Fotoarhivi iz LoC

Na blogu Library of Congress (LoC) najdete sporočilo o zanimivem projektu, ki ga skupaj pripravljata LoC in fotografski portal Flickr.  

First Monday

V preteklosti sem vas že kdaj opozoril na katerega od člankov v e-reviji o internetu First Monday. Revija je v odprtem dostopu in v januarski številki boste v njej našli nekaj zanimivih člankov, npr. članek o aktualnem stanju avtorskih pravic v luči iniciative Creative Commons, članek o e-knjigah v odprtem dostopu, članek o oblikah dela v poučevanju na daljavo v luči angažiranosti študentov pa še kaj...

Proverbiarium 45

Nec revocare potes, qui periere, dies.
(Ne moreš priklicati dnevov, ki so prešli.)

Nec scire fas est omnia.
(Tudi vse vedeti ni dobro.)

Nec timide promitte.
(Ne obljubljaj plašljivo.)

Ne maior poena quam culpa sit.
(Naj kazen ne bo večja od krivde.)

Wikipedia v mp3

Uporabljate Wikipedijo pri samoizobraževanju, vam je na vaših izletih ali pri joggingu dolgčas pa vam ni do glasbe? Članke iz angleške, nemške ali francoske Wikipedije si lahko s programskim paketom Pediaphon predelate v mp3 datoteko in z njo "nakrmite" svoj iPod. Morda boste nekoliko razočarani nad digitalno generiranim glasom bralca teksta; pa saj veste tisto tolažbo, da v sili vrag muhe žre in ko boste nekoč morda v časovni stiski vam bo ta možnost vendarle dobrodošla.

O avtorskih pravicah in arhiviranju

Pogosto v pogovorih s kolegi ugotovim, da se ne zavedajo, kako se pri objavi svojih znanstvenih prispevkov v tujih revijah običajno odpovedo svojim avtorskim pravicam v korist revijalne založbe. Tisti, ki pa to vedo pa velikokrat ne vedo, da svoje izdelke oz. njihove kopije vendarle lahko tudi arhivirajo v depozitnih zbirkah, ki omogočajo odprti dostop. Znano je, da so dela v odprtem dostopu veliko bolj odmevna med znanstvenimi kolegi (imajo večji indeks citiranosti!), kot tista, ki so zgolj objavljena v tiskanih revijah. Povedano drugače, zelo pogosto je mogoče svoj članek iz ocenjevane svetovne revije po objavi brez posledic odložiti tudi v depozitnem arhivu svoje ustanove, na osebni spletni strani ali v nekaterih organiziranih večjih depozitnih arhivih v svetu (npr. PubMed Central, ArXiv ipd.). Veliko založnikov namreč to prakso dovoljuje. V svetovnem poprečju danes 66 % založnikov omogoča eno do oblik samoarhiviranja kot lahko to preberemo na portalu SHERPA ROMEO. Na njihovi spletni strani najdemo tudi podrobnejše podatke o posebnih določilih glede arhiviranja za posamezne založnike. Dejansko je število avtorjem prijaznih revij veliko večje, kot jih razkriva poprečje velikodušnih založnikov, saj je kar nekaj največjih svetovnih založnikov naklonjenih tej obliki poobjavljanja. 

BioMed Central o JCR

V BioMed Central blogu najdemo daljši zapis o SJR (SCImago Journal & Country Rank), o novem bibliometričnem orodju, o katerem sem pisal tudi že v LiLoLe. Bibliometriki ugibajo, da bi SJR lahko morda postal realna konkurenca dosedanji monopolni Thomsonovi storitvi Journal Citation Reports (JCR), skoraj ikoni ocenjevanja odličnosti objav v znanosti.

Obveza OA tudi v EU?

Na spletu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) najdemo z datumom 17. december 2007 opremljen dokument, ki določa uveljavitev odprtega dostopa (Open Access - OA) za dela, ki so rezultat financiranja ERC. Določila so zelo konkretna:

1.The ERC requires that all peer-reviewed publications from ERC-funded research projects be deposited on publication into an appropriate research repository where available, such as PubMed Central, ArXiv or an institutional repository, and subsequently made Open Access within 6 months of publication.
2. The ERC considers essential that primary data - which in the life sciences for example could comprise data such as nucleotide/protein sequences, macromolecular atomic coordinates and anonymized epidemiological data - are deposited to the relevant databases as soon as possible, preferably immediately after publication and in any case not later than 6 months after the date of publication.

Zanimivo je, da je dokument na ERC uradno dostopen šele od 10. januarja 2008 zato najdemo zapis o tem pri Suberju 11. januarja  in pri Harnadu šele 13. januarja letos.

Presenetljvo: z datumom uradne izdaje dokumenta Evropejci pravzaprav prehitevamo Američane pri uvedbi obveznega odprtega dostopa za javno financirane raziskovalne objave. Zaradi nekoliko drugačne modalitete uveljavitve kot jo zasledimo pri ameriškem NIH pa se seveda lahko vprašamo, kako hitro in učinkovito bo zaživelo to določilo o objavljanju. Ne nazadnje, povsod npr. niso zagotovljeni ustrezni depozitni arhivi, ki so seveda eden od pogojev za izvedbo objave v OD. O nekaterih dodatnih pomislekih se je razpisal tudi Suber v omenjenem zapisu na blogu.  

Proverbiarium 44

Non progredi est regredi.
(Ne napredovati pomeni nazadovati.)

Non qua itur, sed qua eundum est.
(Ni važno, kam gremo, ampak kam je vredno iti.)

Non quam diu, sed quam bene vixeris, refert.
(Ne tehta, kako dolgo, ampak kako dobro si živel.)

Non quemquam, mihi crede, facit diadema beatum.
(Nikogar, verjemi, krona ne dela srečnega.)

Obvestila CTK, januar 2008

posredujem:

NOVOSTI NA PODROČJU INFORMACIJSKIH VIROV V LETU 2008

Uporabnikom UL je na voljo novi portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani. Med zbirkami pa so na voljo naslednje novosti: CSA Illustrata, Handbook of Magnetism and Advanced Magnetic Materials ter ASTM Passport to Steel Online.  

Portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani
Portal DiKUL predstavlja enotno vstopno točko do elektronskih informacijskih virov Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani. Osrednji del portala je združevalni iskalnik, ki uporabnikom omogoča, da na enostaven način preiskujejo do 20 elektronskih informacijskih virov hkrati. Drug pomemben del  portala je  OpenURL povezovalnik, ki omogoča tvorbo ustreznih spletnih povezav do pripadajočih celotnih besedil in ostalih spremljajočih dokumentov. Portal vsebuje enoten Katalog informacijskih virov UL z opisi virov in možnosti dostopa, enoten A-Z seznam e-revij, zbirko Del UL ipd. V portalu si lahko uredite tudi osebni profil. Za oddaljen dostop do virov, vključenih v portal ter za uporabo osebnih profilov uporabite kar gesla za COBISS (enak postopek avtentikacije, kot ste ga dosedaj uporabljali za oddaljen dostop). Pomoč uporabnikom tel: 041 756 308, mailto:dikul-help@ctk.uni-lj.si.   

