Materinščina da, a tudi dvojezičnost...

Če sem v prejšnjem tekstu skušal poudariti pomen v akademski rabi uporabljenega maternega jezika za njegovo učinkovito vključitev v strojno prevajalno prakso, bi obdelal še neko drugo, pravzaprav zelo drugačno tezo.

Namreč uporabil bi rad kot argument oz. kot zagovor slovenščine možnost in nujnost njenega mesta v uveljavljanju dvojezičnosti. In to ne zgolj kot možnost ohranjanja materinščine, ampak kot vzvod oz. kot učinkovito vzgojno in izobraževalno orodje, ko zagotavlja dvojezičnost človekovo intelektualno in osebnostno rast. Številne raziskave v novejšem času namreč nedvoumno dokazujejo, da je odraščanje v dvojezičnem ali celo večjezičnem okolju izjemno učinkovito za kognitivni razvoj mladega organizma. In če se oprimemo te teze, moramo na glavo postaviti trenutne cilje prestrukturiranja jezikovne prakse v našem šolstvu. Ko namreč ni več toliko pomembno, na kateri stopnji internacionaliziramo šolstvo, ampak kako in kdaj se sploh lotimo internacionalizacije jezikovnega sporazumevanja. In zopet ne prednostno zaradi komunikacije, ampak zaradi izjemne vloge jezika v njegovi izobraževalni vlogi potenciranja intelektualne rasti in socialne umestitve. To pa pomeni, da postane jezik kot posrednik znanja sekundarni cilj, izza vzgojnoizobraževalnega. 

Umestitev tega koraka je potemtakem tudi jasna; zgodi se naj čim hitreje, ko že v najzgodnejšem obdobju odraščanja soočimo otroka ob maternem vsaj še z enim tujim jezikom. To pridobljeno znanje bo nato vsekakor dobrodošlo po vsej izobraževalni vertikali. Saj nato na akademski ravni dodatno rešuje tudi posebne funkcije tujega, nematernega jezika, ki je v mislih in na jeziku vsem razpravljavcem v trenutnem popularnem dialogu. Namreč zaradi posebne vloge, ko zagotavlja jezik prenos inovativnega govora in sporazumevanja v znanstvenem okolju obvladovanem (danes še) z edinstveno linguo franco, ki jo predstavlja angleščina. Namreč »danes še«, že jutri s povsem drugačno pragmatiko, kot jo napovedujejo učinkovita strojnoprevajalna komunikacijska orodja, ki bodo izničila morebitne segregacijske dileme.

Proverbiarium 432

Vita hominum nil est aliud quam fabula quedam.
Človeško življenje ni nič drugega kot neka pripovedka.

Vitiosum est ubique, quod nimium est.
Napaka je kjerkoli je nekaj odveč.

Vitium capiunt, ni moveantur, aquae.
Vode se usmradijo, če stojijo.  

Koristni wikiji

V direktoriju odprtega dostopa (Open Access Directory - OAD) najdete spisek wikijev (Research Wikis) različnih raziskovalnih področij in tem. V istem direktoriju najdete tudi spisek wikijev o odprtem dostopu (Wikis about OA).

Materinščina je ena...

V zadnjih tednih se je v medijih okrepila razprava o pomenu maternega jezika, konkretno slovenščine, v našem akademskem okolju. Tematika, v ozadju sicer trajno prisotna, je močneje stopila v ospredje zaradi najavljene prenove univerzitetne zakonodaje, ki naj bi bolj na široko kot doslej odprla vrata tujim jezikom, predvsem seveda angleščini, v naše visokošolske predavalnice. Temo so v nekaj zaporednih prispevkih v dnevnem časopisju obdelovali tako člani akademske skupnosti, posebno izrazito slovenisti pa predstavniki resornega ministrstva, a vrh razprave je vsekakor bil obsežnejši prispevek rektorja ljubljanske Univerze v SP časnika Delo.

Tema je nedvomno pomembna, zadrežna pa zato, ker je kljub notranji konfliktnosti mogoče pritrjevati argumentom obeh strani.  Prav zaradi tega se ne želim ujeti v past kritik, saj nimam absolutnih ugovorov.

