Weblog (blog) namenjam kontaktom z družino, prijatelji in študenti. Naslov skuša povedati del cilja: je skrajšana sintagma za vseživljenjsko učenje - "life long learning". A blog (the title is for "Life Long Learning") I'll use for contacting my family, friends and students daily (or weekly or monthly...)
Modicus cibi, medicus sibi.
(pomensko: Zmernost pri hrani je najboljši zdravnik.)
Modus vivendi.
(Način življenja. Pomensko pogosto uporabljeno kot iskanje rešitve, ki kljub neskladju omogoča sožitje oz. sobivanje.)
Morbus non novit, novit medicina salutem.
(Medicina ne pozna bolezni ampak zdravje.)
More lupi clausas circumeuntis oves.
(Kakor se volk plazi okoli zaprtih ovac.)
Vsekakor zanimivo branje: Some Old Fusion for NYU? Medtem, ko ponekod razmišlja(mo)jo, kako bi univerze razdrobili, drugje zopet ugotavljajo, da je morda smiselno visokošolske ustanove (s ciljem učinkovitejšega delovanja) tudi združevati. Ah, pozabil sem, to je vendar nek drug svet...
Tokratni nasvet: sprehodite se po posebni spletni strani, ki jo pripravlja ameriška Kongresna knjižnica: Wise Guide. Na tem portalu iz svojih bogatih zalog mesečno izberejo zanimive in poučne materiale, ki so dostopni v polnem tesktu. Morda vas ta sprehod vzpodbudi, da boste tudi sicer pogosteje pobrskali po siceršnjih zakladih Library of Congress.
Hic iacet lepus.
(V tem grmu tiči zajec.)
Hic Rhodus, hic salta.
(Tu je Rodos, tukaj skoči! Pomensko: Tukaj pokaži kaj znaš.)
Historia testis temporum, lux veritatis, vita memoriae, magistra vitae, nuntia vetustatis.
(Zgodovina je pričevanje časa, svetloba resnice, življenje spomina, učiteljica življenja, glasnica starosti.)
Aktualna tematika te dni pri nas je prepoved kajenja v zaprtih prostorih. Kot kaže pa bomo morali vsaj v delovnem okolju razmišljati še o eni nevarnosti. V nedavnem članku lahko preberemo: "... stati ob delujočem (laserskem) printerju je približno tako stati poleg nekoga, ki kadi...". Problem je vsekakor vroč, ne nazadnje nam to potrjuje obsežen nabor referenc na to temo, ki jih je pripravil DigitalKoans.
Res z izjemnim podatkom nas tokrat razveseli Recherchen Blog, predstavi nam namreč Scitalks. Kot so YouTube, Magnify, Videoegg in CozmoTV zanimivi video portali za splošne teme, je Scitalks namenjen strokovnim vsebinam (predavanjem, predstavitvam) ob sodelovanju izjemnih posameznikov. Res prava zlata jama. Prisluhniti npr. razgovoru dveh imenitnih osemdesetletnikov (skoraj), profesorjev J. D. Watsona in E. O. Wilsona je doživljaj, ki preprosto povzroči tisto vznemirljivo gomazenje pod kožo.
In portal ima svoj blog, kjer vsebine opremijo še s komentarji pa še kakšno drugo zanimivo informacijo boste našli.
Zahvaljujoč zapisu in linku na blogu DigitalKoans sem pristal na zapisu Barbare Quint o porajajoči se pobudi Open Library, ki nas premami s prekrasno čeprav skoraj iluzorno idejo Odprte Knjižnice - Open Library, namreč narediti dostopno "...every book, every journal, every instance of every type of content a traditional library might contain... Ob takem obetu seveda človek prišpiči ušesa. Zlasti ker je v ozadju projekta že uveljavljen tim Internet Archive baze in povezane iniciative Open Content Alliance, ki pač nista "no name", se ideja premakne iz območja "nemogoče" v območje "mogoče". Pustimo se presenentiti in občasno pokukajmo na splet, ki je trenutno še v demo verziji, a bi se naj kmalu pojavilo nadaljevanje...
(Zdaj bom pa prehitel urednike strani CC Slovenija!). Pobuda Creative Commons Worldwide (CCW) najavlja novo storitev ccLearn. Namenjena je podpori uporabnikov/izvajalcev spletnih učnih vsebin, zlasti v kontekstu uporabe Odprtih izobraževalnih virov - Open educational resources (OER) in jim naj predvsem zmanjša pravne, tehnične in socialne ovire v dostopu do spletnega pouka.
Iucunda est memoria praeteritorum malorum.
(Prijeten je spomin na pretekle težave.)
Iucundi acti labores.
(Prijetna so dokončana dela.)
Iudex nemo potest esse in propria causa.
(Nihče ne more biti sodnik v lastni pravdi.)
*in kot zanimivost še >tale najdba.
Spletno storitev del.icio.us lahko koristno uporabimo tudi za ureditev povezav na svojih spletnih straneh, kot to predlagajo na MIT knjižničnem spletu. In kot nam povedo na Recherchen Blogu veliko uporabnikov ta socialni servis zaznamkov, kot mu tudi pravijo, uporablja za oblikovanje mrež za posredovanje koristnih povezav.
Piger ipse sibi obstat.
(Lenuh je sam sebi napoti.)
Piscem natare doces.
(Učiš ribo plavati.)
Pisces magni parvulos comedunt.
(Velike ribe žro majhne.)
Plane qualis dominus, talis et servus.
(Kakšen gospodar, takšen sluga.)
Ne zgolj zato, da vas opozorim na zanimiv zapis "A Quick Look...", ki predstavlja nekatere preverjene izkušnje s pomembnejšimi iskalci znanstvenih vsebin, svetujem vam tudi, da se pogosteje ustavite na kolektivnem blogu Resource Shelf zaradi pogostih prav koristnih nasvetov.
Najbrž ste že slišali za tri sestrske programe pod okriljem OZN, za programe, ki zagotavljajo v več kot 100 najrevnejših državah sveta (večinoma) brezplačen spletni dostop tudi do komercialnih bibliografskih podatkovnih zbirk. Program HINARI pokriva raziskave v zdravstvu, AGORA kmetijske raziskave in OARE okoljske raziskave. Kot lahko preberemo so se zdaj organizatorji programov dogovorili, da podaljšajo njihovo veljavnost do leta 2015.