Spletne povezave: http://dikul.uni-lj.si, http://sfx.uni-lj.si/sfxlcl3/az/unilj

Springer e-Books
Od letos dalje je uporabnikom Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani na voljo skoraj 9000 elektronskih knjig iz zbirke Springer e-Books, ki sicer vsebuje okoli 23.000 elektronskih knjig. Knjige  so dostopne v portalu SpringerLink (http://www.springer.com/books). Hkrati lahko iščete po vsebini e-knjig in e-revij, lahko pa ločeno uporabljate le e-knjige. E-knjige so dostopne tudi v portalu DiKUL, pričakujemo pa tudi, da jih bomo v kratkem vnesli v vzajemni katalog COBIB.

Spletne povezave: http://www.springer.com/books

CSA Illustrata: Natural Sciences
V letu 2008 je za uporabnike Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani dostopna tudi večfunkcionalna bibliografska zbirka CSA Illustrata: Natural Sciences. Posebnost zbirke je, da poleg bibliografskih podatkov o literaturi omogoča dostop do grafičnih elementov v originalni velikosti iz vseh indeksiranih celotnih besedil, tudi iz tistih, do katerih sicer na Univerzi v Ljubljani nimamo dostopa. Grafični elementi, ki se pojavljajo v CSA Illustrata so različni: grafi, preglednice, ilustracije, fotografije, zemljevidi ipd. CSA Illustrata: Natural Sciences pokriva področja kmetijstva,  biologije, ekologije,  geologije, medicine, meteorologije, farmakologije, vodnih virov in drugo. V kratkem pričakujemo tudi zbirko CSA Illustrata:Technology.Spletne povezave: http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686&db=objectsclust-nats-set-c

Handbook of Magnetism and Advanced Magnetic Materials', Volumes 1 – 5
Od letos je uporabnikom Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani na voljo tudi Handbook of Magnetism and Advanced Magnetic Materials, ki je temeljni priročnik za področje magnetizma in magnetnih materialov.
Spletne povezave: http://mrw.interscience.wiley.com/emrw/9780470022184/hmm/toc

ASTM Passport to Steel Online
Faktografska podatkovna zbirka, ki vsebuje primerjalne podatke o oznakah za več kot 80.000 jekel v standardih ASTM, ASME, AFNOR, API, SAE, DIN, BSI, CEN, CSA, JIS, and ISO. Vsebuje tudi podatke o kemičnih in mehanskih lastnostih jekel.

Spletne povezave: http://enterprise.astm.org/

Nova verzija programa SciFinder Scholar 2007
V prihodnjem tednu bo nameščena je nova verzija programa SciFinder Scholar 2007, ki po novem omogoča iskanje po vsebini Chemical Abstracts in Medline 4 sočasnim uporabnikom z UL (prej 3). Zadnja inačica programa omogoča nekaj novih ukazov: Categorize, Save Answer Set, Combine Answer Set, Export Commercial Chemicals records into Microsoft^® Excel Answer Sets, Explore from Substance Displays.

Spletne povezave: http://www.cas.org/products/sfacad/scholwhatsnew.html

DELA UNIVERZE V LJUBLJANI

V okviru portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani smo vzpostavili tudi začasno rešitev enotnega dostopa do različnih zbirk del UL. Kljub temu, da je to le začasna rešitev, vendarle to pomeni korak naprej pri iskanju in uporabi tovrstnega gradiva.

Spletne povezave: http://dikul.uni-lj.si/UNILJ/icon_slo/delaul.html

KNJIŽNE NOVOSTI, november-december 2007

Izšla je nova številka priljubljene e-publikacije CTK Knjižne novosti, ki prinaša novosti za november - december.

TEČAJI V CTK-ju V LETU 2008

V letu 2008 bomo uvedli nekatere nove izobraževalne oblike. Program si lahko ogledate na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/izobrazevanje/program-2008.pdf.

Vljudno vabljeni k uporabi virov in storitev CTK-ja ter Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani.

Miro Pušnik, Oddelek za razvoj in svetovanje CTK-ja, tel. 01 2003445

Universities UK

Naj vas napotim na splet Universities UK. Gre za združenje 131 predsedujočih britanskim univerzam in nekaterim visokošolskim kolidžem, kar lahko nekako primerjamo z našo rektorsko konferenco. Poleg sprotnega aktualnega novičarskega obveščanja o dogajanju v britanski visokošolski srenji je vredno spremljati zlasti rubriko z objavami različnih študij. Opozorim naj na svežo študijo o uporabi bibliometričnih kazalcev v presoji kvalitete raziskav in na materiale iz različnih posvetovanj o raziskovalni politiki na britanskih visokošolskih ustanovah.  

Slike evropskih knjižnic

Tole galerijo slik evropskih knjižnic pa si je res vredno ogledati. Tudi naša NUK je >vmes.

Proverbiarium 43

Quae culpare soles, ea tu ne feceris ipse.
(Ne počni sam tega, kar si vajen grajati.)

Quae debetur ei, laus vespere danda diei.
(Dnevu naj se zapoje hvalo, ki mu gre, zvečer.)

Quae enim seminaverit homo, haec et metet.
(Kar človek poseje, to bo tudi požel.
Tudi: Ut sementem feceris, ita metes. - Kakor poseješ, tako požanješ.)

O novem letu

Všeč mi je tale rek, katerega avtor naj bi bil Bill Vaughn: "Optimist pričaka polnoč, da bi videl, kako bo prišlo novo leto, pesimist pa zato, da bi se prepričal, da je staro odšlo."

Proverbiarium 42

Patet omnibus veritas.
(Resnica je vsem vidna.)

Patientia rara virtus.
(Potrpljenje je redka vrlina.)

Patientia vincit omnia.
(Potrpljenje vse premaga.)

OA končno uzakonjen v NIH

Danes zjutraj je predsednik Bush podpisal zakon o javnem financiranju, ki vključuje tudi sredstva zveznim inštitutom za zdravje (US National Institutes of Health - NIH), to pa uveljavlja tudi obvezo odprtega dostopa (OD) za objave raziskav, ki jih bodo financirali pri NIH.

Zakonsko določilo, ki to omogoča pravi: "...direktor NIH bo zahteval, da vsi raziskovalci, ki bodo prejeli raziskovalna sredstva NIH pošljejo, ali da v njihovem imenu pošljejo v PubMed pri Nacionalni medicinski knjižnici elektronsko verzijo njihovega končnega, z vrstniki ocenjenega manuskripta potem, ko je bil ta sprejet v objavo, a ne kasneje kot 12 mesecev po uradnem datumu objave; pri tem mora NIH zagotoviti javno dostopnost dokumenta v skladu z zakonodajo o avtorskih pravicah."