Najbrž bi bila koristnejša od trde kritike predvidenih ukrepov v novem zakonu s strani posameznih razpravljavcev njihova ponudba alternativnih rešitev za sporne ukrepe pri sicer smiselnih ciljih, ki jih želi zakon uveljaviti. Po svojem razumevanju npr. ne morem ugovarjati predavanjem (tudi v obsežnejšem penzumu) eminentnih raziskovalcev iz tujine na naših univerzah v njihovem maternem  jeziku pa če je ta angleščina, francoščina ali kitajščina. Kot se mi na drugi strani zdi sporno predavanje slovenskega predavatelja v angleščini, ko je ne obvlada na ravni »drugega maternega jezika«, torej v katerem ni sociolingvistično identificiran, kot temu rada reče stroka.        

Prav zato, ker v svojem razumevanju problematike težko najdem ugovore s katerimi bi lahko pobijal nasprotujoče si teze drugih razpravljavcev naj se omejim na zgolj en argument, ki pa ga v prebranem pisanju pogrešam, pomeni pa močno utež v tehtanju pomena vzdrževanja in utrjevanja maternega jezika (in to katerekoli materinščine, ki jo ljudje želijo v splošnem ugašanju svetovnega jezikovnega nabora vendarle ohraniti) pri pouku in v znanosti. Predvsem zaradi dogajanja, ki smo mu sicer že priče, ki bo pa jutri splošna, prevladujoča praksa.

V mislih imam trend vse močnejše krepitve t. i. strojnih prevajalnikov, ki postajajo vse učinkovitejši, zanesljivejši in v obliki simultane zvočne komunikacije (tekst --> govor; govor --> govor)  izjemno obetavni. Iz lastne izkušnje, ki seveda ni ne jezikoslovna in ne računalniška, ampak izrazito uporabniška, čutim,  da je kvaliteta prevedenega izrazito vezana na obseg napora lokalnih razvijalcev teh prevajalnikov in seveda na razvitost prevajalnih algoritmov. Do takega vtisa me je pripeljala tudi izkušnja, ko je določen tekst, ki sem ga prepustil v strojno prevajanje, bil kvalitetnejše preveden, če sem kombiniral več izvornih in ciljnih jezikov.

Pri Google prevajalniku prostodušno priznavajo, da vsi jezikovni pari v njihovem naboru preko sto jezikov zdaleč niso enakovredni, ne v zvestosti prevoda in ne v njegovi transparentnosti. Tako naj bi bila posebno učinkovita para francoščina v angleščino ali italijanščina v angleščino. Posebno mi je ta razlika v učinkovitosti padla v oči, ko sem primerjal uspešnost prevedenega teksta v evropskem prevajalniku iTranslate, ki vzporedno ponuja več prevodov, najverjetneje produktov različnih prevajalnih algoritmov.  

Laično si predstavljam, da ko bodo prevajalni algoritmi še bolj dorečeni in ko bodo spletne prevajalnike povezali z najmočnejšimi tekstovnimi podatkovnimi bazami npr. z računalnikom Watson, bo seveda učinkovitost predvsem pa dorečenost prevedenih tekstov še večja.

In tu smo v koraku, ko postane pomembna zaveza vsakega ustvarjalca zapisanega teksta, ki želi ohraniti svoj jezik tudi v prihodnje, da svoj tekstovni proizvod, zlasti ko gre za strokovni tekst oblikuje tudi v svojem maternem jeziku. Govorim o ZAVEZI. In tako kot vsakemu aspirantu v znanosti njegovi učitelji in starejši vrstniki zelo kmalu in prednostno dopovedo, da mora za učinkovit prenos in s tem prodor njegove misli, ideje ali inovacije, zadevo zapisati v jeziku z največjim znanstvenim bralskim zaledjem, t. j. v angleščini, bi bilo treba vsakemu avtorju iz neangleškega zajetja istočasno zabičati, da ta tujejezični prispevek vzporedno pripravi tudi v svojem maternem jeziku. In seveda, da poskrbi, da ta verzija teksta najde enakovredno pot do bralstva (in tudi do vseh digitalnih prevajalnih strojev). Tudi v tej luči se pokaže, kako pomembna je iniciativa odprtega dostopa do vsakega znanstvenega testa, predvsem takega, ki je nastal v okolju javnega financiranja.

Prav enako zahtevo naslavljam na vse učitelje, da svoje učne materiale, klasične papirne ali digitalne, obvezno pripravljajo v slovenskem jeziku. 