Radi bi ob majhnem naporu in čim hitreje zvedeli kaj več o bloganju? Znate nemško? Potem vam lahko pomagam z napotitvijo na priročnik "Das kleine Weblog-Handbuch - ein Ratgeber für Blogger".
Recherchen Blog nas tokrat opozarja na Protonotes. To je orodje, ki ga sestavljata Wiki in forumska platforma in naj bi bilo posebno uporabno za organiziranje sodelovanja v raziskovalnih skupinah, prav tako pa tudi v učnem procesu. Kratek opis aplikacije in tudi komentarje uporabnikov najdete >tukaj.
Usus est magister optimus.
(Izkušnja je najboljša učiteljica.)
Vana surdis auribus canere.
(Zaman je govoriti gluhim ušesom.)
Varietas propria est fortunae.
(Spremenljivost je lastnost sreče.)
Verba volant, scripta manent.
(Besede odletijo, zapisano ostane.)
Tole prvovrstno novico sem našel na blogu Paule Kaufman. Z Google Scholarjem bomo poslej lahko preiskovali Elsevierjev spletni bibliografski portal Science Direct. Doslej je to bilo mogoče zgolj z Elsevierjevim lastnim iskalcem (Scopus).
Akroním ali kratica, je kot pravi SSKJ, ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov. Pogosto je pomen težko prepoznaven, zato si pomagamo z iskalci. V pomoč so nam že splošni iskalci npr. Google, vendar včasih je treba uporabiti specializirana orodja kot npr.: Acronym Finder (angl.), All Acronyms (angl.), Special Dictionary/Acronyms and Abbreviations (angl.), The Internet Acronym Server (angl.), ACRONYMA (večjezičen), Akronyme und Abkuerzungen (nem., angl.), sigles (franc. in večjezičen) in slovarček krajšav (slov.).
Id facere laus est, quod decet, non quod licet.
(Hvalevredno je početi to, kar je dostojno, ne kar je dovoljeno.)
Ignem igni incitare.
(dobesedno: Ogenj spodbujati z ognjem; pomensko: Prilivati olje na ogenj.)
Ignoramus et ignorabimus.
(Ne vemo in ne bomo vedeli. - izrekel E. H. du Bois-Reymond, 1872)
Ignorantia iuris neminem excusat.
(Nepoznanje zakona nikogar ne opravičuje.)
Phil Bradley je na konferenci Umbrella 2007 imel referat "Practical uses for Web 2.0 in a library environment" in v prezentacijo je vključil številne koristne povezave. Na svojem blogu pa je dodal tudi pogostejša vprašanja na tematiko Web 2.0.
"Z veseljem obelodanjamo vest, da so leta 1843 »na svitlobo dane« Kmetijske in rokodelske novice, zdaj dostopne tudi prek spleta. So drugi najstarejši časnik v slovenskem jeziku, njihov ustanovitelj in prvi urednik je bil zdravnik, politik in publicist Janez Bleiweis. Do leta 1902, ko je izšla zadnja številka, so v njih objavljali številni slovenski literati, med njimi Fran Levstik, Janez Trdina, Simon Jenko, Matija Valjavec in Josip Jurčič. Dostopna so celotna besedila prispevkov, iskanje pa je možno tudi po njihovi vsebini kljub dejstvu, da so prvi letniki pisani v bohoričici."
V slovenski Wikipediji najdemo omembo Kmetijskih in rokodelskih novic (KRN) pod geslom "Janez Bleiweis", o samih KRN zapisa še ni, čeprav bi si jih tudi zaradi narodobudniških in drugih zaslug zaslužile. Morda ta zapis opogumi koga, da izpolni to vrzel!
Ekipi dLib.si pa iskrene čestitke za dosežek!
To poročilo povzemam po blogu DigitalKoans. Knjižnice Univerze iz Lunda, ki jih dobro poznamo po Direktoriju revij Odprtega dostopa (DOAJ) so nam znova pripravile novo, koristno podatkovno zbirko z imenom Journal Info. Baza je predvsem namenjena raziskovalcem, da se bodo lažje odločali pri izboru revije za objavo svoje raziskave v naboru 18.000 revij iz več kot 30 baz. O vsaki reviji najdemo temeljne podatke o spletni lokaciji, dostopnosti bralcu (npr. status odprtega dostopa) in podatke o kvaliteti revije kot so npr. podatki o indeksaciji.
Richard Poynder na svojem blogu, potem ko prof. S. Harnada z Univerze v Quebecu in Univerze v Southamptonu najprej na kratko predstavi, objavlja tudi obsežnejši intervju z njim. S. Harnada sem tudi v tem blogu že pogosto omenjal, saj je eden vodilnih mož, če ne kar najimenitnejši v svetovnem gibanju Odprtega dostopa. Sebe kontroverzno, kot je rad tudi v svojih nastopih, imenuje "arhivangelist". Sicer pa preberite intervju in vam bom marsikaj o Odprtem dostopu in njegovi vlogi v njem bolj jasno.
In aere aedificas.
(pomensko: Graditi gradove v oblakih.)
In angustiis amici apparent.
(V težavah se izkažejo prijatelji.)
Incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim.
(dobesedno: Pade v Scilo, kdor se želi ogniti Karibdi; pomensko: Kdor bi se želel ogniti eni težavi pade v drugo.)
Centralni tehniški knjižnici ( CTK ) je kot prvi knjižnici z nenemškega govornega območja uspela vključitev v indeks BIX, ki je nemški indeks primerjav uspešnosti knjižnic. Omogoča knjižnici, da na osnovi posebnega primerjalnega indeksa BIX spremlja svoje delo; naj citiram kolege M. Pušnika in T. Intiharjevo iz njunega članka: "... knjižnica namreč lahko svoje vrednosti za izmerjene in izračunane kazalce primerja z drugimi knjižnicami ter dejansko ugotavlja, v katerih segmentih poslovanja so potrebni dodatni ukrepi za izboljšave. Tak model tudi omogoča enostavno razpoznavanje dobrih praks in tudi implementacijo, kjer je to mogoče". Odločitev CTK, da se pomeri z drugimi, bo brez dvoma knjižnico vodila v nadaljnjo izboljšavo njenih funkcij, želimo si pa samo lahko, da bo tudi javni financer knjižnice pogumni korak nagradil z vzpodbudnim financiranjem njihovega dela.
