Scopus s citati iz patentov

Scopus, največja znanstvena abstraktna in citacijska podatkovna zbirka (v lasti Elsevierja) povečuje svojo funkcionalnost. Sicer je že doslej indeksirala tudi patentne podatke. Poslej pa bo mogoče spremljati tudi članke, ki jih patenti citirajo (v posebni rubriki PatentCites) kar bo med drugim omogočilo analizo pretoka znanstvenih dognanj v aplikacijo. Druga nova funkcija v Scopusu pa bo WebCites, ki bo omogočala sledenje citatov v t. i. "sivi literaturi". Žal trenutno Scopusova baza zaradi visoke cene večini slovenskih raziskovalcev ni dostopna. (mimogrede na Scopusovi spletni strani se lahko ta trenutek prijavite za 30 dnevno poskusno uporabo).  

Obvestila CTK, jesen 2006

Kolega Miro Pušnik iz CTK mi je pravkar poslal jesensko izdajo Obvestil CTK z zelo dragocenimi napotki. Naj bom zato predrzen in kar njegov integralni tekst vključim v svoj blog:

OBVESTILA CTK, september-oktober 2006-09-29

GOOGLE SCHOLAR IN SCIRUS Z ODDALJENIM DOSTOPOM

Google Scholar postaja vse bolj uporaben bibliografski vir pri iskanju elektronskih publikacij. Mnoge e-revije, indeksirane v Scholarju, so dostopne tudi na Univerzi v Ljubljani. Če Scholar uporabljate v IP okolju Univerze v Ljubljani, lahko do tistih celotnih besedil, do katerih ste upravičeni, dostopate brez težav. Če pa dostopate od doma in pri tem uporabite naravni URL naslov (http://scholar.google.com ), boste zaradi prostodostopnosti Scholarja enostavno prišli do okrnjenih bibliografskih podatkov, ne boste pa mogli uporabiti celotnih besedil. Zato vam predlagamo, da se tudi od doma na Google Scholar prijavite z oddaljenim dostopom z ene izmed vstopnih točk knjižnic Univerze v Ljubljani (Podatkovne zbirke CTK, Mrežnik NUK ipd.), saj vas tam čaka posebej pripravljena povezava za oddaljeni dostop. Z izvedeno avtentikacijo vas bodo spoznali tudi servisi e-revij, ko boste zahtevali celotno besedilo. Po naših dosedanjih ugotovitvah lahko na Google Scholar pričakujete revije iz paketov Wiley, Springer, IEEE, PNAS, American Physical Society, Taylor and Francis, Blackwell (preko OCLC ECO), arhive prednatisov, spletne dnevnike (bloge) ipd. Seveda so na Univerzi v Ljubljani večinoma dostopne le nekatere revije in ne celotni paketi. Toda, če je revija dostopna v IP okolju Univerze bo z oddaljenim dostopom dostopna tudi iz Google Scholar-ja. Podobno, kot z zbirko Google Scholar je tudi z Scirus-om(http://www.scirus.com ), ki omogoča iskanje po znanstvenih spletnih vsebinah in po znanstvenih revijah iz paketa ScienceDirect in nekaterih drugih zbirk celotnih besedil (PubMed Central, Scientific American...). Če se na SCIRUS od doma logirate z oddaljenim dostopom, boste lahko vstopili v celotna besedila, sicer vas bo servis zavrnil.

Oddaljeni dostop za Univerzo v Ljubljani zagotavlja NUK (Gorazd Vodeb, 2001 198, gorazd.vodeb@nuk.uni-lj.si).

KATALOG STANDARDOV CTK-ja

Prostodostopna enostavna bibliografska zbirka standardov in tehničnih predpisov , dostopnih v CTK-ju.  Za uporabo ni potrebno imeti posebnih gesel ali biti član CTK. Katalog standardov CTK-ja je dostopen na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/standardi/.

PORTAL SLOVENSKA E-PERIODIKA

Portal Slovenska e-periodika omogoča dostop do slovenskih znanstvenih in strokovnih revij na enem mestu. V portal so uvrščene revije na nivoju celotnih besedil, izvlečkov kot tudi kazal. Dostopno na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/eva/pusnik/periodika/. Zbirka je prostodostopna.

PORTAL E-REVIJ UNIVERZE V LJUBLJANI

Univerza v Ljubljani ima dostop do okoli 3300 e-revij. Iskanje revij in iskanje po posameznih prispevkih, kot tudi listanje po seznamih revij in posameznih revijah omogoča Portal e-revij Univerze v Ljubljani. Dostopen je v IP okolju Univerze v Ljubljani in z oddaljenim dostopom na spletnem naslovu http://ejournals.ebsco.com.

IZOBRAŽEVANJE V CTK-ju – jesen 2006

Tečaj Izdelava spletnih strani, 7.- 9. november, 2006, tečaj E-revije in druge zbirke celotnih besedil, 4. oktober, 2006, tečaj Učinkovito iskanje v spletnem okolju, 14. november 2006, tečaj uporabe zbirke SciFinder Scholar, 12. oktober, 2006. Prijave na e-naslov miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.  Več o izobraževalnih programih CTK-ja

SVEČANA OTVORITEV ŠOLSKEGA LETA – VODENI OGLEDI CTK-ja

V nedeljo, 1. oktobra 2006 bo na Univerzi v Ljubljani svečana otvoritev novega šolskega leta ter sprejem brucev. Vse zainteresirane vabimo, da se udeležijo vodenih ogledov Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, Trg republike 3 (v stolpnici TR 3 oz. bivše ISKRE ob parkirišču Maximarketa, ki bodo potekali od 10. do 12. ure. Ob 13. uri pa bo na Kongresnem trgu pred Univerzo osrednja prireditev. Več o prireditvi...