Brez velikih besed o narodni zavesti je dovolj zavedanje, da le intuitivno obvladovanje maternega jezika zagotavlja vrhunsko kognitivno moč in da nam bo v prihodnjem obdobju vse obvladujoče IT zagotovljena enakopravna udeležba v globalnem pretoku inovativne misli le z visoko razvito, akademsko zrelo materinščino.

Vse glasnejši so, odločni pa še ne dovolj

Na nedavnem bruseljskem srečanju evropskih ministrov za znanost (27. in 28. maja)  je bilo slišati močan glas podpore Odprti znanosti. Žal vsemu temu deklarativnemu priklanjanju idejam odprtosti manjka legalistična komponenta. Kot kaže so lobiji založniških interesov še vedno dovolj močni, da onemogočajo ključni korak, ki bi s pravno normo vsem "zaukazal" odprtost javno finaniranega znanstvenega snovanja.     

Terrapattern - slikovni arhiv za ustvarjalce

Srečevanje umetnosti, znanosti, tehnologije in kulture je ugodna priložnost za iskanje novih idej v podobah. Temu je namenjen projekt Terrapattern, arhiv satelitskih posnetkov, ki jih povezuje skupno likovno ozadje. In arhiv je k sreči v odprtem dostopu.  

F1000 Research

F1000 Research je platforma odprte znanosti za objavljanje člankov, posterjev in prezentacij, ki obravnavajo znanstvene, translacijske in klinične raziskave v naravoslovju in medicini. Po objavi so članki prepuščeni v odprto sovrstniško presojo (peer revirew).  Na primeru vzorčnega članka J. P. Tennanta in sod. o odprtem dostopu si je mogoče ogledati način objave in ocenjevanja. 

Podatkovna baza prispevkov v OD

Na spletnem naslovu TIM2 - Library Laboratory lahko preiskujemo prispevke v revijah odprtega dostopa. Podatkovno bazo so razvili na avstralski University of Southern Queensland in je trenutno na voljo v beta verziji pa vsebuje že 16 milijonov vnosov.

Proverbiarium 431

Si vis amari, ama!
Če hočeš biti ljubljen, ljubi!

Si vis pacem, para bellum.
Če želiš mir, se pripravljaj na vojno.

Stat tibi in corde silex.
V srcu imaš kamen.

285 ustanov ugovarja novi Elsevierjevi politiki OD

Novim, zaostrenim pogojem uporabe člankov, ki so objavljeni v Elsevierjevih revijah, v odprtem dostopu (OD), ostro ugovarja 285 raziskovalnih in izobraževalnih ustanov po svetu s podpisom posebne izjave.

Zlasti je nerazumno podaljševanje t.i. embargo obdobja, to je časa od objave prispevka do njegovega prehoda v OD. Kakršnokoli omejevanje dostopnosti je v temeljnem nesoglasju s ključno idejo OD, ko naj aktualno znanje vzpodbuja k ustvarjanju novega znanja. Zato naj ne bo cilj zgolj zmanjševanje embarga, ampak njegova ukinitev. 

Proverbiarium 430

Sacra populi lingua est.
Jezik je narodu svet(inja).

Saepe mora remedium est mali.
Pogosto je odlašanje zdravilo proti težavam.

Saepe tulit lassis sucus amarus opem.
Pogosto je utrujenim dobro del tudi grenak sok.

Zaostajanje akademskega sveta

Citiram zadnji stavek iz zanimivega članka v reviji Forbes:  "...fascinanten je komentar, da se akademski svet, iz katerega izvira sodobni splet, najbolj upira spremembam in je med zadnjimi pri osvajanju internetne revolucije." Avtor Leetaru se sprašuje (in skuša tudi odgovoriti), zakaj akademsko okolje ne sprejema odprtega dostopa.

Proverbiarium 429

In audaces non est audacia tuta.
Proti pogumnim ni dovolj pogum.

In alium quendam orbem delatus sibi videbatur.
Zdelo se mu je, da je prestavljen  v drug svet.

In bonum virum non cadit mentiri.
Časten mož ne laže.