Uporabim naj eno od gesel iz letošnjega Blogresa, ki poziva k bloganju. Če bloge prebirate in vas občasno zamika, da bi se tega tudi sami lotili, verjetno potrebujete samo še drobno vzpodbudo. Morda želite vedeti nekaj več o blogih in blogerjih, o orodjih in povezanosti z opevanim Spletom 2.0. (Web 2.0). Nekaj kratkih a koristnih informacij vam bo dala informacija "Blogging Toolbox: 120+ Resources for Bloggers". In morda vam bo toliko dodala k samozavesti, da se boste pridružili slovenski blogosferi. Dobrodošli!
Splet nam je ponudil nov portal WorldWideScience.org, ki bo omogočal dostop do številnih (trenutno 15) nacionalnih in mednarodnih znanstvenih podatkovnih zbirk v globalnem zajemu in ob uporabi učinkovitih sodobnih rešitev združevalnega iskanja, torej z zgolj eno poizvedbo v vseh udeleženih zbirkah. Portal so oblikovali U.S. Department of Energy (DOE), The British Library in 15 nacionalnih portalov.
Založniška hiša Nature ne jenja z zanimivimi iniciativami (>1 in >2); tokrat nam ponujajo arhiv Nature Precedings. To je prostor, kamor bodo raziskovalci lahko odlagali neobjavljena raziskovalna poročila in manuskripte, prezentacije, posterje, tehnična poročila, dopolnilne podatke in druge znanstvene dokumente. Relevanco in kvaliteto prispevkov bo v izjemno kratkem sprejemnem postopku presojala strokovna skupina, vendar to NE BO presoja z vrstniki ("peer review"), sprejemali pa bodo prispevke iz biologije, medicine (razen kliničnih raziskav), kemije in znanosti o tleh. Ne bodo vključevali fizikalnih ved, ker te pokriva arhiv arXiv.org. Storitev je brezplačna, dostopna je vsakomur, za zahtevnejšo uporabo je potrebna enostavna registracija, natančnejša navodila o sodelovanju pa preberite >tukaj. Uporaba bo prijazna in podrejena standardom Spleta 2.0. Iniciativa napoveduje izjemen korak v nadaljnjo krepitev koncepta odprtega dostopa.
V lanski pozni jeseni smo dočakali že deveto knjigo Richarda Dawkinsa, nedvomno enega najvplivnejših razumnikov našega časa. Knjigo smo nedavno in zares hitro dobili tudi v slovenskem prevodu z naslovom "Bog kot zabloda". Zelo drugače kot se je dogajalo z Dawkinsove prvo in najbolj znano knjigo "Sebični gen", ki je v originalu izšla leta 1976, v slovenščini pa s tridesetletno zamudo prav tako letos, celo izza njegove zadnje knjige.
Zdaj je v angleščini napovedana tudi žepna izdaja knjige "The God Delusion", v njenem predgovoru pa Dawkins komentira tudi kritike, ki jih je izzvala prva izdaja knjige (v trdi vezavi). Ta predgovor nam Dawkins prebira tudi v video klipu, ki ga najdete na DocBushwell/Beckovem blogu, nato pa v naslednjem videu tudi odgovarja poslušalcem.
Mendacem memorem esse oportet.
(Lažnivec mora imeti dober spomin.)
Mendaci homini ne verum quidem dicenti credere solemus.
(Lažnivcu običajno ne verjamemo, tudi ko govori resnico.)
Mentiri noli, nunquam mendacia prosunt.
(Ne laži, laži nikoli ne koristijo.)
Minimum decet libere, cui multum licet.
(Najmanj si lahko dovoli ta, ki mu je veliko dopuščeno.)
SciTalks je depozitni arhiv videoposnetkov predavanj eminentnih predavateljev iz sveta znanosti in stroke. Posnetki so v odprtem dostopu, lahko pa si pripravite tudi svojo lastno zbirko priljubljenih vsebin, ki jih nato svetujete v branje svojim študentom, prijateljem, sodelavcem... (po Peter Scott's Library Blogu).
DRIVER je akronim za projekt iz nabora 6. evropskega okvirnega programa in pomeni "Digital Repository Infrastructure Vision for European Research". Projekt naj bi v Evropi zagotovil javno infrastrukturo za razširjanje raziskovalne informacije. V pomoč promiciji ideje in udejanjanju rešitev je nastal tudi Driver Wiki, ki ga urejajo na Univerzi Nottingham, želijo pa, da bi pridobili in vzpodbudili sodelavce k predstavitvi lokalnih rešitev v odprtem dostopu.
Med številnimi usmerjenimi iskalci hiše Google je zelo uporaben tudi Google News Archive Search. Najdene novice vam lahko lahko razvrsti tudi v časovnem traku. Ne bodite pa presenečeni, da je večina najdenih novic v polnem tekstu plačljivih, saj so iz arhivov večjih komercialnih časopisnih hiš.
Nullus est liber tam malus, ut non aliqua parte posit.
(Nobena knjiga ni tako slaba, da bi v nečem ne bila koristna.)
Nummus bella gerit, si vult, pacem sibi gerit.
(Denar vodi vojne, ko želi, si zagotovi mir.)
Numquam autem recte faciet, qui cito credit.
(Kdor hitro verjame, ne bo nikoli prav storil.)
Numquam malum malo curatur.
(nikoli se zlo ne zdravi z zlom.)
Sodelavci CTK vabijo na Tematski večer v CTK-ju: SODOBNI SPLETNI ISKALNIKI IN KNJIŽNICE – POGLED V PRIHODNOST
Moderator tematskega večera bo mag. Matjaž Eržen, kratko uvodno predstavitev bo podal Miro Pušnik.
Tematski večer bo v sredo, 20. junija 2007 ob 19. uri v Nemški čitalnici CTK-ja (skozi glavni vhod v stolpnico TR3, 1. nadstropje, sledite oznakam). Ker je število sedežev omejeno, naprošajo, da si brezplačno udeležbo zagotovite po e-pošti maticna-sluzba@ctk.uni-lj.si.