BIBLIOFON CTK-ja

Od septembra 2006 so vsem članom CTK-ja na voljo storitve podaljšave izposojenega gradiva, SMS opomnika in ostalih obvestil knjižnice preko telefonskega odzivnika Bibliofon. Več o Bibliofonu CTK-ja...

EDUROAM – BREZŽIČNI DOSTOP DO INTRENETA V CTK-juV prostorih CTK je uporabnikom na voljo brezžični dostop do interneta - Eduroam, ki omogoča varen, preprost in brezplačen dostop do brezžičnega omrežja. Eduroam je mednarodno akademsko brezžično omrežje, ki omogoča študentom in zaposlenim na univerzah ter drugih izobraževalnih in raziskovalnih organizacijah brezžičen dostop v matičnih organizacijah, kot tudi gostovanje na vseh inštitucijah, ki so članice omrežja Eduroam. Več o projektu EDUROAM

BILTEN OBVESTILA CTK-ja POSLEJ TUDI V RSS OBLIKI

Odslej boste bilten Obvestila CTK-ja  lahko dobivali tudi v RSS obliki. Prednost RSS oblike je ta, da boste posamezne novice dobivali sproti, medtem, ko po e-pošti Obvestila CTK-ja pošiljamo enkrat mesečno.

Kanali biltena Obvestila CTK-ja:

RSS Celotna Obvestila CTK-ja

RSS Elektronski viri informacij CTK-ja in Univerze v Ljubljani

RSS Izobraževanje v CTK-ju

RSS Knjižne novosti CTK-ja

RSS Splošna  obvestila CTK-ja

 

Več o obveščanju v CTK

NOVA ŠTEVILKA PUBLIKACIJE KNJIŽNE NOVOSTI

Izšla je nova številka Knjižnih novosti CTK-ja, št. 4, (julij-avgust 2006). Ogled Knjižnih novosti CTK-ja, 2006, št. 4 v celoti

PREGLED PO POSAMEZNIH PODROČJIH

02 KNJIŽNIČARSTVO.
1 FILOZOFIJA. PSIHOLOGIJA.
33 GOSPODARSTVO. VARSTVO (VARNOST) PRI DELU.
34 PRAVO.
35 JAVNA UPRAVA. VOJNE VEDE.
50 ŠTUDIJ IN VARSTVO OKOLJA.
51 MATEMATIKA.
519.68 RAČUNALNIŠTVO. RAČ.(MAT.) PROGRAMIRANJE.
52 ASTRONOMIJA. GEODEZIJA.
53 FIZIKA.
54 KEMIJA.
55 GEOLOGIJA. METEOROLOGIJA IN SORODNE VEDE.
57 BIOLOGIJA. EKOLOGIJA.
58 BOTANIKA.
614.8 NEZGODE. PREPREČEVANJE IN ZAŠČITNI UKREPI.
62 INŽENIRSKE VEDE. TEHNIKA NASPLOH.
620.1/.2 PREISKAVA MATERIJALA. NAUK O MATERIJALIH.
620.9 ENERGETIKA.
621 SPLOŠNO STROJNIŠTVO. JEDRSKA TEHNIKA. ELEKTROTEHNIKA. MEHANSKA TEHNOLOGIJA.
621.3 ELEKTROTEHNIKA.
621.352 PRIMARNI ČLENI IN BATERIJE
621.38 ELEKTRONIKA. FOTOELEKTRIKA. POSPEŠEVALNIKI DELCEV. RENTGENSKA TEHNIKA.
621.39 TELEKOMUNIKACIJE. DALJINSKO VODENJE.
624/625 GRADBENIŠTVO.
629 TEHNIKA VOZIL.
65 VODENJE IN ORGANIZACIJA POSLOVANJA V INDUSTRIJI TRGOVINI IN PROMETU.
655 TISKARSTVO. ZALOŽNIŠTVO.
656 TRANSPORTNE USLUGE. ORGANIZACIJA IN KONTROLA PROMETA.
658 UPRAVLJANJE. VODENJE.
66 KEMIJSKA IN SORODNE INDUSTRIJE.
669 METALURGIJA.
67/68 RAZNE INDUSTRIJE IN OBRTI. MEHANSKA TEHNOLOGIJA.
676 INDUSTRIJA PAPIRJA.
678 INDUSTRIJA MAKROMOLEKULARNIH SNOVI.
681 FINA MEHANIKA. RAČUNALNIŠTVO.
681.5 TEHNIKA AVTOMATSKE REGULACIJE.
681.8 TEHNIČNA AKUSTIKA. GLASBILA. PRIPRAVE ZA ZAPISOVANJE IN REPRODUKCIJO ZVOKA.
69 GRADBENI MATERIJAL. GRADBENA DELA.
7 UMETNOST.
71 PROSTORSKO UREJANJE. REGIONALNO PLANIRANJE. URBANIZEM. OBLIKOVANJE KRAJINE.
72 ARHITEKTURA.
74 RISANJE. OBLIKOVANJE. UPORABNA UMETNOST.
77 FOTOGRAFIJA.
8 JEZIKOSLOVJE. SLOVARJI. LITERATURA.
9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIJA. BIOGRAFIJE. ZGODOVINA.

Učne video vsebine iz Berkeleya

Pri Univerzi Kalifornija iz Berkeleya so se odločili, da bodo preko Google Video servisa na spletu brezplačno ponudili izobraževalne vsebine in simpozijske prireditve. Zaradi količine in kvalitete tega materiala jim bo namenjena lastna stran pri Google Video Web.