Ozadje piratskih arhivov

Justin Peter na zanimiv način osvetli ozadje nastajanja piratskih arhivov, ki pretresajo znanstveni založniški svet. V prispevku najdemo tudi povezavo do obsežne analize tematike izpod peresa Johna Bohannona, ki je bila objavljena v reviji Science in kjer najdemo še dodatne koristne povezave do branja o aferi, ki trenutno buri znanstveno srenjo. Objavljena pisanja predstavijo tudi pomembnost rešitev, ki jih za stvar znanstvene dostopnosti prinaša odprti dostop (OD), a istočasno opozarjajo tudi na negativne posledice "obvoznega" nelegalnega dostopa do znanstvene ustvarjalne dediščine za projekt OD. Ne glede na sporno odtujitev avtorskih pravic, ki jo piscem vsiljujejo komercialni založniki. 

Proverbiarium 428

Taciturnior est statua.
Je bolj molčeč od kipa.

Taedium praesentium.Nezadovoljstvo s sedanjim stanjem.

Tam deest avaro, quod habet, quam quod non habet.Skopuhu manjka tako tisto kar ima, kot tisto, česar nima.

Nizozemska podpora OD široko odmeva

Celo reviji Science se je zdelo vredno, da poudari pogum Nizozemske, ki je s prevzemom predsedovanja Evropski uniji med prednostnimi poudarki posamičnih politik za prioriteto v znanosti izbrala promocijo odprtega dostopa, kot sem na to opozoril že v januarju.  

Administracija v podporo odprtemu dostopu.

V letos sproženi iniciativi ameriške administracije Cancer Moonshot, za katero stoji sam podpredsednik Joe Biden, je posebne pozornosti vredna tudi izrecna podpora odprtemu dostopu. Pravzaprav v najširšem kontekstu, s podporo odprtim podatkom, odprti znanosti in kar gre zraven, kot to preberemo v SPARCovem prispevku.

Proverbiarium 427

Exemplis discimus.
Na primerih se učimo.

Exercitatio artem parat.
Vaja zagotavlja spretnost.

Ex fructibus eorum cognoscetis eos.
Po njihovih plodovih jih boste prepoznali.

Odprti dostop tudi za laične uporabnike

Zanimiv prispevek v podporo odprtemu dostopu (OD) najdemo v zapisu na blogu Martin Paul Eve, kjer avtor v zagovor OD predstavi tezo, da so lahko bralcu zanimive in ne nazadnje koristne tudi vsebine, ki na videz ležijo zunaj njegove strokovnega profila. Tako je lahko strokovna literatura  z medicinskega področja še kako pomembna tudi za strokovnjaka literarnih ved, ko se ta znajde v zdravstvenih težavah in si zanje želi oblikovati lastno presojo strokovnih tekstov s tega področja.

Na podoben način in v podporo gornjega avtorja opiše svojo izkušnjo in potrebo po odprtem dostopu do medicinske strokovne literature tudi bloger McBlawg.           

Proverbiarium 426

Duabus sedere sellis.
Sedeti na dveh stolih.

Ducunt volentem fata, nolentem trahunt.
Usoda vodi tistega je voljan in vleče tistega, ki ni.

Dulce bellum inexperto.
Vojna je prijetna tistemu, ki je ni izkusil.

"Peer review" v odprtem dostopu

Projektna skupina Open Scholar se je odločila oblikovati servisno storitev, s katero bo mogoče nadgraditi institucionalne repozitorije odprtega dostopa z možnostjo vrstniškega ocenjevanja (peer review). Tega bodo zagotavljali vabljeni ali prostovoljni ocenjevalci, s tem pa bo odprtodostopnim publikacijam, predvsem tistim, ki niso bile vključene v revijalne ocenjevalne rutine, mogoče zagotoviti dodaten atribut kvalitete. 

Proverbiarium 425

Vox faucibus haesit.
Beseda se mu je zataknila v grlu.

Vox populi, vox dei.
Ljudski glas je božji glas.

Vulpes pilum mutat, non mores.
Lisica menja dlako, nravi ne.

UCL je OD

University College London Press (UCL Press) je prva britanska univerzitetna založba, ki svojo knjižno in žurnalistično produkcijo od lanskega leta ponuja v odprtem dostopu. 

Kako "odprt" je OD?