V najavi pravijo tako: "Hitre spremembe načinov dostopa do informacij, ki jih beležimo v zadnjih letih, terjajo premisleke tudi med knjižničarji. Zadnji tematski večer v CTK-ju v tem šolskem letu bo namenjen prav tem aktualnim temam. Kot smo že v naslovu omenili, želimo narediti kratko predstavitev novosti na področju pridobivanja znanstvenih informacij ter povezave knjižničnih katalogov s spletnimi iskalniki. V nadaljevanju želimo sprožiti debato o tem, kaj knjižnice čaka v prihodnosti. Dileme, ki jih želimo odpreti, so sledeče: Google kot preteča nevarnost knjižnicam in knjižničarjem oz. Google kot zaveznik knjižnic; usoda knjižničnih katalogov v prihodnosti; Google, založbe, inteligentni sistemi in katalogizacija v prihodnosti; webpac katalogi; nova delovna opravila sodobnih knjižničarjev; programi izobraževanja za knjižničarje v prihodnosti; informacijsko opismenjevanje – da ali ne etc. Odprtih je veliko vprašanj, na katera bomo morali v kratkem najti odgovore. V nasprotnem primeru pa se zna zares zgoditi to, česar se nekateri (ne)upravičeno bojijo – zmanjšanje vloge klasičnih knjižnic pri informiranju v prihodnosti. Krivca za to ne bomo mogli iskati v Googlu, temveč bomo odgovornost za to morali prevzeti knjižničarji sami, kot lahko le knjižničarji sami to tudi preprečimo. Da se to v resnici ne bi zgodilo, bo potrebno veliko truda. Mali kamenček v ta mozaik želimo dodati tudi z našim srečanjem. Vljudno vabljeni!"
Se torej vidimo!
Predlagam, da vas pot zanese na blog Peer to peer iz blogosfere revije Nature, kjer boste našli koristna razmišljanja in napotke, kako se lotevati t. i. "ocenjevanja z vrstniki" (peer review) in kako ga presojati, ko ste mu izpostavljeni. O tem piše tudi eden uvodnikov v Nature tega tedna (za tiste, ki imate dostop :-)).
Kar slabo vest sem imel, ko sem kmalu po prvih predavateljih moral zapustiti Blogres. Razlog je bil tehten, konkurenčen: 45 let maturitetne valete in moral sem v Maribor.
Vendar sem doslej že "prevohljal" veliko sledi, ki jih je Blogres pustil v Slo_blogosferi. Naj se samo pridružim vsem zadovoljnim in izrečem čestitke organizatorjem prireditve, ki bo morda kot pojem dobila stalno mesto tudi v slovarjih. Brez dvoma bo Blogres poslej v marsičem mejnik in kazalka prihodnjim organizatorjem takih prireditev, zlasti v rešitvah kako je mogoče kongresno delo oplemenititi z rešitvami IKT in kako učinkovito je mogoče po tej poti tudi pokongresno obogatiti dogodek. Organizatorje pa uspeh na nek način zavezuje, da iz prve prireditve nadaljujejo Blogres v tradicionalno srečevanje "e-dnevničarjev". Torej na svidenje v letu 2008 si želi bloger Franc.
Kot v podporo petkovega zapisa o novem spletu UL in mojih skritih želja v zvezi z njim mi je danes pod prste prišel splet Centra za obdelavo podatkov (ZDV) na univerzi Tübingen. Z enkratnim multimedijskim serverjem "timms", s serverjem za seminarje "tiss", s platformo za kooperativno delo pri pouku in raziskavah "BSCW-Service" in odprtodostopnim arhivskim servisom "OAI". Dokaz kako je mogoče s poenotenjem ciljev in naporov povezati članice neke univerze v enotni infrastrukturi. Kdo je že rekel "Ufff!" Pravim: Ufff!, Ufff!
Amicitia nisi inter bonos esse non potest.
(Prijateljstvo je mogoče samo med dobrimi.)
Amicos secundae res parent, adversae certissime probant.
(Sreča ustvarja prijateljstva, nesreča jih z gotovostjo preskusi.)
Amicum secreto mone, palam lauda.
(Prijatelja na skrivaj oštej, javno ga hvali.)
Tak naslov novice najdemo na spletu družbe Arctur, ki je izvedla prenovo spletnega mesta Univerza v Ljubljani. Vzdržal se bom uporabniške presoje, ker me je razveselilo že dejstvo, da se je UL lotila prepotrebne prenove in ker pričakujem, da se bodo držali zagotovil iz svojega poslanstva, cit.: "...Spletna stran Univerze nima cilja postati zaključen in dokončan izdelek,..." in bodo izdelek dograjevali. Seveda pa nisem čisto brez priporočila: predvsem bi predlagal, da načrtovalci čimprej splet opremijo tudi s kakšnim sistemom v podporo e-poučevanja pa če je to zgolj kakšen CMS kot je npr. Drupal ali pa kakšen bolj prilagojen sistem, kot je npr. sistem e-cho iz FE UL.
Pred časom sem že pisal o miselnih vzorcih. Poslej bomo uporabniki Wikipedije lahko učinkoviteje iskali in ugotavljali povezave med iskanimi pojmi v wikijih z orodjem WikiMindMap, ki iskani pojem umesti v mrežo miselnega vzorca. Pojme lahko iščemo v nekaterih večjih nacionalnih wikipedijah. Opozoriti velja, da je potrebno sestavljene pojme povezati med seboj s podčrtico npr.: mind_map.
Inicitaivi Google Book Search Library Project se je zdaj pridružil tudi CIC konzorcij in ponudil v digitalizacijo 10 milijonov knjižnih enot. CIC (Committee on Institutional Cooperation) je konzorcij, ki povezuje 12 ameriških raziskovalnih univerz: University of Chicago, University of Illinois, Indiana University, University of Iowa, University of Michigan, Michigan State University, University of Minnesota, Northwestern University, Ohio State University, Pennsylvania State University, Purdue University in University of Wisconsin-Madison. Partnerji poudarjajo poseben pomen tega koraka zaradi nekaterih izjemno pomembnih specialnih zbirk na omenjenih univerzah.
Nemo peccat invitus.
(Nihče ne greši proti svoji volji.)
Nemo propheta in patria.
(Nihče ni prerok v svoji domovini.)
Nemo sine vitio est.
(Nihče ni brez napake.)
Časovni trak bi lahko opisali kot kronološko predstavitev dogodkov v izbrani tematiki. V učnem procesu ga pogosto uporabljamo, popularen je tudi pri nas: časovni trak Prešernovega življenja je npr. predstavljen >tako. Časovni trak britanske zgodovine pa vas bo najbrž navdušil zaradi svojega obsega in izvedbene kvalitete.