The Chicago Manual of Style na spletu

Pisci in založniki znanstvenih knjig in periodike, zlasti tisti ki to počno v angleškem jeziku, gotovo poznajo in cenijo delo The Chicago Manual of Style.  Seveda so napotki tega priročnika izjemno dragoceni izdajateljem tudi drugih časnikov, poročil, elektronskih publikacij in spletnih strani. Zdaj je priročnik močno prenovljen in izdan v svoji 15. izdaji ter je za pregledovanje v zelo prijazni obliki dostopen naročnikom tudi na spletu. Letna naročnina za posameznike je 30,00 US$ (v prvem letu samo 25,00 US$).

Disertacije v odprtem dostopu

Povzemam po Suberju, da bo na Švedskem objavljena prva doktorska disertacija z licenco Creative Commons. Mathias Klang je projektni vodja izpostave Creative Commons Sweden (CCse) in bo branil svojo disertacijo 2. oktobra letos. Po istem viru velja, da je prvo disertacijo sploh, za katero so uporabili CC licenco obranil Oleg Evnin na Caltech-u 26. maja letos. Znova izziv, ki bi ga veljalo posnemati pri nas.

Zapirajo knjižnico

Informacija, ki sem jo prebral na blogu Scholarly Communication skriva napoved morebitne presenetljive usode klasičnih knjižnic v prihodnje. Navajam skrajšan prevod vesti: "Raziskovalci, ki uporabljajo knjižnico centrale Agencije za zaščito okolja (EPA) bodo v prihodnje imeli večje težave pri dostopi do njenih zbirk. S prvim oktobrom letos bodo pri EPA za obiskovalce zaprli glavno knjižnico in bodo uporabnikom omogočali dostop do virov le še po spletni poti ali pa s pomočjo medknjižnične izposoje. EPA pojasnjuje, da uporabniki v zadnjih letih vse bolj uporabljajo elektronske vire, tako da fizična knjižnica ni več nujna. Razen tega so strožji varnostni ukrepi po terorističnih napadih 11. septembra  zmanjšali obiskanost knjižnice. Ne nazadnje, meni EPA, morajo tudi varčevati z denarjem."

Varujte zasebnost

Najbrž se še spomnite nerodnosti (morda bo kdo uporabil tršo besedo), ki si jo je privoščil ameriški AOL, ko je razkril zgodovine pregledovanja spleta za 650.000 svojih uporabnikov. Res jih niso opremili z imeni, ampak zgolj s šiframi, vendar je npr. iznajdljivemu novinarju uspelo razkriti identiteto ene od uporabnic. Pri Electronic Frontier Foundation (EFF) so pripravili šest nasvetov, kako se lahko uporabniki zavarujejo pred takšnimi nediskretnostmi svojih spletnih ponudnikov.  

Encyclopedia of Earth

Povzemam po Peter Scott's Library Blogu:  The Encyclopedia of Earth je novo elektronsko referenčno delo o Zemlji, njenem naravnem okolju in povezavi z družbo. Enciklopedija je odprtodostopna spletna zbirka sestavkov znanstvenikov, strokovnjakov, učiteljev in izvedencev, oblikovana v sodelovanju in z navzkrižnim pregledovanjem. Delo je pisano v poljudnem jeziku in je namenjeno študentom, učiteljem, strokovnjakom in javnosti nasploh.

Zakon o obveznem izvodu publikacij

Če sem včeraj omenil novosti v delovanju nemške nacionalne knjižnice, je prav, da rečemo besedo še o naši NUK in njenih obvezah v zvezi z obveznimi izvodi publikacij. Po novem Zakonu o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub), katerega izvajanje v praksi prične 19. oktobra 2006, zajema obvezni izvod tudi elektronske publikacije. Zavezanec oddaje je založnik, izdajatelj oziroma distributer, elektronske publikacije, objavljene na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu prevzemajo v enem izvodu, kolofon pa je obvezen element vseh, tudi elektronskih publikacij. Za namen prevzema elektronskih publikacij bo NUK do dneva uveljavitve ZOIPub pripravil tudi Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij, ki bo urejal prevzem, zbiranje in hranjenje elektronskih publikacij.

Naj samo iz besednjaka Zakona... citiram nekaj pojmov:
"publikacija" je po tem zakonu vsak zapis informacije na kateremkoli nosilcu, ki je izdan, založen, izdelan, prirejen ali fizično ali elektronsko distribuiran za uporabo v javnosti;
" elektronska publikacija" - so elektronske knjige, elektronski časopisi in časniki, spletne strani in podobno, ki so objavljene na fizičnih nosilcih (npr. na magnetnih trakovih, kasetah, disketah, CD-romih ipd.) ali so dostopne na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu (zanimivo je, da podlegajo obravnavi po tem zakonu. cit: ...elektronske publikacije, distribuirane na fizičnih nosilcih in elektronske publikacije, dostopne na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu, če so objavljene v Republiki Sloveniji ali namenjene za pretežno dostopnost v Republiki Sloveniji);
"kolofon" je del besedila publikacije, iz katerega so razvidni podatki o njej.

Za elektronske publikacije je posebno pomemben še 7. člen ZOIPub, cit:
"(obvezni izvod elektronskih publikacij):
(1) Elektronske publikacije, ki so predmet obveznega izvoda, morajo biti predložene brez elektronske zaščite dostopa ali pa morajo zanje založniki ali drugi primerljivi subjekti zagotoviti nacionalni depozitarni organizaciji dostopno geslo za prevzem.
(2) Dostopno geslo za prevzem elektronske publikacije z njenimi bistvenimi spremembami in dopolnitvami, ki ustrezajo pojmu izdaje iz 12. točke 2. člena tega zakona, zagotavlja nacionalni depozitarni organizaciji prevzem publikacije in njeno trajno hranjenje v pomnilniških kapacitetah organizacije.
(3) Dostopna gesla za končne uporabnice ali uporabnike elektronskih publikacij in pogoji uporabe se določijo s posebnimi dogovori med založniki oziroma izdelovalkami ali izdelovalci (v nadaljnjem besedilu: izdelovalci) elektronskih publikacij in nacionalno depozitarno organizacijo, tako da je mogoča uporaba obveznega izvoda vsaj v prostorih te organizacije ali za študijske in raziskovalne namene."