Pri SPARC nam ponujajo orodje za preverjanje stopnje odprtosti revij/člankov v odprtem dostopu. Open Access Spectrum Evaluation Tool količinsko in opisno ovrednoti posamezne kategorije pravic za posamezno revijo: pravice bralca, licenčne pravice, avtorske pravice, kvaliteto odložišč in kvaliteto zapisa.

Proverbiarium 424

Est quaedam flere voluptas.
Tudi jok je neke vrste užitek.

Est quidquid in rebus.
Je nekaj na stvari.



Et ab hoste doceri.
Tudi od sovražnika se je mogoče česa naučiti.

Raziskovalni paraziti ali simbionti?

V zadnjem času se je tako v klasičnih kot v spletnih medijih pojavila razprava o tem v kolikšni meri so v iskanju novih spoznanj uporabni raziskovalni podatki iz t. i. odprtodostopnih (OD) podatkovnih baz. V ta sklop gredo podatki, ki jih kot ločen, spremljajoč material objavljajo (zaenkrat sicer še redki) raziskovalci v novih, večinoma OD revijah in podatki farmacevtskih podjetij, ki velikokrat podatke kliničnih raziskav odlagajo v posebnih (OD) platformah oz. repozitorijih. Domiselni raziskovalci lahko te podatke znova presodijo in se morda s postavitvijo nove hipoteze in njenim preverjanjem dokopljejo do novih spoznanj. Nekateri zaskrbljeni raziskovalci so temu pojavu skušali nadeti ime "raziskovalni paraziti" in želijo preusmeriti to početje v nadzorovan, sodelovalen projekt, kot ga prakticirajo omenjene farmacevtske platforme. No pokazalo se je, da je ob sicer bogati ponudbi takih podatkov takšno "vzporedno" raziskovanje, katerega praksa je pravzaprav vgrajena v idejo odprte znanosti, minorna in da je škoda, da je tako. Razprava na Twitter platformi pod hashragom #iamaresearchparasite  je dokaz, da je obkladanje s pejorativnimi nalepkami morda  slaba usluga za razmah take raziskovalne prakse. Zlasti, ker se tako učinkoviteje porablja javni raziskovalni denar na eni strani (isti podatki dajo več rezultatov), na drugi strani pa se, kar zlasti velja za analizne podatke testnih kliničnih raziskav, po tej poti s spoštovanjem priklonimo pacientom, ki so se prostovoljno vključili v klinično testiranje.                 

Proverbiarium 423

Amici vitia noveris, non oderis.
Prepoznaj prijateljeve napake, a jih ne sovraži.

Amicus certus in re incerta cernitur.
Pravega prijatelja spoznamo v težavah.

Amicus fidus rarus.
Zvest prijatelj je redek.

Open Citation Index

Pojem indeksa citiranja nas spremlja vse od časov, ko je E. Garfield s svojim delom utemeljil praktično uporabo scientometrije, tako da je s spremljanjem pogostosti ponovne rabe raziskovalnih spoznanj omogočil presojo njihovega vpliva na raziskovalno srenjo. Potem ko je z Web of Science uveljavil to merilo, so se mu kmalu pridružile različne druge storitve in servisi s podobnim ciljem: Google Scholar, PubMed, Scopus in dr. Razlike med njimi so tako v obsegu zajemanja podatkov, kot tudi v dostopnosti virov. Nedavno so se zato pri OpenScience odločili, da se bodo pri indeksiranju virov posvetili predvsem tistim, ki so v odprtem dostopu. Nastal je Open Citation Index, ki zajema podatke predvsem iz PubMed Central in arXiv in pri katerem skušajo s izboljšanjem algoritma spremljanja virov iskati ne zgolj podatek, kolikokrat se ti uporabljajo, ampak tudi kako so uporabljeni.

Proverbiarium 422

Quales quisque sibi natos eduxit, habebit.
Vsakdo bo imel otroke takšne, kot jih bo vzgojil.

Qui bene distinguit, bene docet.
Kdor dobro razlikuje, dobro poučuje.

Qui cito dat, bis dat.
Kdor hitro da, dvakrat da.

Nekonvencionalni Sci-Hub

Piratski odprtodostopni poskus Sci-Hub seveda še vedno buri duhove. Prah dviga sam po sebi, kot lahko to preberemo v medijih, prah dvigajo napovedane sodnopravne posledice in temperaturo dvigajo tudi odmevi  podpornikov OD, kot se je to zgodilo z izjavo dr. Suberja.