Zakon z zagotavljanjem obveze OD do raziskovalnih rezultatov presega dosedanjo prakso prostovoljnega sodelovanja raziskovalcev v iniciativi OD ter so ga njeni zagovorniki z nestrpnostjo spremljali na dolgotrajni in že kar mučni poti zakonodajnega usklajevanja, kot lahko to preberete na več mestih v Suberjevem blogu. Tam lahko preberete že tudi nekaj prvih odmevov (>>1; >>2; >>3)  na ta za znanost zares pomemben dogodek. Seveda pa bi proslavljanje  brez Harnadovega komentarja bilo brez pravega čara.

90 let Arthurja C. Clarka

16. decembra je v Colombu (Sri Lanka) praznoval 90 obletnico rojstva (šaljivo je to sam opisal kot 90-ti krog okrog sonca) Sir Arthur C. Clarke, futurolog, pisatelj in popularizator znanosti. V video posnetku je nagovoril svoje bralce in občudovalce.

Voščilo

Vsem svojim bralkam in bralcem želim prijazno božično praznovanje in voščim srečno Novo leto.

Najboljše v letu 2007

Science Magazine za zaključek leta ponuja v branje članke na temo najodmevnejših raziskovalnih dosežkov leta 2007 (Breakthroughs of the Year 2007) v odprtem dostopu.

Proverbiarium 41

Errando discimus.
(Na napakah se učimo.)

Erranti viam monstrato.
(Pokaži pot tistemu, ki je zašel.)

Errare humanum est.
(Motiti se je človeško.)

Error hesternus sit tibi doctor hodiernus.
(Naj ti bo včerajšnja napaka danes učiteljica.)

CERN in DESY za OD

Kot lahko preberemo v Suberjevem blogu, so se tako CERNovi in DESYjevi laboratoriji odločili, da bodo poslej krili stroške svojih raziskovalcev za objavljanje v ocenjevanih revijah PhysMath Central, založnika revij odprtega dostopa za področja fizike, matematike in računalništva.

Selitev revije

Tudi med založniki revij odprtega dostopa se dogajajo prestopi. Tako bo revijo Biomedical Digital Libraries, ki je doslej izhajala pod okriljem  BioMed Central (BMC) poslej mogoče najti v naboru revij Open Journal Systems iz okvira projektne skupine Public Knowledge Project (PKP) Univerze Stanford. Poslej avtorjem ne bo več treba plačevati prispevka za objavo, revija pa ostaja v odprtem dostopu.

O iskalnih orodjih

Na Recherchenblogu nas obveščajo, da je mogoče na posebnem portalu Univerze Berkeley z učnimi video materiali najti niz predavanj različnih gostujočih predavateljev o spletnih iskalnih orodjih. 

Več kot 3000 revij OD v DOAJ

Kot nam sporočajo iz portala DOAJ je zdaj pri njih registriranih že preko 3000 znanstvenih in strokovnih revij v odprtem dostopu (OD).

Proverbiarium 40

Ius est ars boni et aequi.
(Pravo je umetnost dobrega in pravičnega.)

Iustitia est constans et perpetua voluntas ius suum cuique tribuendi.
(Pravičnost je stalna in trajna pripravljenost vsakomur zagotoviti njegovo pravico.)

Google želi tekmovati z Wikipedijo

Google najavlja storitev Knol s katero želi konkurirati Wikipediji, z nekoliko spremenjenim režimom vnosa podatkov pa celo povečati njeno zanesljivost.

30 Web 2.0 aplikacij

Phil Bradley v besedi in sliki predstavlja 30 uporabnejših Web 2.0 aplikacij. Bodite pozorni tudi na aplikacijo authorSTREAM, ki jo je uporabil za ta namen!

Prazniki in knjige 2

Knjigoljubcem bo morda všeč tudi tale ideja spletnega knjižnega sejma: bookfaironline.net.

SJR

SJR (SCImago Journal & Country Rank) je nova bibliometrična storitev, ki jo iz podatkov Elsevierjevega Scopusa pripravlja SCImago Research Group. V prostem dostopu nam ponuja bibliometrične indikatorje za znanstvene revije (za leta 1999 - 2006)  in po državah (za leta 1996 - 2006) : število publikacij, citatov, samocitatov, poprečno citiranost in h-indeks. Podatke si lahko prikličete tudi v Excelovih tabelah. (povzeto po Recherchenblogu.)

Proverbiarium 39

Multa vetustas lenit.
(Čas zaceli rane. Dobesedno: Starost marsikaj ublaži.)

Multi metiuntur, ut decipiant, multi quia decepti sunt.
(Mnogi lažejo, da bi prevarali, mnogi, ker so bili prevarani.)

Multi multa sciunt, nemo omnia.
(Množica ve veliko, nihče ne ve vsega.)

Multi sunt vocati, pauci vero electi.
(Mnogi so poklicani, redki izbrani.)

Razgovori z znanstveniki na CBC

Bora obvešča, da je kanadski CBC pričel objavljati intervjuje z znanstveniki; deloma so na voljo v podcast obliki. 

Nagrade Edublog

Objavljeni so letošnji finalisti tekmovanja Edublog za najboljše izobraževalne bloge v 14 kategorijah. Vredno ogleda!!!

OCW za srednje šole

Potem ko se je MITjev projekt Open Course Ware (OCW) že dodobra uveljavil v visokošolskem izobraževanju , so zdaj pripravili še spletne vsebine za srednje šole - Highlights for High School.

Odprti dostop in EU

Minister in bloger prof. Žiga Turk se je hitro odzval na moj izziv in na svojem angleškem blogu komentiral zadnje dogovarjanje o dostopnosti do znanstvenih informacij v EU. Na njegov upravičeno kritičen zapis o "topogledni" evropski politiki je bil že deležen komentarja (M. Ulmer), ki je najbrž prišel iz logov založniškega kartela. Ob pripombi komentatorja, da pravzaprav raziskovalci sami slabo izkoriščajo možnosti odprtega dostopa, se je vendarle tudi mogoče zamisliti nad razlogi tega pojava. Nedvomno k temu prispeva tudi uveljavljen način ocenjevanja raziskovalne odličnosti, ki temelji na etabliranih modelih Thomson-ISIja in zdaj tudi Elsevierja, ne upošteva pa dovolj dodatnih kriterijev odmevnosti, ki jih že omogoča webometrika. O tem veliko piše v svojem blogu Harnad.    

Arhivska zbirka Naturalis

Digitalni akademski depozitni arhiv Naturalis je storitev nizozemskega National Museum of Natural History in omogoča iskanje znanstvenih publikacij v naravoslovju.

RSS do NAL novic

Ameriška nacionalna kmetijska knjižnica (NAL) odslej ponuja tudi RSS dostop do svojih novic. (Kdor je v zadregi ob izrazu RSS naj pokuka >sem.  In še dober nasvet: za zbiranje RSS novic vam priporočam Google Reader, ki ima tudi učinkovit način iskanja in prijavljanja novih RSS virov: Add Subscription).