Zanimivo bo zdaj še počakati na besedilo Pravilnika o vrstah in naboru elektronskih publikacij, ki bo gotovo še odprl kakšno vprašanje, saj hranjenje elektronskih medijev nikakor ni nekonfliktna zadeva.

Blogosfera v sferah...

Vabilo na si.blogsmeet 4.0 je vsekakor "špica"! Upam, da bodo organizatorji omogočili obisk tudi "blogarjem-zgolj bralcem", kar v sedanjem razpisu ni povsem nedvoumno. Prepričan sem namreč, da je lahko tak obisk odskok v odločitev, da se pasivni blogar spreobrne v aktivnega.

In da poklepetamo še o drugih oblikah socialnega sožitja v objemu socialnega spletovja; zadeva postaja poleg tega, da je množična, vse bolj tudi opredeljena z lastno (samo)zavestjo. To dokazuje identifikacija v si.blogs, pa rast sodelujočih v redditu ipd. V svetu srečujemo že nove oblike povezovanja, tak primer so npr. blogarski karnevali. Druga taka vzpodbuda so tematske konference, pozornost mi je vzbudila >tale na Univerzi S. Karolina v ZDA, vendar manj zaradi želje po udeležbi kot zaradi načina priprave dogodka. Oblikovali so svoj wiki, kjer poleg vseh informacij dobite tudi priložnost aktivnega sodelovanja. In končno zanimiv je že sam blog, ki o vsem obvešča; Blogtogheder je kot kaže forumski blog skupnosti blogarjev v tej ameriški zvezni državi. Sicer pa malo za šalo: če se trenutna "avtorsko-zaščitna" razprava z novinarji ne bo prevesila v soglasje/sožitje bo potrebno razmišljati tudi o blogarskem sindikatu.

Nacionalna knjižnica : spletni arhiv

Letos uveljavljen Zakon o nemški nacionalni knjižnici je presenetil tudi spletno javnost. Nemška nacionalka naj bi namreč v prihodnje po besedi zakona bila obvezana arhivirati celoten nemški internetni prostor - vsako posamezno stran! Obveza pošiljanja v arhiviranje je na strani avtorja, opuščanje obveze pa je tudi materialno sankcionirano. Seveda pa se trenutno vsi sprašujejo, ali je načrt izvedljiv oz. kako. In naprej, hitro se lahko vprašamo, kakšen vpliv bo ev. uspešna uveljavitev določila imela na druge države?

FinnOA

V določenih trenutkih je v slovenski znanstveni srenji čutiti veliko spoštovanje in željo po posnemanju, celo sledenju finski znanstveni politiki in realnosti. Morda zato ne bo odveč, če predstavim delovno skupino, ki si na Finskem prizadeva uveljaviti Odprti dostop (OD). To je Finnish Open Access Working Group (FinnOA). Povzemam angleško verzijo njihove kratke  spletne predstavitve:

"FinnOA je neuradno telo, ki podpira uveljavitev odprtega dostopa do znanstvene literature na Finskem. Organizirali so se v aprilu leta 2003, člani pa so visokošolski učitelji, raziskovalci, znanstveni založniki in knjižničarji. Skupini predseduje prof. Bo-Christer Björk. (V Sloveniji ga poznamo kot tesnega sodelavca prof. Ž. Turka v EU projekti SciX).

Aktualni razvoj na Finskem:

Finska rektorska konferenca (FCUR) je podpisala Berlinsko deklaracijo.

FCUR se je 23. maja 2006 odločila podpisati Berlinsko deklaracijo za odprti dostop do znanja v znanosti in humanistiki. Konferenca je nevladno združenje, ki ga predstavljajo predstojniki 21 finskih univerz. (30. maj 2006)

Ministrstvo za izobraževanje financira novo infrastrukturno iniciativo odprtega dostopa na Finskem.

V aprilu 2006 je pričela z delom nova iniciativa, OA-JES. Koordinira jo FinnOA in predstavlja sodelavo Univerze Helsinki, Tehnološke univerze Helsinki, Finske nacionalne knjižnice in  Združenja finskih znanstvenih društev. Cilji iniciative so: 1) pomagati univerzam in raziskovalnim inštitutom pri oblikovanju institucionalnih odprtodostopnih arhivov; 2) seznanjati raziskovalce z odprtim dostopom kot delom raziskovalnega procesa in 3) zagotoviti v uporabi prijazno platformo za revije odprtega dostopa finskih znanstvenih društev. Ministrstvo za izobraževanje bo tudi financiralo digitalno infrastrukturno iniciativo na Univerzi Helsinki, ki bo pričela z delom 2007. Ima dva namena: 1) podpreti znanstveno publiciranje v odprtem dostopu po poti arhivskega servisa za raziskovalce in za znanstvene revije posameznih oddelkov in 2) ustvariti infrastrukturo, ki naj pomaga dostopu in shranjevanju primarnih raziskovalnih podatkov oddelkov. Namen je oskrbeti sodelavce z izčrpnim naborom orodij za publiciranje in odlaganje raziskovalnega materiala. (23. maj 2006).

Priporočilo o odprtem dostopu Ministrstva za izobraževanje

Priporočila, ki jih je oblikoval odbor za odprti dostop v znanstvenem publiciranju so naslovljena agencijam za financiranje raziskovanja, raziskovalnim oragnizacijam in znanstvenim založnikom.  Odbor priporoča, da visokošolske ustanove in raziskovalni inštituti vzpostavijo spletno dostopne arhive odprtega dostopa v katerih lahko raziskovalci odlagajo kopije svojih objav. Razen tega naj agencije za financiranje priznavajo avtorske stroške za objavo kot strošek raziskave, znanstvena društva pa naj ponudijo znanstvene članke iz svojih publikacij v odprti dostop kakor hitro je to mogoče. Več tem v dokumentu (PDF). (24. april 2005)."