Recherchen Blog svetuje zanimiv iskalnik. Če želite iskati podatke v specifičnem formatu, npr. v .pdf, .ppt, .doc, .rtf. ali .ps, potem preskusite DocuFarm. Najdeni dokument vam bo predstavljen najprej v zelo preglednem lastnem prikazovalniku, nakar si ga lahko tudi naložite na svoj disk. Sicer pa imajo tudi svoj blog.
Že kar nekaj časa nazaj sva se s kolegico, bralko bloga, pogovarjala o tem, kako bi bilo mogoče blog uporabiti v šolskem preverjanju znanja. Potem sem pa nekako pozabil na ta izziv. Zdaj nam bo tak način, zaenkrat zgolj v eni od oblik, predstavila blogarka, mikrobiologinja in molekularna biologinja Sandra Porter. Na svojem blogu Discovering Biology in a Digital World je naložila študentom pri študiju evolucije bioinformatično nalogo, da poiščejo rastlinske gene, ki jih inducirajo (sprožijo) poškodbe tkiva. V bazah morajo poiskati ustrezne gene in jih opisati. Vprašanje in navodilo najdete >tukaj, prve odzive pa >tukaj. Radovedno čakam na rezultat.
Morda je tudi med bralci tega bloga kdo ki bi se bil pripravljen pozabavati z naslednjim problemom jezika.
Tamdiu discendum est, quamdiu vivis.
(Učiti se je treba, dokler živiš.)
Tandem bona causa triumphat.
(Končno je zmagala pravična stvar.)
Tempora mutantur et nos mutamur in illis.
(Čas se spreminja in mi se spreminjamo z njim.)
Google Books Library Project se vse bolj širi tudi v zunajameriški prostor. Zdaj se mu je kot 16 knjižnična ustanova pridružila belgijska Ghent University Library.
V založniški hiši British Medical Journal pripravljajo portal BMJ Health Intelligence s cilji informiranja in izobraževanja v vsebinah javnega zdravstva.
Res satis est nota: foetant plus stercora mora.
(Dovolj znano je: premešeno govno bolj zaudarja.)
Responsio mollis frangit iram; sermo durus suscitat furorem.
(Prizanesljiv odgovor umirja jezo; oster govor jo vzpodbuja.)
Parturiunt montes, nascitur ridiculus mus.
(Tresla se je gora, rodila se je miš.)
Quidquid agis, prudenter agas et respice finem.
(Karkoli delaš, počni preudarno in misli na konec.)
Kot lahko preberemo v novi reviji Learning Inquiry, je razmerje študent : računalnik v javnih šolah v ZDA od leta 1983, ko je bilo 168 : 1 padlo na 3,8 : 1 v letu 2005, s tem da se krepi gibanje za dosego razmerja 1 : 1.
Poeta nascitur, orator fit.
(Pesnik se rodi, govornik se naredi.)
Pollicitis dives quilibet esse potest.
(Vsakdo je lahko bogat z obljubami.)
Possunt, quia posse videntur.
(prosto: Uspeli bodo, ker kaže, da lahko uspejo.)
Skupina nemških univerz in Nemška raziskovalna skupnost (DFG) so uredili spletno stran openaccess.net, ki bo zbirala in posredovala specifične informacije na temo Odprtega dostopa.
Za preiskovanje podatkovne baze Medline najpogosteje uporabljamo PubMed, zdaj pa se nam ponuja novo iskalno orodje ReleMed. Za razliko od PubMed storitve novi ponudnik zagotavlja, da iskalec ReleMed razvršča zadetke v zaporedju, ki začenja z najreleventnejšim zadetkom. Čeprav se bomo PubMedovi zagovorniki težko pustili prepričati, trditev vendar velja preskusiti.
Da je "bela knjiga" zbirka predlogov in stališč v obravnavi nekega problema in da pojem pogosto uporablja uradna/oblastniška struktura za posredovanje stališč v javnost, sem nekako zaslutil iz konteksta v katerem sem naletel na pojem. Ko pa sem srečal nadaljnje pojme od modre, zelene in podobnih knjig sem pobrskal po spletu, kako naj jih razumem. Poenostavljeno, predvsem iz Wikipedije povzemam:
Vsaka dopolnitev tega spiska bo dobrodošla, morda nam uspe pripraviti vpis za slovensko wikipedijo :-) .
Kakršnakoli je že vaša izkušnja z Wikipedio velja vedeti, da nekateri svetujejo njeno uporabo pri pouku. Nekaj poročil o taki rabi najdete v zapisu bloga Ragesoss. Sicer pa, saj ste vedeli, da ima W. tudi svoj Wikipedia Blog.
Na blogu The Museum of Modern Betas (MoMB) boste našli (v glavnem beta) aplikacije iz sveta Web 2.0.
Si tacuisses, philosophus mansisses.
(Če bi molčal, bi ostal modrijan.)
Felix, qui, quod amat, defendere fortiter audet.
(Srečen je, kdor upa braniti to, kar ljubi.)
Feriuntque summos fulgura montes.
(Strele udarjajo v vrhove gora.)
Vsem, ki se ob jasnih nočeh in teh je bilo v letošnji pomladi obilo, radi ozremo v zvezdnato nebo, bo zelo dobrodošla wiki aplikacija WikiSky. Lažje se bomo poslej znašli med vsemi temi ozvezdji (razen če nas ne bo motilo žal pri nas zelo močno svetlobno onesnaženje), ob tem pa boste našli tudi obilo drugih astronomskih podatkov.
Tokrat nas Recherchen Blog spomni na koristno zbirko podatkov, ki jo pod naslovom "The World Factbook" pripravlja ameriška CIA, vsebuje pa geopolitične podatke o državah sveta. Ista hiša pa izdaja še neko drugo zanimivo zbirko namreč "Chiefs of State and Cabinet Members of Foreign Governments", ki jo celo tedensko ažurirajo.
Pauperis est numerare pecus.
(Le siromak prešteva svojo čredo).
Per ardua ad astra.
ali:
Per aspera ad astra.
ali tudi:
Per angusta ad augusta.
(Trda je pot do slave (do zvezd)).
Dober zgled organizacije odprtega depozitnega arhiva (repozitorija) nam ponuja ena od kanadskih agencij za financiranje raziskovanja. International Development Research Centre (IDRC) je namreč svojo digitalno knjižnico oblikovala kot arhiv odprtega dostopa. Ko bi to le postala splošna praksa nacionalnih agencij! (po Suberju).