Proverbiarium 38

Mea pila est.
(Zmagal sem. Dobesedno: Žoga je moja.)

Mea tenuitas ali
Mediocritas mea.
(Pogost vzklik (ne)skromnosti: "Moja malenkost".)

Medice, cura te ipsum.
(Pometaj pred svojim pragom. Dobesedno: Zdravnik, ozdravi samega sebe!)

Medico male est, si nemini male est.
(Za zdravnika je slabo, če nikomur ni slabo.)

Medicus curat, natura sanat.
(Zdravnik zdravi, naravi ozdravi.)

Public Doman Search

Preiskovanju javno dostopnih informacij je namenjen iskalec Public Doman Search (trenutno še v beta verziji). Avtor Chris Watkins ga je oblikoval v Googlovem okolju Iskanja po meri, trenutno ga namenja iskanju po ameriških vladnih podatkovnih bazah, v načrtu pa je tudi širitev zajemanja. Za podatek sem hvaležen Suberju.

Ministri EU o dostopu do znanja

Ministri znanosti EU so se na petkovem sestanku, kot lahko preberemo na Reutersu, dogovarjali o merah in korakih, ki naj bi ljudem olajšali dostop do znanstvenih informacij v skupnosti 27 držav. Kako bo to npr. podprlo iniciativo Odprtega dostopa, ene od učinkovitejših poti znanja do uporabnika, žal ni povsem jasno razvidno iz ministrskih stališč. Ker na Potočnikovem blogu ta dogodek ni posebej omenjen in naša znanstvena ministrica žal še ni blogerka, računam da bomo kakšno "insidersko"  informacijo o vsej zadevi morda našli na Turkovem blogu, saj je njegova zavezanost Odprtemu dostopu znana. Ga izzivam!   

BMC na YouTube

Kot lahko preberemo na BioMed Central blogu so pri BMC oblikovali poseben kanal na YouTube, saj želijo v večji meri uveljaviti vključevanje video dokumentacije v avtorskih prispevkih objavljanih v BMC publikacijah. Prav tako bodo po tej poti lahko učinkoviteje promovirali odprtodostopni koncept svoje založniške hiše.

Amazon Kindle

Zadnje dneve je veliko razburjenja, zlasti med ljubitelji "gadgetov" povzročil čitalec e-knjig Kindle, ki prihaja iz Amazona. C. W. Bailey nas usmerja ne nekatere od odmevnejših člankov na temo nove "igračke".  (Tudi naš minister za razvoj se navdušuje nad njim, vendar opozarja ne nekatere (še vedno) nedorečenosti za uporabo v našem prostoru).

Slikovni slovar

Založnik Merriam-Webster je na spletu ponudil v uporabo slovar, ki poveže pojme s slikami: Visual Dictionary Online.

Tutsbuzz

Tole povzemam po zapisu na Recherchen Blogu: če se veliko ukvarjate z grafičnimi in video aplikacijami ter z oblikovanjem spletnih strani vam bo morda dobrodošla spletna stran Tutsbuzz. Nasvete in priročnike ponujajo uporabniki običajno na svojih spletnih straneh. V zapisu so dodane tudi povezave še do nekaterih podobnih aplikacij.

Proverbiarium 37

Fortunam citius reperias quam retineas.
(Srečo je lažje doseči kot zadržati.)

Fortuna multis dat nimis, satis nulli.
(Sreča mnogim daje preveč, nikomur pa dovolj.)

Fortuna vitrea est , tum, cum splendet, frangitur.
(Sreča je steklena, ko se blešči se krha.)

Več iz Googla

Če ste nekoliko zahtevnejši uporabnik Googla, potem vam bodo morda všeč nasveti >tukaj.

Proverbiarium 36

Nunc dubitatio exempta est.
(Sum je odstranjen. Pomensko: Zdaj je vse jasno.)

Nunc ferrum tuum in igne est.
(Zdaj imaš svoje železo v ognju.)

Nutritur vento, vento restinguitur ignis.
(Veter ga hrani, a veter tudi pogasi ogenj.)

DiKUL odpira vrata

Kolega Miro Pušnik iz CTK me je prosil, da objavim naslednje sporočilo o novem digitalnem knjižničnem portalu DiKUL, ki sem ga omenjal že nedavno. Torej k sporočilu:

Spoštovani kolegi!

Obveščamo vas o novi veliki pridobitvi za uporabnike knjižnic Univerze v Ljubljani. Gre za portal Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani - DiKUL, ki predstavlja enotno vstopno točko do informacijskih virov UL na enem mestu. Portal vsebuje več različnih funkcionalnih možnosti. Najpomembnejša novost je t.i. združevalni iskalnik, ki omogoča hkratno iskanje po več informacijskih virih hkrati (največ do 20). Rezultate iskanj združi in prikaže v enotnem seznamu zadetkov. Povezovalnik do gradiva pa vam omogoča različne povezave, ki se tvorijo na podlagi bibliografskih podatkov. Najbolj zanimive so gotovo povezave na celotna besedila člankov oziroma knjig. Povezovalnik vam bo odslej prihranil ogromno truda, saj namesto vas preverja dostopnost elektronskih ali tiskanih verzij gradiva. Enostavno iskanje vsebuje iskanje po prednastavljenih iskalnih izborih. Če kliknete na naslov iskalnih izborov, boste prišli do seznama zbirk, ki so vključene v iskanje v izbranem izboru. Napredno iskanje omogoča iskanje po kategorijah, lahko pa si izdelate tudi svoj lastni izbir zbirk, po katerih izvajate iskanje. Novost je tudi enoten Katalog iformacijskih virov UL, ter predvsem celovit Katalog e-revij UL.

Vključeni so praktično vsi naročniški informacijski viri dostopni na Univerzi v Ljubljani od znanstvenih bibliografij, servisev z e-revijami in e-knjigami ter tudi računalniški katalogi COBISS/OPAC UL vključno s katalogoma CTK-ja in NUK-a. Kot poseben del portala je tudi seznam ter iskalnik po visokošolskih in drugih delih UL. Vključeni so tudi kakovostni informacijski viri iz odprtega dostopa (Agricola, DOAJ, Free Journals, Medline ipd).

Portal DiKUL je dostopen na spletnem naslovu http://dikul.uni-lj.si. Do portala lahko dostopate od koderkoli, vendar lahko izven okolja UL zaenkrat uporabljate le tiste informacijske vire, ki nimajo omejitve iskanja ali pa dostopa do celotnih besedil (servisi iz okolja odprtega dostopa DOAJ, Free Journals ipd.). Informacijske vire, na katerih je tudi iskanje ter pa dostop do celotnih besedil omejeno, pa je zaenkrat možno uporabljati le iz okolja UL. Do konca 2007 bo možen tudi oddaljen dostop po sedanjem sistemu.