Smrt znanstvenega članka

Ali znanstveni članek res umira, kot nam napovedujeta Michael Seringhaus in Mark Gerstein v sveži številki The Scientista. Naj v skrajšani obliki povzamem njune misli in prepuščam bralcu, da si oblikuje mnenje.

"Kljub tradicionalni uveljavljenosti, znanstveni članek danes ne zadovolji več potreb sodobnega laboratorijskega raziskovanja: zaradi ogromnih količin podatkov, ki jih rojevajo npr. genomske raziskave ali drugi zmogljivi laboratorijski analizni sistemi okvir znanstvenega rokopisa poka po šivih. Številnih dobljenih podatkov predvsem pa negativnih rezultatov ne objavlja nihče. Vse bolj se uveljavlja odlaganje anotiranih raziskovalnih podatkov v digitalni obliki v ustreznem iskalnem programskem okolju. Danes so v nekaterih znanstvenih nišah (genomska in proteinska struktura) podatkovne baze poglavitni vir informacijskega pretoka.

Kako se danes poprečni bralec oskrbuje s podatki: običajno najprej pregleda splošnejše novice, priročnike in učbenike preden prične s preiskovanjem zbirk z abstrakti kot so PubMed, konferenčni zborniki in online baze. Izmenjava informacij je danes večizvorna, kar znanstvenemu članku daje mesto zgolj ene od možnosti, lahko ga pa uporabnik celo pogreša. Možnost preiskovanja indeksiranih podatkovnih baz monografij (NCBI Bookshelf), ki te povezujejo tudi z abstraktnimi bazami (PubMed) na eni strani in dostop do baz učinkovito podprtih z bioinformacijskimi orodji in do laboratorijskih spletnih strani, je raziskovalcu lahko dovolj. Pogosto ostaja znanstveni članek zadnji vir, ki si ga ogleda.

Netradicionalna izmenjava informacij torej sili v ospredje, kar pa je seveda tudi obžalovanja vredno: znanstveni članek je poglavitni izdelek s katerim znanstvenik pridobiva priznanje in ugled; v podatkovnih bazah trenutno ni nadomestka za poplačilo zaslug.

Revije morajo danes poskrbeti več kot samo za natis člankov; poskrbeti morajo za različne oblike dodane vrednosti k osnovnim podatkom (spletna dostopnost, računalniška pregledljivost ipd.) ob tem, da je zagotovljena kvalitetna ocena (peer review). To nujno vodi v preobrazbo revij v drugačno obliko ponudbe znanstvenih vsebin, predvsem pa naj bi omogočale preiskovanje preko enotnega portala. Navidez to danes že srečujemo v obstoječih rešitvah kot je npr. NCBI Entrez. Njegova bistvena razlika do prihodnjih rešitev je v monolitnosti; to, da imamo ves material združen na enem mestu ni realistično in ne želeno; povezovanje podatkov mora voditi v sodelovanje revijalnih založb na ravni decentraliziranih informacij, do katerih je mogoče osrednji dostop. Seveda bo tak centralni portalni indeks pridobil vrednost če bo opremljen z ustreznimi orodji kataloga in povezovanja: nabor podatkov naj ne bo povezan zgolj do sorodnih člankov, ampak tudi do predhodnih podatkov, popularnih objav v različnih medijih, preglednih vsebin in zvočnih ter slikovnih prispevkov avtorjev. Sprotno komentiranje materiala v javnosti bo dodalo vrednost k osnovnemu ocenjevanju z vrstniki.

Prihodnost znanstvenih podatkov je torej v digitalnem odlaganju in dostopu. Potrebno je zato pristopiti k dograjevanju načinov akademskega objavljanja v smeri opuščanja preživelih rešitev "ročnega" urejanja ne oziraje se na v začetku morebitne večje stroške."

Univerzitetne e-založbe II

Charles W. Bailey, Jr., avtor bloga DigitalKoans je dopolnil svoj spisek univerzitetnih digitalnih knjižnic in e-založb, da jih je zdaj že 21:

Australian National University (ANU) E Press
Linköping University Electronic Press
Newfound Press (University of Tennessee Libraries)
Singapore E-Press (National University of Singapore Publishing)
Internet-First University Press (Cornell University)
UTSePress (University of Technology Sydney)
HighWire Press (Stanford University Libraries)
Monash University ePress
University of Cincinnati Digital Press
University of Wisconsin-Madison Libraries’ Parallel Press
Clemson University Digital Press
The Electronic Publishing Initiative at Columbia (EPIC)
eScholarship Repository
Digital Library and Archives, Virginia Tech University Libraries
Praxis (e)Press (Okanagan U. College, Vernon & University of Victoria, Victoria, British Columbia, Canada)
Project Euclid
Project MUSE
Rice University Press
Scholarly Publishing Office, University of Michigan Library
Sydney University Press
The University of Texas Houston Electronic Press

Publikacije.net

Slovenskemu spletnemu prostoru se obeta portal za objavljanje daljših tekstov: avtorskih sestavkov (člankov, esejev...), prispevkov v javni lasti ali drugače v odprti dostop sproščenih tekstov. Z delom naj bi pričel s 1. oktobrom na naslovu Publikacije. net, že danes pa si lahko ogledate njegovo delovno verzijo in se tudi seznanite s pogoji uporabe. Mogoče si je predstavljati številne koristne rabe takega portala; končni rezultat pa bodo brez dvoma oblikovali uporabniki. Upam, da bodo avtorji kmalu na vzporednem spletu odprli tudi tematski blog, kjer se bodo lahko kresala mnenja aktivnih in pasivnih uporabnikov.