Proverbiarium 421

Vitam regit fortuna, non sapientia.
Z življenjem upravlja sreča, a ne modrost.

Vitia erunt, donec homines.
Napake bodo, dokler bodo ljudje.

Vitiis nemo sine nascitur; optimus illest, qui minimis urgetur.
Nihče se ne rodi brez napak; najbolje je tistemu, ki jih ima najmanj.

(Skoraj) zastonjske akademske revije

Članek o poskusih uglednega matematika Timothyja Gowersa, ki se trudi sesuti monopolno pozicijo velikih založb znanstvenega tiska, in je objavljen v reviji Vox sicer ne prinaša sporočila o vzpodbudnih uspehih njegove kampanje, ponuja pa dober pregled ozadja odprtega dostopa in tudi primere različnih vzporednih poskusov olajšanja prostega dostopa do znanstvenega tiska brez embarga. Gowers z vložkom svoje matematične ekspertize in tudi z realnim poskusom izdaje nove revije dokazuje, da je lahko objavljanje znanstvenega opusa praktično zastonj in da pravzaprav vse temelji na pripravljenost znanstvene srenje, da bi bolj zaupala v nove, spletne medijske rešitve.         

Proverbiarium 420

Non est pax impiis.
Zlobni nimajo miru.

Non est propheta sine honore, nisi in patria.
Ni preroka brez časti, razen v domovini.

Non fucata, sed est simplex oratio veri.
Beseda resnice ni kičasta, ampak enostavna.

Tudi EUA podpira odprti dostop

Evropsko univerzitetno združenje - European University Association (EUA), ki združuje več kot 800 univerz v 47 državah je 4. februarja letos objavilo publikacijo "Roadmap on Open Access to Research Publications" v podporo odprtemu dostopu.

Proverbiarium 419

Omnia sunt hominum tenui pendentia filo.
Vse človeško visi na tanki niti.

Omnia sunt inter eos communia.
Pri njih je vse skupno.

Omnia determinatio est negatio.
Vsako omejevanje je zanikanje.

Tekstovno in podatkovno rudarjenje

Tekstovno in podatkovno rudarjenje je vznemirljiva možnost, ki nam jo omogoča uporaba računalniške tehnologije in je veliko upanje prihodnjega razvoja odprte znanosti. Javno in komercialno založništvo znanstvene publicistike bi naredilo največjo uslugo razvoju znanosti, ko bi le omogočili nemoten dostop do virov, kot učinkovito predlaga Michael Eisen.

Piratski projekt dostopa do znanstvene publicistike

Zelo radoveden sem, kakšna bo usoda projekta Sci-Hub, ki ga avtorji promovirajo kot: "...prva piratska spletna stran na svetu, ki naj zagotovi splošen in javen dostop do desetin milijonov raziskovalnih člankov...". 

14 obletnica BOAI

Peter Suber nas je spomnil, da je danes 14. obletnica Budipeštanske iniciative odprtega dostopa (BOAI). (Pa še srečen Valentinov dan nam je, bralcem, voščil in temu se lahko samo pridružim!)

Proverbiarium 418

Magnus gubernator et scisso navigat velo.
Dober krmar vozi tudi s strganim jadrom.

Mala ultro adsunt.
Zlo pride samo od sebe.

Male partum, male dilabuntur.
Nesrečno pridobljeno, nesrečno izgubljeno.

Prost dostop do literature o virusu Zika

S. Curry je v svojem Twitter zapisu sprožil zanimivo vprašanje:"Zdaj ko je WHO deklarirala #zika za javno zdravstveno grožnjo, ali bodo založniki sprostili te raziskovalne prispevke v odprti dostop?" Njegov zapis je sprožil zanimive in uporabne komentarje. 

Nova dobra novica za "odprtodostopnike"

Na spletni strani TIM2 Library Laboratory vas čaka zanimiv izdelek, pravzaprav napoved storitve. T. McCallum iz Univerze Southern Queensland se je zamislil nad izredno razpršenostjo doslej ponujenih odprtodostopnih raziskovalnih prispevkov. Te je namreč danes po njegovi oceni mogoče najti v preko 4000 t.i. institucionalnih repozitorijih po svetu. Pripravil je zato iskalec, zaenkrat ima ime openaccess.xyz, s katerim bo mogoče iskati besed, ki se skrivajo v trenutno odprtodostopni znanstveni literaturi. Bo zanimivo spremljati, kako se bo zadeva razvijala!