Tehnično upravljanje portala za UL izvaja CTK v sodelovanju z NUK-om. Vsebinsko podporo portalu pa dajejo vse knjižnice UL.

Bazaar

Vsi ki se zatekate na splet pri iskanju odprtokodnih programskih rešitev, uporabnih za učenje in poučevanje, vam bo morda dobrodošlo napotilo na Bazaar. Izmenjava izkušenj, materialov in nasvetov med učitelji, moderatorji in drugimi izobraževalnimi profili je urejena poreko foruma, wikijev in blogov.

Chipwrapper

Chipwrapper je učinkovit specializiran iskalec za pregledovanje britanskih časopisnih medijev.

Wise Guide

Wise Guide je portal ameriške Kongresne knjižnice in vas z mesečno aktualiziranimi zapisi obvešča o zanimivih, za izobraževanje koristnih virih, ki jih nudi ta knjižnica.

Proverbiarium 35

Cedendo victor abibis.
(Umakni se in boš odšel kot zmagovalec.)

Certa amittimus, dum incerta petimus.
(Z gotovostjo izgubljamo, dokler sledimo negotovemu.)

Certa viriliter, sustine patienter.
(Bori se možato, prenašaj potrpežljivo.)

Lingo Z

V iniciativi z imenom Lingo Z nastaja po prepričanju avtorjev  največji svetovni slovar, v katerem se tem trenutku število pojmov že približuje 4,5 mio.      

Kaj je Veropedia?

Veropedia je poskus skupine sodelavcev Wikipedije, da oblikujejo zbirko njenih člankov v trajnejši in zanesljiveši obliki, ki je bralec ne more več spreminjati.  Ta stabilna verzija naj bi predvsem služila študentom, učiteljem in vsem, ki iščejo zaupanja vredno informacijo.

Presoja z vrstniki na blogih

V znanstveni publicistiki uveljavljeno presojanje z vrstniki ("peer review") se z določenimi oblikami, predvsem s komentarji seli tudi v blogosfero. Blog BPR3 ("Bloggers for Peer-Reviewed Research Reporting") predlaga označevanje zapisa v blogu, ki obravnava oz. presoja znanstveno vsebino, s posebno ikono. Označevanje naj bi olajšalo prepoznavo teh vsebini v množici drugih zapisov z bolj splošno tematiko. Oglejte si primer 1 ali primer 2. BPR3 naj bi v prihodnje morda tudi prevzel vlogo zbirnega spleta ("hub") za prispevke oz. komentarje o znanstvenih vsebinah.

Proverbiarium 34

Officium officio provocatur.
(Usluga izziva uslugo.)

Omne malum nascens facile opprimitur.
(Zlo je lažje obvladati v začetku.)

Omnem crede diem tibi diluxisse supremum.
(Verjemi, da ti je vsak dan zadnji.)

Omne principium grave.
(Vsak začetek je težak.)

Video portal znanstvenih vsebin

Kdor je razočaran nad učinkovitostjo iskanja strokovnih in znanstvenih vsebin na YouTube, bo morda bolj zadovoljen z izborom, ki ga ponuja tematski video portal Science Hack.  

Švicarske "vroče točke"

Če se boste slučajno potepali po Švici, vam  utegne koristiti tale register švicarskih vročih točk ("hotspots"), torej mest, kjer se lahko z notesnikom brezžično povežete v internet. Za Slovenijo najdete tak spisek na strani MVZT e-točke, pomagate si pa lahko tudi s svetovnima iskalcema hotspotov WiGLE.net ali pa JiWire, čeprav ne vem koliko sta ažurna za naše področje. Hvaležen bom za nasvete o drugih aktualnih spiskih.

Proverbiarium 33

Magis illa iuvant, quae pluris emuntur.
(Večje veselje imamo s tistim, kar smo dražje plačali.)

Magis vident oculi quam oculus.
(Več oči več vidi.)

Magna fuit quondam capitis reverentia cani.
(Nekoč je bila siva glava zelo spoštovana.)

Magni animi est iniurias despicere.
(Velik um prezira krivice.)

Magnum est praesidium innocentia.
(Nedolžnost je velika zaščita.)

Naj... blogi

Od nedavna v blogosferi zelo odmeva raziskava iz Univerze Carnegie Mellon (CMU), objavljena pod naslovom "Cost-effective Outbreak Detection in Networks". Avtorji skušajo v članku, ki je sicer nabit z zelo zahtevno matematiko, odgovoriti na vprašanje: Če lahko spremljam samo 100 blogov, katere naj izberem, da bom najbolje informiran? Nastal je spisek blogov, ki najučinkoviteje izpolnijo to nalogo. Vredno je tudi povedati, da je prvi avtor članka podiplomski študent na CMU Jure Leskovec, ki prihaja iz Instituta Jožef Stefan.

Konferenca blogerjev v znanosti

V ZDA je v teku živahna priprava na že 2. konferenco blogerjev v znanosti. Bora Zivkovic, pomemben "spiritus agens"  v ozadju priprav, nam na svojem blogu predstavlja duha tega dogodka v specifični blogosferi, ki je v ZDA zelo močno razvita. Ne nazadnje ta deluje preko skupnega portala ScienceBlogs, ki pa je le ena od oblik te zelo odmevne  in za razvoj znanosti in izobrazevanja zelo pomembne blogosfere.

Podcast o OD na JISC

JISC je dober primer, kako lahko država učinkovito podpira uvajanje novih rešitev IKT v visokošolsko izobraževanje in znanost. Prisluhnite 10 minutnemu podcastu o načinih promoviranja Odprtega dostopa (OD) po poti vzpostavljanja depozitnih arhivov v akademskem okolju (podcast učinkovito aktivirate, če imate na računalniku naloženo programje iTunes). Kako pogrešam "slovenski JISC" !

Scitopia

15 profesionalnih društev in združenj stoji izza portala Scitopia, ki ponuja v branje ta trenutek že 3 milijone dokumentov (+patentnih in vladnih podatkov).

Open Library

Na tem naslovu si lahko ogleta film o projektu Open Library, ki zdaj deluje že tretje leto pod okriljem Internet Archive iniciative.

Ni pa to edina pobuda za globalizacijo svetovne knjižne dediščine; prav nedavno je zakrožila v knjižničarskih krogih novica, da sta UNESCO in največja svetovna knjižnica, ameriška Kongresna knjižnica podpisali dogovor o oblikovanju World Digital Library. Obetajo se nam torej še boljši časi za nemoten dostop do globalnega znanja.

Proverbiarium 32

Fiat iustitia et pereat mundus.
(Naj zmaga pravica pa če propade svet.)

Fide, sed cui vide.
(Zaupaj, vendar pazi komu.)

Fides obligat fidem.
(Zvestoba zavezuje k zvestobi.)