O spletnih učnih materialih v odprtem dostopu sem že večkrat govoril; zadnjič >tukaj. Tokrat bi posebej opozoril na spletne tekste, ki jih v splošno uporabo ponuja britanska Open University: Learning Space.
E cantu cognoscitur avis.
Po petju spoznamo ptico.
E fimbria de texto iudico.
Tkanino presojam po vlaknu.
Elephantum ex musca facis.
Delaš iz muhe slona.
Nerad uporabljam ta blog za obravnavo pol(iti)(emi)čnih tem, vendar včerajšnje Omizje mi je dvignilo temperaturo do ravni, ko moram povedati svoje mnenje. Upam, da sodelavci Univerze v Ljubljani ne bomo občepeli kot polite kokoši v poplavi diskvalifikacij (o nekvaliteti UL oz. njenih članic in ob banaliziranju očitnih mednarodnih uspehov te šole), ob pavšaliziranju ukrepov (predpostavka, da je model privatne šole predestiniran za oblikovanje elit), ob obilju ciničnega posmeha (»…saj nam UL s svojimi ukrepi pomaga pri našem uveljavljanju…«) in ob nespretnem argumentiranju polresnic (o možnostih realizacije javno zasebnega partnerstva v tem trenutku v našem prostoru). Ključni ton oddaje sem najbrž ustrezno začutil: trenutno reformiranje visokošolske scene naj bi nam skozi privatne šole zagotovilo nacionalno elito (ki nas bo najbrž znova popeljala v svetlo bodočnost). Če bi skušal videti razpravljavce (ves čas bom govoril le o moškem delu vabljenih gostov) kot model nacionalne elite, bi se mi ob upoštevanju položajev, ki jih zasedajo in vehemenci njihovega nastopanja, že zlomila prva iluzija. Ob tako avtoritarni in nespoštljivi obravnavi edine dame v njihovi sredi mi je seveda hudo za perspektivo načrtovane slovenske elite.
Najbrž je odveč razpravljavce spomniti na globlji pomen besede »Universitas«, ki je v večini definicij razumljena kot skupnost učiteljev in učencev. Da odličnost šole pomeni odličnost učiteljev in učencev in da se skozi odličnost slednjih izpriča odličnost prvih, je gotovo uporaben kriterij za presojo kvalitete. Najbrž veliko boljši kot način »fenotipske« presoje: »… kdo je dober učitelj se takoj vidi, se takoj ve…« . Blagor njim, ki mislijo, da obvladajo tak poenostavljen način presoje za tako občutljivo kategorijo kvalitete.
Sprašujem se tudi, kako so sprejeli včerajšnjo predstavitev svoje šole kot »monopolnega mastodonta« študenti UL. Seveda me mika, da bi razpredal še o usodi koncepta oblikovanja peščice majhnih visokošolskih ustanov za peščico »prihodnje elite«, medtem ko vso ostalo ukaželjno populacijo pustimo, da odide na evropske in druge tuje univerze ali pa da se sprijaznijo z zatočiščem na hirajočih preostalih domačih javnih visokih šolah, ki bodo ostale na pogorišču privatizacijske reforme. Ali pa tole: kaj je bolje za avtonomnost šole in učitelja, da je privezan na »državne jasli« (seveda v demokratični družbi!) ali pa da je izpostavljen kapitalskim interesom svojega zasebnega partnerja?
In da ne bom predlog, ker računam, da se bodo oglasili na to temo še drugi z boljšimi argumenti in boljšimi podatki, naj izpostavim samo še en podatek. Ko je nemška vlada pred časom sklenila zagotoviti razvoj peščice elitnih visokih šol, sta ji bili v cilju dve izhodišči: izbrala je predvsem med javnimi univerzitetnimi ustanovami in storila je to PREDVSEM s krepko dodatno injekcijo proračunskih sredstev. Zaman iščem podobnosti v pristopu!
Znova so se okrepile govorice, da bo zdaj Google ponudil še zadnje orodje iz običajne sestave t. i. "office" orodij. K orodjema Docs & Spreadsheets bodo dodali še platformo za prikazovanje powerpoint prezentacij, kot lahko preberemo >tukaj.
Blog Medienlese prinaša spisek nemških medijskih blogov. Obsežna lista dokazuje, da postajajo blogi vse pomembnejša konkurenca klasičnemu časnikarstvu, saj je možnost dvosmerne komunikacije zanimiv izziv aktivnim bralcem. Spašujem "blogoleg(ic)e" ((iz: bloger(ica) + koleg(ic)a)) ali je "novičarski blog" primeren sinonim za medijski blog.
Med brskanjem po spletu sem naletel na programsko aplikacijo Publish or Perish, s katero je mogoče vrednotiti citirane znanstvene prispevke pridobljene z iskalcem Google Scholar. Izračunava precejšen nabor statistik, med drugim tudi h-indeks. Zanima me ali pri nas že kdo preskusil ta program in kakšne so izkušnje.
JISC (omenjen že v prejšnjem postu) je omogočil vzpostavitev osrednjega združevalnega portala za britanske institucionalne depozitne baze (repozitorije) z imenom The Depot, ki bo v kratkem zaživel. S tem bo realiziran eden od projektov depozitnih baz, katerih razvoj vzpodbuja JISC že dalj časa. V zavihku Q&A spleta Depot lahko preberemo ključne prednosti nove združevalne baze. Prof. Harnad v svojem blogu vzpodbudno komentira novi projekt, dodaja pa nekaj priporočil za njegovo izboljšavo.
Dodano 08. 08. 2007: zdaj lahko o arhivu Depot poslušate tudi podcast Petra Burnhilla iz EDINAe.
Nekajkrat sem se že dotaknil tega problema in vedno znova tudi upal, da bodo država/univerze prisluhnile razvoju, ki ga lahko spremljamo v razvitem svetu, pa nič...
Če samo citiram JISC* : " ...(t)he general strategy being adopted in the UK is that every university should develop and establish its own institutional repository (IR), as part of a comprehensive ‘JISC RepositoryNet’...".
* kaj je JISC ?: je britanska nacionalna agencija za podporo izobraževanja in raziskovanja z vzpodbujanjem inovacij v novih tehnologijah in z nudenjem ustreznih storitev. Ima letni proračun skoraj 100 milijonov € in servisira preko 700 EDU in R&R ustanov.
