Na spletu, zlasti s prodorom dvosmerne komunikacije, se pogosto srečamo s pojavom, ko kljub pričakovanju ni pravega odziva na naše pisanje. Pojav je v informatiki znan kot t. i. »Warnockova dilema«. Njen avtor Bryan Warnock je skušal pojasniti, da kadar pogrešamo odgovor na poštni zapis, zapis v Usenet skupini ali v spletnem forumu to ne pomeni nujno, da tema nikogar ne zanima, saj je lahko v ozadju kar nekaj razlogov za abstinenco.
Tole je njegovih pet razlogov:
- zapis je korektna, dobro spisana informacija, ki ne potrebuje dopolnjevanja. Ni drugega kot da rečemo: »Tako je kot je rekel!«;
- zapis je popolna neumnost in nihče noče trošiti časa in spletnih resursov, da bi se odzival;
- nihče ni prebral zapisa, iz kakršnegakoli že razloga;
- nihče ni razumel zapisa, a noče spraševati za pojasnilo iz kakršnegakoli že razloga;
- nikomur ni mar za zapis, iz kakršnegakoli že razloga.
Bryan C. Warnock (2000)
Pojav je opazen tudi v blogosferi, čeprav v času Warnockovih razprav ta še ni bil tako aktualno prisotna. Seveda pa bi bilo mogoče k osnovnim Warnockovim razlogom, zlasti v luči posebnosti blogov, dodati še kakšnega dodatnega. In pisanje v stroki prinaša v odnos avtorja in bralca še posebne težave, kot lahko preberemo tukaj.
Hojla,
OdgovoriIzbrišivsekakor nas je večina, ki smo veseli kakšnega komentarja, pa je zapis dober ali manj dober.
Je pa res, da nekaterim vzame več časa.
Jaz komentiram predvsem na tisto kar je dobro. Pametovati pa se mi povečini ne ljubi - kje piše, kdo ima resnično prav.
Lp pozdrav,
razkritOdkrito