Nature uvaja odprto ocenjevanje

Premik, ki se o njem trenutno šele govori, bo ob realizaciji  brez dvoma velik in s posledicami.  V juniju so se založniki šopka uglednih znanstvenih revij Nature odločili za trimesečni preskus t. i. odprtega ocenjevanja z vrstniki ("open peer review"). Zdaj  naj bi ta način prešel tudi v redno obliko ocenjevanja in sicer vzporedno z dosedanjim zaprtim sistemom, ki ga izvedejo od založbe izbrani ocenjevalci.  In ne samo to, poteza založnikov Nature bo tudi svojevrstno zmagoslavje koncepta bloga. Ocenjevanje bodo namreč izvedli z uporabo spletne strani v obliki bloga. Vest sem si izposodil pri Suberju.   

Potni listi

Ali bodo tudi naši "biometrični" potni listi temeljili na RFID čipu? Zanimivo si je prebrati opozorilo na blogu Schneier on Security.

Citizendium

Po Suberju povzemam: Larry Sanger, soustanovitelj Wikipedije je pravkar najavil  "The Citizendium Project", "progresivno razvejanje" Wikipedije, ki naj bi startal v nekaj tednih. Kot wiki v odprtem dostopu bo temeljen na člankih Wikipedije, ki jih bodo pregledali/predelali specialisti. L. Sanger je tudi eden od ustanoviteljev fundacije Digital Universe, ki pa v tem trenutku ni neposredno povezana s projektom Citizendium.

Vidiki kulturne dediščine

Kot piše TimesOnline bo škotska nacionalna knjižnica (NLS) pripravila digitalni arhiv blogov, člankov in elektronske pošte znanih Škotov, za katere pravijo knjižničarji, da so to rokopisi 21. stoletja. Projekt bo s strani škotske vlade podprt z 1,8 milijoni funtov skozi nastajanje v naslednjih dveh letih. Spletne strani in blogi znanih škotskih kulturnih ikon, vključno s pisatelji kot JK Rowling in Alasdair Gray, bodo poglavitni eksponati. Shranjevali bodo tudi osebno elektronsko pošto, ki bo pomemben raziskovalni material za bibliografe in biografe.

Spomnim se, da sem pred leti predlagal SZF, da bi veljalo čimprej pristopiti k oblikovanju digitalnega arhiva manuskriptnega materiala slovenskih znanstvenikov (ki živijo doma, zlasti pa onih, ki živijo v tujini), kot korak v zavarovanje slovenske znanstvene dediščine. Najprej je bil interes izražen, nato pa se je najbrž na zadevo pozabilo. Te in podobne reči imajo vse isto šibko točko: odlašanje žal vodi v izgubo avtentičnega materiala.

Philica

Povzemam po Suberju: Philica je nova revija odprtega dostopa namenjena vsem akademskim vsebinam, kjer ne zaračunavajo avtorskih stroškov, omogočajo takojšen dostop do članka in zagotavljajo odprto ocenjevanje z anonimnimi izvedenci. Članki različnih področij se združujejo v sekcije z imeni PsychoPhilica, EduPhilica, JurisPhilica in podobno.

Zgleden nacionalni arhiv

Seveda je nizozemska znanost v kontekstu velikosti države velesila, zaradi vendarle skromnejše teritorialne velikosti in množičnosti prebivalstva pa je primeren vzorec za občudovanje in najbrž za posnemanje s strani podobnih manjših držav. Zato si je tudi njihov nacionalni arhiv znanstvene produkcije DARE vredno ogledati in bi ga morda veljalo izkoristiti kot model za ureditev našega domačega nacionalnega znanstvenega depozitnega arhiva. Naj poenostavljeno predstavim ta arhiv, ki ga sestavljajo tri baze:
(1) "DAREnet" je servis odprtega dostopa za preiskovanje akademske raziskovalne proizvodnje na Nizozemskem. Je zbirka, ki omogoča digitalni dostop do materialov v polnem testu brez omejitev. Obsega ta trenutek 75.299 digitalnih enot, ki so jih prispevale vse holandske univerze, znanstveni inštituti, akademija znanosti in umetnosti (KNAW) in znanstvena agencija (NWO).
(2) "Cream of Science" sestavlja 45.414 znanstvenih publikacij izpod peresa več kot  200 najuglednejših holandskih znanstvenikov.
(3) "Promise of Science" vsebuje preko 10.000 doktorskih elektronskih disertacij vseh holandskih univerz.

Blog Carnivals

Ni trenutka da me ne bi blogarija obogatila z novim znanjem. Bloger Bora (tukaj, tukaj (opuščen), tukaj (opuščen) in tukaj) me je opozoril na zelo učinkovito povezovanje blogerjev na skupni temi, čemur pravijo Carnival. Po slovarju blogerskih pojmov na Wikipediji povzemam: "Blog carnival (BC) je blog post, ki vsebuje povezave do drugih člankov, ki obravnavajo določeno temo. Večino BC gosti krožeče zaporedje aktivnejših avtorjev na svojih blogih in jim služijo za pripravo novih postov ter vzpodbujajo k oglašanju novih blogerjev k izbrani vsebini."  Sicer pa pojasnjuje BC in dodaja nekaj zanimivih nasvetov za uporabo tudi Bora. Zelo dragocen je tudi njegov indeks BC t. i. Meta-carnival in pa spisek priporočenih BC.

Z občudovanjem se spopadam z bogatimi zakladi, ki jih ponujajo nekateri od BC npr.: Teaching Carnival, Carnival of Education, Mendel's Garden in ... (skrbi me le kdaj se bom prebil skozi množico materiala, ki je ves zanimiv). Tudi tukaj...