Fides Punica.
("Punska zvestoba" kot prispodoba verolomnosti.) 

Univerze na YouTube

Kot lahko preberemo v rubriki The Wired Campus revije CHE sta že dve kalifornijski univerzi odprli lastna kanala za objavo predavanj, novic in PR materiala  na YouTube. Univerzi Berkeley kot prvi je zdaj sledila še Univerza za Južno Kalifornijo.  Tudi to je način, kako svojo visoko šolo narediti bolj prepoznavno.

Intervju s Petrom Suberjem

O "odprtem dostopu" (Open Access) ni mogoče govoriti, da ne bi omenili pri tem Petra Suberja, ki ga pogosto citiram tudi v tem blogu. Obsežno Petrovo predstavitev lahko najdete na blogu Richarda Poynderja Open and Shut, kjer je objavljen kot .pdf dokument tudi intervju z njim.

Digitalna knjižnica UL

V kratkem se nam v polni funkcionalnosti obeta dolgo pričakovani portal Digitalne knjižnice UL. Že zdaj ga je mogoče preskusiti, pri čemer pa pripravljalci pričakujejo nekoliko potrpljenja ob ev. težavah.  Uporabniki smo najbrž polni pričakovanj.

Proverbiarium 31

Vinum dementat et sapientes.
(Vino obnori tudi modrece.)

Vinum de vite.
(Vino s trte. Preneseno: Naravno vino.)

Vinum lac senum.
(Vino je mleko starcev.)

Vinum laetificet cor hominis.
(Vino naj razveseljuje človekovo srce.) 

Vinum spumosum nisi defluat est vitiosum.
(Vino je slabo, če hitro ne izgubi pene.)

O barvah

Barve imajo v prenosu informacij nedvomno velik pomen, nekateri jim pripisujejo celo terapevtske učinke. Poglejte si na strani Color in Motion prijetne filmske inserte, ki domiselno predstavljajo sporočilnost posameznih barv.  

Research Trends

Research Trends je dvomesečna revija, ki prinaša poglede na trende v znanosti, pridobljene z bibliometrično analizo. Revija je povezana s servisom Scopus, Elsevierjevo abstraktno in citacijsko bazo. Je v odprtem dostopu, vendar se je treba za uporabo prijaviti.

Proverbiarium 30

Praeesse nescit, qui subesse nescit.
(Kdor se ne zna podrejati, tudi voditi ne zna.)

Praesentia invidia, praeterita veneratione prosequimur.
(Sedanjost spremljamo z zavistjo, preteklost z občudovanjem.)

Praeter speciem stultus est.
(Je bolj neumen kot izgleda.)

Mikrobloganje

Nima nič skupnega z mojim strokovnim področjem, čeprav se pojmi nesrečno prekrivajo. V igri je zelo zanimiv fenomen socialnega stika, nedavno je o tem v komentarju pisal tudi naš imenitni bloger Žiga.  Nekateri tej možnosti napovedujejo še zelo svetlo prihodnost, kot je to mogoče razbrati iz zapisa Aidana Henryja, ki je tudi obilno komentiran.

Po nakupih na splet

Tudi pri nas se vse bolj uveljavlja spletna trgovina, temu se prilagajajo tudi iskalna orodja. Iskalec TheFind je prav prijazen in usmerja vas k nakupom, kjer je mogoče uporabiti spletni sistem plačevanja PayPal.

Proverbiarium 29

Gloria umbra virtutis est.
(Slava je senca kreposti.)

Gloriosum est iniurias oblivisci.
(Častivredno je pozabljati krivice.)

Grandia si parvis adsimulare licet.
(Če je dovoljeno veliko primerjati z majhnim.)

Grata quies post exhaustum solet esse laborem.
(Po napornem delu se prileže počitek.)

PLoS ONE izpopolnjen

O portalu odprtega dostopa PLoS sem že večkrat pisal. Njegova inovativna programska oprema PLoS ONE deluje kot e-revija in omogoča sprejem člankov, arhiviranje, ocenjevanje in opremljanje z opombami ter preiskovanje. Več o uporabi lahko preberete v članku PLoS ONE Sandbox... Sicer boste pa na PLoS blogu lahko prebrali tudi o najnovejših dopolnitvah PLoS ONE aplikacije, ki temelji na programski osnovi TOPAZ.   

PrometeosNetwork

Suberjev zapis nas obvešča o zanimivi mreži PrometeosNetwork, ki povezuje raziskovalce v vedah o življenju in zdravnike v skupnost v kateri bo zagotovljen prost pretok informacij in resursov med registriranimi člani. Registracijo dosežete tako, da se oglasite upravljalcu mreže s kratko predstavitvijo v nekaj vrsticah.

Dostop do arhivov NYT

Od 19. septembra letos je večjih del arhivov časopisne hiše New York Times brezplačno dostopen na speltu. O, ko bi jih le posnemali še naši časopisi.

WRIKE

Spletna aplikacija  projektnega vodenja Wrike vam omogoča, da lahko v okolju delovne skupine ali s prijatelji skupne naloge in projekte v prihodnje učinkoviteje urejate s pomočjo elektronske pošte.   

Proverbiarium 28

Inpares nascimur, pares morimur.
(Rojeni neenaki umremo enaki.)

In pertusum ingerimus dicta dolium.
(Polniti besede v preluknjan sod. Pomensko: Govoriti v prazno.)

In plerisque rebus mediocritas optima est.
(V večini zadev je najboljša sredina.)

In pretoriis leones, in castris lepores.
(Levi v šotoru, zajci v boju.)

Latinščina ni "mrtev" jezik.

Ne bom razglabljal zakaj, vendar osebno ne sprejemam odklonilnega označevanja latinščine kot mrtvega jezika. Ne zgolj zaradi večkratnih koristi, ki jih razumnikom kateregakoli jezikovnega okolja seznanjanje s tem jezikom prinaša. Nekaj tega sem napletel v nekem prejšnjem zapisu.  

Da je prijaznosti do latinskega jezika vendarle bolj splošna, kot na hitro pomislimo, dokazujejo zanimive vsebine, ki jih je mogoče najti na spletu v latinščini. Npr. znano spletno enciklopedijo najdemo tudi v latinski verziji kot Vicipaedia. Na Finskem najdete radijsko postajo s podkasti v latinščini. Tam najdete tudi forum Colloquia Latina za razprave v tem jeziku (potrebna je prijava). Celo dnevno vremensko napoved lahko preberete v latinščini (hvala blogerki Maji za to informacijo).  Spletna skupnost LiveJournal ima tudi svojo lastno skupino Diarium Latinum. In svetovno blogosfero krasi kar nekaj osebnih blogov v latinskem jeziku: Vir Cum Pluteo Pleno;  Rogueclassicism;  Pat's Latin Blog, ki je neke vrste učni blog, kot je tudi Latina Carolina; Meum Diem et quid habeo dictare;  Mea Vita Fabulosa;  LatinBlog.org;  Canis Blogans;  Commentarium Meum... Komentatorjem bom hvaležen za vsako obogatitev tega spiska.