Proverbiarium 417

Aut prodesse volunt aut delectare poe¨tae.
Pesniki nan želijo koristiti ali nas razveseliti.

Avaritia hominem ad quodvis maleficium impellit. 
Lakomnost zapelje človeka v različna hudodelstva.

A verbis ad verbera.
Od besed k udarcem.

Kdo pozna ContentMine?

Tokrat sprašujem svoje (maloštevilno) bralstvo: ".. kdo med vami pozna ContentMine?". Vprašanje se seveda nato nadaljuje v prošnjo, da tisti, ki so ga že uporabljali, povedo tudi kakšna je njihova izkušnja s tem projektom in kakšen je morebiten odmev v širši evropski in naši ožji srenji. Meni boste potešili radovednost, marsikomu pa morda tudi željo po ev. uporabi.  

Proverbiarium 416

Lis litem parit.
Prepir rodi prepir.

Litterae non erubescunt.
Črke ne zardijo.

Litterarum radices amarae, fructus dulces.
Korenine znanja so grenke, plodovi sladki.

Novo (v) (o) mikrobiomu

Res izjemna zbirka člankov, ki obravnavajo tematiko mikrobioma (mikrobne poselitve organizmov in okolja), ki nastaja v blogu dr. Elizabete Bik iz Univerze Stanford pod imenom Microbiome Digest -Bik's Picks s praktično vsakodnevnim ažuriranjem. Kapo dol, bi rekli po naše!  

The One Repo

Mike Taylor nam v BioMed Central blogu predstavlja zanimivo iniciativo, The One Repo iskalnik in nam pojasni tudi razloge zaradi katerih se je manjša firma Index Data odločila, da pripravi za uporabnike odprtega dostopu neke vrste metarepozitorij. Ker naj bi brskanje v osnovnem Googlu in tudi v Google Scholarju ne bilo dovolj učinkovito so se odločili za nov korak, za specializiran iskalnik po repozitorijih odprtega dostopa. Ta trenutek je na voljo demo verzija, upamo lahko samo, da bo ta kmalu prešla v zrelo inačico, ki jo bo uporabniška srenja gotovo z veseljem sprejela, zlasti, ker zagotavljajo zastonjski in tudi sicer nekompromitiran dostop. Naj se načrt udejani!

Proverbiarium 415

Tribunus factus serva ordinem.
Postal si tribun, da varuješ red.

Tu delibera, utrum mavis.
Ti odloči kaj od obojega imaš raje.

Tuo te pede metire.
S svojim merilom se odmeri.

OD in akademska svoboda

Nedavno objavljen članek R. Andersona v Inside Higher Ed  je v akademski srenji zbudel kar nekaj pozornosti. Ne ker bi avtor želel ugovarjati praksi odprtega dostopa (OD), ampak ker postavlja pod vprašaj z OD pogosto povezan obvezen odstop avtorskih pravic v soglasju s Creative Commons licenco CC-BY (v naši Kreativni gmajni je to licenca 6.). Njegov pomislek sega vse do neskladja te zahteve z načeli akademske svobode raziskovalcev. 

Močna pobuda Nizozemske!

Nizozemska, po besedah njihovega ministra za izobraževanje, kulturo in znanost, namerava svojo vlogo polletnega vodenja Evropske zveze izkoristiti tudi za močnejšo promocijo odprtega dostopa do znanstvenega snovanja. Potem ko so v preteklem letu močno povečali pritisk na komercialne založbe znanstvenega tiska, da omogočijo uporabnikom kar največjo dostopnost do znanstvenih objav nizozemskih raziskovalcev, želijo to iniciativo zdaj preseliti tudi na ves evropski prostor.     

Proverbiarium 414

Homo est animal bipes rationale.
Človek je dvonogo razumno bitje.

Homo frugi omnia recte facit.
Pošten človek stori vse prav.

Homo non semissis.
Človek ni vreden pol asa.
(po naše: Človek ni vreden počenega groša). 

