje.     

Siblogsmeet4.0

Pred približno pol ure se je v prijetnem vzdušju in z zaključnim skupinskim fotografiranjem sklenilo letošnje že četrto srečanje slovenskih blogarjev, ki jih povezuje blogarska lista si.blogs. Podeljene so bile tudi letošnje nagrade si.blogs awards 2006 in naravoslovna scena se je dobro odrezala: nagrade so dobili  med drugimi blogi KeBi03, romunov's blog et al. in blog lilole vašega pisca.  

Tudi UW-Madison z Googlom

K postu iz avgusta dodajam novico: Googlovemu Book projektu se je pridružila še Univerza Wisconsin-Madison z več kot 7 milijoni knjižnih enot.  

Pravna literatura

Kot prejšnjega, tudi ta vpis ("post") povzemam po Recherchen Blogu. Kdor išče v pravni literaturi, zlasti v anglosaškem prostoru temu je znan in priljubljen splet The Virtual Chase. Imajo zanimiv slogan: "Teaching Legal Professionals How To Do Research".

ZORA

Poslej bo na voljo dostop do celotne raziskovalne in znanstvene produkcije ene najodličnejših evropskih univerz - Univerze v Zuerichu. Na spletu ZORA (Zuerich Open Repository and Archive) boste lahko v odprtem dostopu izbirali dela v zbirkah sedmih fakultet, pri čemer je poudarek na kvalitetnih, z vrstniki ocenjenih objavah.

Plagiatorjem bo vse težje

O plagiatorstvu smo že govorili tudi na tem blogu (>tukaj , >tukaj , >tukaj in >tukaj). Zdaj se plagiatorjem obetajo še težji časi. Založbe se namreč povezujejo s ponudniki programskih rešitev za odkrivanje neavtoriziranega kopiranja. Najbolj znana taka firma je nedvomno Turnitin. In z njo se je zdaj povezala založba Emerald. Pričakujemo lahko, da bodo sledile tudi druge založbe. Sicer pa so nam v pomoč pri iskanju lažnih avtorskih tekstov tudi že iskalci kot so Google ali Yahoo in ne nazadnje, za slovenske tekste je zelo uporaben tudi Najdi.si.    

Portal A-blogov

Peter Suber nam zopet daje zelo uporaben nasvet, ko nam razkriva spletno stran, pravzaprav wiki The Academic Blog Portal.  In ker je wiki, ga boste lahko dopolnjevali tudi sami, če boste ugotovili, da manjka kakšen  blog za katerega veste, da je koristen. Več o tem lahko preberete tudi v blogu ACRLog, kjer je pravzaprav tudi Suber našel novico.

Google pomaga prodajati knjige

Ko so pri Googlu pričeli digitalizirati knjige in so oblikovali projekt Google Book Search so se z nasprotovanjem oglasili založniki, prišlo je celo do tožb. Zdaj se je pokazalo, da možnost, ko bralec lahko brska po elektronski verziji knjige povečuje nakup knjig v klasični izdaji. Nekaj podobnega so ugotovili tudi pri storitvi, ki jo nudi Amazon.com. 

First Author

Na nek način spominja First Author na blog, je pa tudi stran z novicami in daljšimi sestavki na temo publiciranja v znanosti. Sooča stališča raziskovalcev, založnikov, raziskovalnih agencij in plačnikov v temah kot so  ocenjevanje z vrstniki (peer review), dejavniki vpliva, objavljanje v odprtem dostopu, intelektualna lastnina ipd. Po prvem obisku vas bo stran zagotovo pritegnila toliko, da se boste k njej pogosteje vračali, lahko pa se nanjo tudi naročite s pomočjo RSS vira.

Meyerjev Veliki leksikon

Vse, ki veliko uporabljate nemški jezik, bo najbrž razveselila novica, ki jo je posredoval tudi sicer zelo uporabni @-web Suchmaschinen Weblog, da je odslej v odprtem dostopu na voljo  Meyerjev veliki žepni leksikon (v 24 zvezkih). Obiskovalcem spleta je omogočen prost dostop do 150.00 gesel, lahko pa se tudi brezplačno prijavite v splet, kar vam dodatno omogoča, da predlagate v obravnavo nova gesla in z drugimi uporabniki komentirate obstoječe članke. 

Publikacije Blog

Kot sem že poročal smo na slovenskem spletu dobili portal za objavo avtorskih tekstov v odprtem dostopu, Publikacije .net. Zdaj so ponudbo obogatili tudi s tematskim blogom Publikacije Blog.