Latinski blog

Včeraj mi je s pomočjo spiska si.blogs uspelo najti zelo zanimiv blog. Blog Latinščina služi vsaj dvema namenoma: poglavitni je brez dvoma v tem ko želi profesorica latinskega jezika ohraniti stik s svojimi dijaki tudi zunaj učilnice, drugi pa ta, da bo razveseljeval tiste, ki nam je latinščina prijazen in koristen spomin iz lastnih dijaških let.  Čestitke avtorici, da se je lotila projekta, ki bo, upam, vzpodbudil tudi druge pedagoge, da preskusijo možnosti, ki jih blogosfera ponuja izobraževanju na vseh stopnjah.   

Biografije znanstvenikov

Kot lahko preberemo v sporočilu ameriške Akademije znanosti so sprostili v odprti dostop memoarne biografije pomembnih članov National Academy of Sciences, objavljene po letu 1877. Dela pomenijo priklon imenitnim znanstvenikom in tudi pomemben pregled ameriške znanosti.

Proverbiarium 27

Inscitia mater arrogantiae.
(Neznanje je mati drznosti.)

In silvam non ligna feras insanius.
(Ni večje neumnosti kot je nositi les v gozd.)

In solidum.
(Enotno.  Solidarno. Kot v našem pregovoru: Vsi za enega, eden za vse.)

Instar omnium.
(Na enak način kot drugi.)

In statu quo. (Tudi: Status quo.)
(Nespremenjeno stanje. V sedanjem stanju.)

In statu quo ante. (Tudi: Status quo ante.)
(V stanju kot je bilo prej (pred nekim dogodkom).)

OncologySTAT

Vse zagovornike odprtega dostopa je Elsevier razveselil s svojo nedavno iniciativo. Še zlasti pa bodo zadovoljni vsi, ki so dejavni v medicini, s ponudbo spletišča OncologySTAT, ki omogoča dostop do polnega teksta člankov s področja onkologije iz nabora kakšnih sto revij tega založnika.  Za uporabo je potrebna brezplačna registracija.

Odprti dostop za Kanado

Prof. Žiga Turk me je opozoril na tole novico. Kanadska agencija za raziskave v zdravstvu - Canadian Institutes of Health Research (CIHR) je sporočila svojo odločitev, da bo spodbujala dostop javn0sti do raziskav, ki jih financira. Zahtevali bodo, da raziskovalci v šestih mesecih po 0bjavi zagotovijo odprti dostop do svojih člankov na spletu. Zaploskam!

Razumeli pa boste, da se mi kar samo postavlja vprašanje, kdaj lahko, potem ko srečujemo takšne in podobne rešitve že v ZDA, Vel. Britaniji, Nemčiji in zdaj tudi v Kanadi, od naše ARRS pričakujemo, da bo storila korak v smer uveljavitve takega OA v Sloveniji.

Proverbiarium 26

Homo doctus in se semper divitias habet.
(Učen človek v sebi vedno nosi bogastvo.)

Homo homini lupus.
(Človek  (je) človeku volk (zver).) 

Homo locum ornat, non hominem locus.
(Človek krasi položaj, ne položaj človeka.)

Homo mensura.
(Človek je merilo (vsega).)

Warnockova dilema

Na spletu, zlasti s prodorom dvosmerne komunikacije, se pogosto srečamo s pojavom, ko kljub pričakovanju ni pravega odziva na naše pisanje. Pojav je v informatiki znan kot t. i. »Warnockova dilema«. Njen avtor Bryan Warnock je skušal pojasniti, da kadar pogrešamo odgovor na poštni zapis, zapis v Usenet skupini ali v spletnem forumu to ne pomeni nujno, da tema nikogar ne zanima, saj je lahko v ozadju kar nekaj razlogov za abstinenco.

Tole je njegovih pet razlogov:

- zapis je korektna, dobro spisana informacija, ki ne potrebuje dopolnjevanja. Ni drugega kot da rečemo: »Tako je kot je rekel!«;

- zapis je popolna neumnost in nihče noče trošiti časa in spletnih resursov, da bi se odzival;

- nihče ni prebral zapisa, iz kakršnegakoli že razloga;

- nihče ni razumel zapisa, a noče spraševati za pojasnilo iz kakršnegakoli že razloga;

- nikomur ni mar za zapis, iz kakršnegakoli že razloga.

Bryan C. Warnock (2000)

Pojav je opazen tudi v blogosferi, čeprav v času Warnockovih razprav ta še ni bil tako aktualno prisotna. Seveda pa bi bilo mogoče k osnovnim Warnockovim razlogom, zlasti v luči posebnosti blogov, dodati še kakšnega dodatnega. In pisanje v stroki prinaša v odnos avtorja in bralca še posebne težave, kot lahko preberemo tukaj.

Digitalni arhiv Royal Society

Eden najdragocenejših znanstvenih revijalnih arhivov je nedvomno tisti pri britanski akademiji znanosti Royal Society (RS), saj sega tja do leta 1665, ko je izšla revija Philosophical Transactions kot druga znanstvena revija v svetu sploh samo nekaj mesecev za francosko Journal des sçavans. Digitalna vsebina arhiva RS bo prosto dostopna od 1. septembra do 30. novembra letos na spletnih straneh publikacij akademije.    

Terra Incognita

Terra Incognita je blog v blogosferi Pennsylvania State University in je namenjen izmenjavi izkušenj pri spletnem poučevanju. Kot posladek se v septembru obeta sodelovanje Gavina Bakerja, IT eksperta za vprašanja odprtega dostopa do znanstvene periodike in odprtokodnih učnih pripomočkov.

Proverbiarium 25

Promissa cadunt in debitum.
(Obljube preidejo v dolg. Pomensko: Obljube je treba izpolniti. Tudi: Promissa solvito! Obljube izpolnjuj!)

Propter bonum pacis.
(Zaradi miru. Tudi: Zavoljo miru.) 

Proximus est sibi quisque.
(Vsakdo je sebi najbližji.)

Pumilio, licet in monte, non est magnus.
(Pritlikavec ni velik, tudi kadar je na gori.)

Publish or Perish

Stavek, ki ga vsi raziskovalci dobro poznamo in nas opozarja, da brez stalnega objavljanja svojega raziskovalnega opusa v znanosti ni kariernega napredovanja. Publish or Perish pa je tudi zelo uporaben računalniški program, ki omogoča izračunavanje nekaterih pomembnejših scientometričnih kazalcev. Več o naboru teh kazalcev preberite na spletu ponudnika programa Harzing.com, program pa je sicer prosto dostopen in si ga lahko naložite >tukaj.