Tale članek izpod peresa Tracey Caldwel v reviji Information World Review na zanimiv način predstavi več poskusov preoblikovanja t. i. ocenjevanja ali presoje z vrstniki (angl. "peer review"), ki so se jih v zadnjem času lotile nekatere ugledne znanstvene revije. Iskanje novih poti je razumljivo zaradi slabosti sedanjega sistema, ki je predvsem dolgotrajen.
Na spletni strani World MIT si lahko ogledate video podkast panelne razprave z naslovom "Kako ravnati z avtorskimi pravicami v korist napredka raziskav in izobraževanja", ki so jo na MITju organizirali v januarju letos. Deli razprave se dotikajo tudi ključnih vprašanj odprtega dostopa.
Ameriška nacionalna knjižnica Library of Congress (LoC) najavlja spletno stran, ki bo posvečena zgodovini znane himnične skladbe Amazing Grace in bo povezana tudi z zbirko Chasanoff/Elozua Amazing Grace Collection, v kateri je registriranih 3.049 znanih posnetkov te himne v najrazličnejših izvedbah.
Ob tem sem pomislil, da bi v podobnem projektu naša "nacionalka" (NUK) lahko pripravila splet na katerem bi bila predstavljena in zanamcem ohranjena fenomenalna pot našega narodnozabavnega Ansambla bratov Avsenik, ki so gotovo prispevali k prepoznavnosti Slovenije v svetu več kot marsikateri bolj slavljeni nacionalni pomnik. Danes bi imeli še možnost tudi zvočnega beleženja avtentičnih pričevanj tistih, ki so ustvarjali in po svetu vodili to glasbeno skupino. Ob tem bi lahko pripravljali tudi zbirko vseh glasbenih del v svetu, ki so se napajala na vzoru tega genuinega in na nek način slovenskega avtentičnega melosa. Najbrž je naloga NUKa tudi ohranjanje te vrste narodne dediščine.
Bralcem, ki še ne poznate revije odprtega dostopa First Monday na temo interneta, jo lahko samo zelo priporočim. Aprilska številka prinaša kar tri članke o Wikipediji, članek o blogih v politiki, o spletni uporabi učnih materialov in še marsikaj.
V marcu sem poročal o študiji, kako raziskovalci uporabljajo znanstvene informacijske vire. Zdaj se je pojavila še obsežnejša študija "Uporaba akademskih knjižnic in njihovih uslug s strani raziskovalcev". Gotovo bodo ugotovitve v študiji zlasti koristile knjižničnim delavcem pri oblikovanju strategij, kako lahko učinkoviteje servisirajo uporabnike-raziskovalce. Na drugi strani pa se nad kritičnimi ugotovitvmi lahko zamislimo tudi raziskovalci in prilagodimo svoje navade pri dostopanju do informacij. Tako so npr. možnosti, ki jih v tej smeri ponuja Odprti dostop (OD) slabo prepoznane in zato tudi slabo izkoriščane.
Saepe nihil inimicus est homini quam sibi ipse.
Pogosto je človek najbolj sovražen sebi.
Satius est pedibus labi quam lingua.
Bolje da nam zdrsne noga kot jezik.
Scientia nihil aliud est quam veritatis imago. (F. Bacon, 1561-1626)Znanost ni nič drugega kot slika resnice.
No, zdaj vsaj vem kje mi je mesto. Blog Relationeering je opravil analizo (nemške) blogosfere in rezultat je simpatičen: blogerji smo v večini "zasanjani idealisti". Sicer je pa zgodba daljša - morda rahlo predolga - pa kljub temu vredna branja.
Na blogih blogerskega portala ScienceBlog se je nedavno razplamtela razprava o tem, kako naj znanstveniki izboljšajo svoje komunikacijske navade. Okvir razpravi daje članek Chrisa Mooneya in Matthewa Nisbeta "Framing Science", ki je nedavno izšel v reviji Science (316, (2007) 5820, str. 56). Članek je žal v embargu revije, kratek povzetek pa lahko najdete >tukaj. Oba avtorja sta k sreči številne odmeve na članek ujela v svojih blogih: The Intersection in Framing Science in jih tudi komentirata. Dodatno je razpravo obogatil bloger Coturnix, ki je obsežen post posvetil razpravi k članku. Vsekakor komentarji odkrivajo zanimivo tematiko, saj je veščina komunikacije pogosto omenjana slabost udeležencev v znanosti. Neučinkovitost pri sporočanju aktualnih znanstvenih dosežkov in slaba promocija znanosti sta posledici, ki se nam opletata.
Ker se še nisem uspel dokopati do temeljnega članka, ki je sprožil tokratno razpravo, naj se vzdržim komentarja; kot rečeno pa je že branje blogerskih komentarjev zanimivo. Naslov izvirnega članka je vezan na pojem "framing", pozna ga komunikologija; hvaležen bom stroki, če me pouči, kako ga sloveniti.
Vredno je pogledati še >sem.
Ko prebiram post Roddy-ja MacLeoda, knjižničarja na Heriot Watt University, ki ga je na pijateljevo vabilo objavil na blogu UK Web Focus Brian-a Kelly-ja, se najprej navdušujem nad bogastvom britanske knjižničarske blogosfere, takoj nato pa se vprašam, čemu ta medij ni vabljiv za naše knjižničarje. Morda pa so in samo ne vem zanje; hvaležen bom za vsak namig, da nimam prav.
Na voljo je nova četrtletna bilanca blogosfere, ki jo pripravlja Technorati. Na spletu je preko 70 milijonov blogov, z dnevnim prirastom 120.000 novih blogov oz. vsako sekundo se rodi 1,4 bloga. Trenutno prevladujejo blogi v japonskem jeziku (37%) pred blogi v angleščini (36%), sledijo blogi v kitajskem (8%)), italijanskem (3%) in španskem jeziku (3%).