DRIVER

V prihodnjih tednih in mesecih bodimo pozorni, kaj se bo dogajalo v novem evropskem projektu DRIVER (akronim za: "Digital Repository Infrastructure Vision for European Research" ). Projekt naj bi izpolnil vizijo po kateri bi vsakovrstna oblika znanstvene vsebine, vključno z znanstvenimi in tehničnimi poročili, raziskovalnimi članki, eksperimentalnimi podatki ter podatki opazovanj, t. i. obogateni teksti in drugi digitalni materiali bila prosto dostopna s pomočjo enostavne na spletu temeljene infrastrukture. Žal v konzorciju projekta pogrešamo slovenske člane.

European Archive

Internet Archive (IA) najbrž poznate. Ustvarjajo digitalno knjižnico spletnih strani in drugih oblik/izdelkov človekovega izražanja v digitalni obliki. V odprtem dostopu so na voljo za raziskovalce, zgodovinarje, učitelje in za javnost nasploh. V septembru pa bo pričel z delom tudi Evropski arhiv - European Archive, s podobnim poslanstvom in v sodelovanju z IA. 

Izobraževalni modeli

Dvakrat v preteklem tednu sem se zamislil nad obstoječimi izobraževalnimi vzorci, ne nazadnje ker je takemu razmisleku jesenski čas, ko se pričenja šolski proces, posebno naklonjen. In na videz med razmislekoma ni prave povezave, ali pa morda vendarle? Prvič sem se zalotil pri tem razmisljanju, ko sem na avstrijski televiziji gledal intervju dekleta Natasche Kampusch. Gre za tudi pri nas zelo odmeven tragični dogodek z vendarle srečnim koncem, ko je dekle moralo prisilno preživeti v ujetništvu psihopata obdobje med svojim desetim in osemnajstim letom življenja. Radovednost javnosti in medijev za srečen razplet s pobegom in povratkom dekleta k družini ima seveda različne poudarke, enoglasno pa je občudovanje njene intelektualne zrelosti, ki jo je zelo prepričljivo pokazala tudi v razgovoru z novinarjem. Prepričan sem, da se bo v nadaljevanju del psihološke obravnave dekleta ukvarjal tudi z oblikovanjem njene osebnosti, njenega čustvenega in intelektualnega zorenja. In nedvomno bodo pridobljene informacije, ki jih bo Natascha, prepričan sem, z razumevanjem pripravljena posredovati strokovnjakom, imele izjemen pomen tudi za raziskovalce v pedagogiki. Drugič sem se zalotil pri razmišljanju o možnostih preskoka v paradigmah izobraževanja, ko sem prebral članek o Šoli bodočnosti, ki so jo odprli v ameriški Philadelphiji. Gre za srednjo šolo, kjer je didaktični proces izrazito utemeljen na novih učnih tehnologijah. Seveda mi je jasno, da so projekti te vrste dragi in težko izvedljivi, vendar se sprašujem ali so našemu prostoru tudi povsem nedostopni in ostajajo samo v željah sanjačev? Ko spremljam trenutna prerekanja o ustreznih/neustreznih učbenikih, o težkih torbah, o velikih stroških šolanja, ki prizadevajo družinske proračune, bi vendarle želel, da bi nekdo, za začetek vsaj miselno, preigral možnost zamenjave klasičnih učnih pripomočkov s sodobnimi. Napoved projekta Origami  je najbrž sanjačem vlila novega upanja:  učenec bi bil opremljen zgolj s tabličnim računalnikom, ki bi ga skozi leta osveževali z novimi učnimi vsebinami in ki bi seveda omogočal tudi zelo interaktivne oblike pouka. Prav nič ne bom prizadet, če mi kdo argumentirano sesuje te moje iluzije. Trenutno iz iluzij gradim nezadovoljstvo, nestrinjanje z obstoječim, obžalovanje izgubljenih možnosti ipd. Morda sem krivičen zato bom hvaležen za odgovor, ki me bo postavil na realna tla.

Učiteljevanje podiplomcev

Na ameriških univerzah je uveljavljena praksa, da v učnem procesu v znatnem obsegu sodelujejo tudi podiplomski študenti, največkrat (a ne samo) v primerljivih vlogah kot naši pedagoški sodelavci - asistenti. Zlasti je pomembno, da  univerze poskrbijo tudi za  ustrezno dodatno izobraževanje teh kadrov (t. i. "teaching assistants") v pedagoških veščinah, kot lahko razberemo iz >>tega prispevka. Predvsem je prepričljiva in najbrž posnemanja vredna zelo urejena organizacija (finančna in vsebinska)  tega nadgrajevanja znanja.

Podpora vse širša

Že v blogu omenjeni podpori zakona FRPAA se je zdaj s posebnim pismom pridružila skupina 53 (!) rektorjev ameriških visokih šol iz t.i. skupine Oberlin in s posamično podporo poziva SPARC še rektorji treh univerz: Colorado State University, New York University in University of North Carolina at Greensboro.

Vi in Vaš video

Na spletnih straneh je danes mogoče najti različne video posnetke, take pripravljene z dobrim namenom pa seveda tudi druge, za katerimi se skrivajo nagajivi razlogi, neredko pa tudi potuhnjeni in nekorektni poskusi zasmehovanja. V ameriški praksi je zlasti razvpit splet YouTube in na ameriških univerzah so se pojavile kritike objavljanja posnetkov iz predavalnic. Pojasnilo predstavnika American Association of University Professors pravi, da ni dovoljeno snemanje profesorjev brez njihovega izrecnega dovoljenja. Profesorjev nastop v predavalnici je njegova intelektualna lastnina in objava na spletu je kršitev ustrezne zakonodaje o njeni zaščiti. Tako univerze kot učitelji lahko ukrepajo (vprašanje je seveda kako?). In drugo vprašanje, ki se nam vsiljuje: kako pa je s tem pri nas? Spomnimo se lahko, da smo nedavno tega celo imeli afero te oblike na neki domžalski srednji šoli.  