CC Learn

Neprofitna skupnost Creative Commons - CC je znana tudi v naših krajih; v Sloveniji kot Creative Commons Slovenija - kreativna gmajna. Manj znano pa je, da v okviru CC deluje tudi ccLearn, oddelek, ki je namenjena podpori uveljavljanja odprtodostopnih učnih aktivnosti in vsebin. 

Tole pa bo najbrž dobrodošla informacija za učitelje in tudi študenti ji bodo najbrž z zanimanjem prisluhnili. The Hewlett Foundation skupaj s Creative Common's ccLearn in s podporo Googla pripravljajo portal za učne vsebine, ki bodo na voljo v odprtem dostopu - "OE Search" projekt.

Wikipedia v knjigi: pozabimo!

Na blogu BoingBoing najdemo oceno (avtor izračuna: Nikola Smolenski) o tem kolikšna bi bila zbirka angleške Wikipedie, če bi jo natisnili na papir; dobili bi najmanj 750 knjig s približno 800 stranmi v vsaki.

PRISM..., kaj jim pa je?

Najbrž se lahko strinjamo s priporočilom: Opazuj nasprotnika in spoznal boš svoje prednosti in svoje šibkosti. Zato je najbrž vendarle smiselno pogledati v ozadje koalicije PRISM, ki se je nedavno rodila pod zvenečim imenom "Partnership for Research Integrity in Science and Medicine" in ki je prednostno usmerjena proti konceptom Odprtega dostopa. Žalostno je, da je v njenem ozadju sicer zelo ugledno ameriška zveza AAP (Association of American Publishers). Kot pravi J. A. Eisen na svojem blogu, je nadih mccarthizma, ki veje iz stališč PRISM skupine, smešen. Morda pa so komercialni založniki, kot nam v svojem blogu Suber posreduje razmišljanje Toma Wilsona, panični zaradi uspehov, ki jih v zadnjem času dosega Odprti dostop.  Sicer se je pa znanstvena blogovska srenja glasno odzvala na delovanje skupine PRISM.

Virtualni svetovi

Virtualni svetovi, ena novejših "igrač" v Spletu 2.o, se množijo.   Ob že uveljavljenih kot sta Second Life, WhyVille se pravkar rine v ospredje nova platforma Kaneva, ki skuša iskati tudi stično točko s rešitvami kot so Facebook. Čeprav so rešitve temeljene predvsem na interesih druženja spletnega občestva (zlasti mlajšega), se zanje zelo ogrevajo tudi ustvarjalci novih spletnih učnih rešitev, tako da ne smemo biti presenečeni, da jim pozornost namenja celo The Chronicle of Higher Education.

Japonci bi radi boljše medmrežje.

Tole pa je novica: japonski minister za komunikacije  Yoshihide Suga pravi, da bo pričela Japonska razvijati novo generacijo tehnologije, ki bi naj do leta 2020 zamenjala internet in s katero predvsem želijo povečati hitrosti prenosa in protivirusno zaščito.

O avtorskih pravicah, odprtem dostopu in še...

Blog DigitalKoans nas ta teden vabi k poslušanju intervujejev s kopico zanimivih in kompetentnih sogovornikov vpletenih v odprtokodne in podobne iniciative (tokrat z izrazitejšim poudarkom na CreativeCommons). Opozorilo: vzeti si boste morali kar nekaj časa, no pa saj ni treba vsega použiti v enem zamahu...

Slovarji evropskih jezikov

Večjezični slovar Evropske zveze IATE ste najbrž že zasledili, poleg 23 jezikov članic EU "pokriva" tudi latinski jezik. Še nekoliko bogatejša je slovarska baza EuroTermBank, ki vsebuje tudi hrvatski in baskovski jezik.

Proverbiarium 24

Initia in potestate nostra sunt: de eventu fortuna iudicat.
(Začetek je v naših rokah: o koncu bo odločala sreča.)

Initium est salutis notitia peccati.
(Začetek rešitve je spoznanje greha.)

In laqueos, quos posuere, cadant.
(Naj padejo v zanke, ki so jih nastavili.)

In magno magni capiuntur flumine pisces.
(V veliki reki se lovijo velike ribe.)

Kdaj bo aktualnost interneta zanimiva tudi za naše univerze

Ko sem danes v večernem Dnevniku na RTV SLO slišal, da so predstavniki slovenskih visokošolskih organizacij (kot kaže je iniciativa tekla v Državnem svetu) pripravili svojo različico Resolucije Nacionalnega programa visokega šolstva, sem seveda takoj "skočil" na spletne strani štirih slovenskih univerz v upanju, da bom tam izvedel kaj več. Razočaranje! In če rečem ali kar ponovim za državnim sekretarjem Dušanom Lesjakom (ki ga je akcija sicer presenetila), ko je rekel, da je poteza dobrodošla, bi dodal še, da bi bilo še bolj dobrodošlo, ko bi na spletu čimprej našli integralni tekst tega predloga.

Ob tem dogodku sem nato še radovedno pogledal, kakšna je pravzaprav aktualnost slovenskih univerzitetnih spletov. Skušal sem poiskati uro ali pa vsaj dan, ko je bila kakšna novica aktualizirana. Res, da so počitnice in tudi iskal sem zgolj zapise v kategoriji Novice; naj povem, da je bil rezultat zelo skromen. Najbolje je odrezala Univerza v Ljubljani (UL): 17. 8. 2007 je bila objavljena novica o uvrstitvi UL na šanghajski lestvici najboljših univerz (mimogrede, o tem ste lahko na tem blogu brali že 11. 08. letos). Univerza v Novi Gorici (UNG) objavlja 13. 8. 2007 novico, da se  profesor Stephen Hawking iz Univerze v Cambridgeu zaradi neodložljivih zdravniških pregledov ne bo mogel udeležiti konference »Time and Matter 2007«, ki jo organizira UNG koncem avgusta 2007 na Bledu. Univerza v Mariboru ima zapis v rubriki Aktualno 9. 8. 2007 o najprestižnejšem študentskem tehnološkem tekmovanju na svetu, Imagine Cup v Koreji. Univerza na Primorskem pa nas z datumom 30. 7. 2007 obvešča o razpisu štipendij v Švici.

Sprašujem se, kdaj bodo uredniki univerzitetnih spletov in njihovi predpostavljeni ugotovili, da je splet lahko najbolj ažuren in odmeven informacijski medij, ki ga imamo na voljo in ki se ga danes bojijo tudi časopisne hiše. In da bi že veliko storili, ko bi na univerzitetnih spletih npr. zagotovili povezave do blogov in wikijev vsaj svojih sodelavcev.

Novosti v IKT za izobraževanje in znanost

Informacijska in komunikacijska tehnologija nam dnevno dopolnjujeta možnosti učinkovitega dela v visokošolskem izobraževanju in raziskovalnem delu. Celotna avgustovska številka revije CTWatch Quarterly - CTW nam v polnem tekstu ponuja v branje preglede dogajanja v tem segmentu izpod peresa nekaterih najuglednejših avtorjev.