Evropski komisar Janez Potočnik predlaga, da bi k štirim dobrinam, ki jim EU v svojih dokumentih zagotavlja prost pretok: za dobrine, storitve, kapital in delo, dodali peto: pretok znanja. "So far, so good", bi lahko vzkliknili. A P. Suber, ki nas v svojem blogu obvešča o komisarjevi "zeleni knjigi" The European Research Area: New Perspectives, ki je bila pravkar objavljena, z obžalovanjem ugotavlja, da je v njej zanemarjena podpora Odprtemu dostopu kot pomembni možnosti v nediskriminiranem posredovanju znanja. Odprtemu dostopu namenja komisar zgolj retorično vprašanje: "Is there a need for EU-level policies and practices to improve and ensure open access to and dissemination of raw data and peer-reviewed publications from publicly funded research results?" kar je lahko celo medvedja usluga gibanju, ki se otepa z nasprotovanji močnih kapitalskih interesov svetovnih založnikov znastvene periodike. Res škoda, zlasti ker številni drugi nedavni dokumenti EU in stališča organov EU izraziteje poudarjajo pomen Odprtega dostopa.
Dočakali smo novo revijo v odprtem dostopu: Digital Humanities Quarterly (dhq), ki obeta, da se bo izcimila v zanimivo platformo nastajajočega področja. V uvodniku se sicer namenoma izognejo definiciji "digitalne humanistike", odgovor naj bi se oblikoval z naborom prihajajočih člankov. Prvih skoraj ducat skuša nasloviti nekatere od značilnih vsebin: o digitalizaciji zgodovinskih virov, o varovanju ogroženih tekstov, o računalništvu v humanističnem raziskovanju idr. Kot laik v področju težko komentiram tehtnost ponujenega, radovednost pa kljub temu ostaja.
Recherchen Blog nas opozarja na LegalForce. To je spletna tržnica intelektualne lastnine, pravzaprav mreža, ki je namenjena izumiteljem, patentnim pravnikom, podjetnikom, licenčnim posrednikom in investitorjem, ki želijo hitro informacijo o inovativnih vsebinah.
Cum dixeris quod vis, audies quod non vis.
(Če izrečeš karkoli želiš, boš slišal česar ne želiš).
Cum finis est licitus, etiam media sunt licita.
(Če je dovoljen cilj, so dovoljena tudi sredstva).
Culices elephas non curat.
(Slon se ne meni za komarje).
Kot lahko preberemo na blogu C.W. Baileya DigitalKoans je Stuart Lewis (Univerza iz Walesa v Aberystwythu) pripravil s pomočjo Googlovih zemljevidov zanimivo mashup aplikacijo z imenom Repository 66, ki prikazuje digitalne depozitne arhive (repozitorije) odprtega dostopa v svetu, kot jih navajata oba registra ROAR in OpenDOAR. Uporaba tega aktivnega zemljevida je res zelo poučna, žal Slovencu rezultat ne daje zadoščenja, saj potrjuje znano dejstvo, da takega arhiva pri nas nimamo. Imajo jih z izjemo Madžarske vse naše sosede, med bližnjimi takimi arhivi sta tista v Trstu in v Zagrebu.
Nescias, quod scis, si sapis. Tudi: Si sapis, quod scis, ne scis.
(Če si pameten, je bolje, da ne veš, kar veš.)
Si tacuisses, philosophus mansisses.
(Če bi molčal, bi veljal za modreca.)
CultureSource.ca je nova kanadska virtualna knjižnica oz. depozitni arhiv informacijskih virov iz umetnosti, zgodovine in literature in so namenjeni v pomoč učiteljem pri poučevanju.
vifabio je akronim za Virtual Library of Biology in je projekt univerzitetne knjižnice J. Chr. Senckenberg na Univerzi J.W. Goethe v Frankfurtu (na Maini). Portal naj bi omogočal hiter dostop do literature (v veliki meri odprtodostopne) in drugih strokovnih informacij v biologiji (po Suberju).
Evropski patentni urad (EPO) bo do konca aprila zaključil harmonizacijo obeh podatkovnih baz INPADOC(PRS) in DOCDB. Z majem bo na voljo nova podatkovna baza INPADOCDB (INternational PAtent DOCumentation Data Base). Več o tem najdete na strani News from INPADOC.
AeA je kratica za nekdanje združenje American Electronics Association, danes je njihovo geslo "Advancing the Business Technoloy" in je ameriško neprofitno združenje, ki svetuje v pospeševanju tehnoloških dejavnosti. Leta 2005 je AeA izdala zelo odmevno poročilo "Losing the Competitive Advantage?: The Challenge for Science and Technology in the United States" . Sledile so mu segmentne študije "Competitiveness Series". In zdaj so prvo poročilo dopolnili: "We Are Still Losing the Competitive Advantage. Now Is the Time To Act". V tej študiji pri AeA zaključujejo in opozarjajo, da morajo ZDA povečati uspešnost študentov v matematičnih in znanstvenih vedah, povečati državno financiranje znanosti in razvoja in omogočiti priseljevanje visoko usposobljenih tujcev. Zveni znano in smiselno!
Z gornjim naslovom ali bolje s celotnim naslovom: "Open Content Licensing: Cultivating the Creative Commons" je izšla knjiga, ki je pravzaprav zbornik nastopov na konferenci o licenciranju vsebin v odprtem dostopu v današnjem svetu; potekala je v avstralskem Brisbane-u leta 2005. To seveda ni knjiga receptov, kako obiti avtorske pravice, prepriča pa nas o prednosti iniciative Creative Commons (poznamo jo tudi v našem prostoru), ki ponuja racionalno in sprejemljivo rešitev za nemoteno posredovanje del intelektualne lastnine v roke uporabnikov. Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da je tekst knjige v celoti na voljo v odprtem dostopu.
Spomnili se boste odmevnega sporočila okoli novega leta, da je v NUK-u dr. Stanislav Južnič odkril "založeno" 2. izdajo Kopernikove knjige De Revolutionibus Orbium Coelestium iz leta 1566, ki je seveda izjemna dragocenost in redkost. Pri spletni založbi Octavo lahko zdaj kupite digitalno kopijo te knjige na CD ploščku, v njihovi elektronski knjigarni pa boste našli še številne druge knjižne redkosti. Na spletni strani Octavo pa si lahko tudi ogledate fotografske posnetke knjižnih strani.
V ZDA imajo učitelji pri uporabi z avtorskim pravom zaščitenega materiala posebne pravice, ko je posredi raba za pouk. Zanimo je pregledati tole tabelo, kjer je navedeno, kaj je dovoljeno in česa ne smemo.
Če ste pristaš Firefoxa in uporabnik Gmaila, morda že poznate te dodatke za učinkovito uporabo Googlove pošte. In če smo že pri Googlu, morda bo komu zanimiv tale nabor nasvetov, kako koristneje uporabiti Google Calendar.