Digg in Blogdigger

Digg postaja vse popularnejši novičarski spletni fenomen, kar kažejo tudi številni posnemovalci. Omenjam pa ga tukaj zato, ker imamo tudi privrženci Odprtega dostopa (OD) prilagojen indeks z imenom Open Access Update kot eno od zbirk, ki nas trenutno obvešča že o dvanajstih blogih (in podobnih spletih) na temo OD. Umeščen je na gostiteljski platformi Blogdiggerja, ki ima med drugim tudi zelo učinkovit iskalni modul.

guglajmo...

Obeta se zanimiv spor okoli avtorstva oz. zaščite blagovnih znamk. Firma Google je namreč opozorila nekatere svetovne časopisne hiše, da je dovoljena le zelo ciljana raba besede google. Beseda, ki je mimogrede že zašla v besedne nabore številnih svetovnih slovarjev in enciklopedij, bi se lahko uporabljala le v navajanju imena iskalnega orodja, naj bi je pa ne uporabljali v glagolski obliki. Prisrčno bo zlasti tam, kjer se uveljavlja fonetična oblika besede; vprašanje je torej kako bi lahko lastnik blagovne znamke preganjal pri nas že videno rabo "guglati" in "guglanje". Zanimivo bi bilo slišati mnenje slovenistov oz. lektorjev pa tudi pravnikov...

Microsoft za šolo

Na svoji spletni strani Office v razredu vam Microsoft ponuja nekaj predlogov za uporabo aplikacij (nekatere tudi v slovenščini) pri pouku - za učitelje in študente.   

Novo zrcaljenje arXiv.org

Institute of Physics (IoP) zdaj ponuja zrcaljen in izboljšan arhiv proslavljenega arXiv.org z imenom EprintWeb. arXiv z domovanjem na Cornell University Library je bil med prvimi (z začetki v letu 1991) in je gotovo najuspešnejši arhiv odprtega dostopa (OD), ki je ves čas dajal načrtovalcem OD inspiracijo in zaupanje v idejo. V polnem tekstu objavlja članke s področij fizike, matematike, nelinearnih ved, računalništva in kvantitativne biologije. V zrcaljeni verziji EprintWeb naj bi bilo izboljšano preiskovanje baze, predstavljanje zadetkov in dodano je povezovanje z referencami v celotnem arhivu.

Wired Wiki

Nekajkrat sem že v tem blogu izpovedal svojo navdušenje nad wiki programjem in izdal svoje prepričanje, da ima veliko prihodnost tudi v izobraževanju. Nedavno se je spletu pojavil poskus uporabe wiki orodja v t. i. kolaborativnem novinarstvu. e-revija Wired News je naložila svojemu sodelavcu Ryanu Singelu, da kot urednik pripravi uvodni  tekst o wiki tehnologijah z naslovom Wired Wiki. V nadaljevanju naj bi bralci ob pomoči urednika to osnovno gradivo dopolnjevali v kar se da izčrpno informacijo o wiki uporabi in jo opremili s koristnimi povezavami do različnih uspešnih wiki rešitev. Končno zgodbo bo objavila revija Wired News 7. septembra letos (v kolikor zadeva prej katastrofalno ne konča, kot so se zavarovali v redakciji). 

CPS

Kaj je CPS? Spet grozna kratica, pomeni pa Classroom Performance System. Je ena od poti v tehnološko podprt pouk  v skupinah (learning communities). Omogoča pa marsikaj: povečuje kontakt avditorija s predavateljem, omogoča hitro ocenjevanje sodelovanja in tudi preverjanje znanja in še... Eno od oblik tega pristopa ponuja projekt e-Instructions in vredno si je pogledati promocijski video, ki do neke mere omogoča presojo uporabnosti, vzpodbuja pa tudi k iskanju dodatnih možnosti uporabe pri pouku. Prihaja "Bologna", ali bomo prihod izkoristili tudi za uvajanje novih učnih tehnologij? Ali bo to ostalo zgolj retorično vprašanje?

Univerzitetne e-založbe

Na blogu Digital Koans lahko najdete koristen pregled in analizo večjih univerzitetnih (digitalnih) znanstvenih založb v svetu. Doslej so bile predstavljene:

• Australian National University (ANU) E Press
• Linköping University Electronic Press
• Newfound Press (University of Tennessee Libraries)
• Singapore E-Press (National University of Singapore Publishing)
• Internet-First University Press (Cornell University)
• UTSePress (University of Technology Sydney)
• HighWire Press (Stanford University Libraries)
• Monash University ePress

Povečajte svojo citiranost

Kot lahko preberemo v Harnadovem blogu Open Access Archivangelism že 94% vseh znanstvenih revij podpira takojšnjo (brez časovnega embarga) samoarhiviranje pri njih objavljenih člankov. Pri preostalih 6% pa je na voljo možnost, da avtor v lastnem institucionalnem arhivu oz. na lastni spletni strani deponira izvod polnega teksta in meta podatkov t. i. elektronskega odtisa članka (e-print) takoj ko je dobil obvestilo, da je članek sprejet v tisk in ga bralcem ponudi v prenos po elektronski pošti s pomočjo enostavnega klika na gumb EMAIL EPRINT REQUEST, ki je danes dodan večini programov za institucionalno deponiranje. To je najučinkovitejša pot do svojih znanstvenih vrstnikov in dokazano povečuje citiranosti vašega znanstvenega dela.