Mediji prispevajo k popularnosti odprtega dostopa

V blogu Altmetric lahko preberemo, kako narašča popularnost odprtega dostopa (pa tudi drugih praks odprte znanosti) zaradi vse močnejše in pogostejše promocije v različnih medijih.

Rast odprtega dostopa

Revija Nature objavlja zanimiv članek o značilni rasti števila člankov, ki so na voljo v odprtem dostopu takoj po objavi, torej v obliki najprijaznejši za uporabnika. 

Vse najboljše!

Vsem bralcem želim v novem letu 2016 veliko zdravja in osebnega zadovoljstva, vaš bloger Franc.

Proverbiarium 413

Virtus aeterna  in tempora durat.
Vrlina je večna.

Virtus nobilitat.
Vrlina plemeniti.

Virtus, non copia vincit.
Zmaguje hrabrost, ne množica.

Rangiranje OD repozitorijev

Spletna stran Ranking Web of Repositories objavlja rangiranje svetovnih repozitorijev odprtega dostopa (OD). Med slovenskimi arhivskimi bazami OD najvišje, na 699tem mestu najdemo repozitorij ePrints.FRI (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko), na 920tem mestu je Digitalni repozitorij UL FGG (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo), na 1044tem mestu je zbirka PeFprints (Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta) in na 1753tem mestu je digitalna knjižnica DKUM (Univerza v Mariboru). In kje so se izgubili drugi?

 

Open Access EC ima nov naslov

V twitter zapisu Open Access EC nas obveščajo, da so vesti o dogajanju v evropskem odprtem dostopu (OD) odslej dostopne na novem spletnem naslovu evropske odprte znanosti Open Science, kjer najdemo ohranjeno povezavo do domače strani OD Open Access. 

Proverbiarium 412

Litus arare.
Orati morsko obalo (brezplodno opravilo).

Longe inferiorem esse aliquo.
Daleč zaostajati za nekom.

Longum est omnia enumerare.
Predolgo je vse naštevati.

Nizozemci uspevajo

Nizozemci so v konfliktu/dialogu z znanstvenimi založbami vendarle v delu uspeli. Kot sem že pisal, so si zastavili pogumen cilj, da do leta 2024 100% vseh znanstvenih objav postane odprtodostopnih. Z založbo Elsevier so sklenili sporazum, da bo v njihovih revijah 30% člankov raziskovalcev nizozemskih univerz dosegljivih v odprtem dostopu (OD) do leta 2018. To jim bo, morda v nadaljnjih pogajanjih, celo omogočilo, da načrtovani cilj njihovega znastvenega ministra: 60% OD do leta 2019 in 100% do leta 2024, dosežejo prav z omenjeno založbo. 

Naši v tujini...

Čudim se in tudi povpraševal sem o tem že koleg(ic)e, ki o tem več vedo, čemu naš bibliografski sistem COBISS sistematično ne vključuje slovenskih raziskoval(k)(cev), ki trajno delujejo v tujini. Npr. tako, da bi zanje pripravljal osebne bibliografije. To bi bilo v dvostransko korist, domač(i)(e) raziskoval(ke)(ci) bi se tako gotovo lažje odločal(i)(e) za navezovanje kontaktov s tujimi raziskovalnimi ustanovami, kjer delujejo naši rojaki, zdomski raziskoval(ke)(ci) pa bi morda poskušali posredovati take stike v domačijsko okolje. In morda bi se kdaj kasneje kater(i)(a) celo odločil(a) za vrnitev v domovino.  

Proverbiarium 411

Loqui senibus res est gratissima cunctis.
Vsi starci zelo radi govorijo.

Lucri bonus est odor ex re qualibet. 
Vonj dobitka je dober od koderkoli že prihaja.

Lupo agnum eripere.
Volku ukrasti jagnje.  

AI naj bi varovala Wikipedijo

Poslej bo urednikom Wikipedije v nadzoru zlonamernih vnosov v bazo pomagal poseben servis, temeljen na umetni inteligenci. Orodje je rezultat projekta skupine raziskovalcev iz ekipe Wikimedia Research, ki deluje v okviru Wikimedia Founation.

OD in družbena omrežja

Občasno se pojavi vprašanje ali je objavljanje znanstvenih del v namenskih družbenih omrežjih mogoče enačiti z objavljanjem v arhivih odprtega dostopa (repozitorijih). Konkretno na vprašanje ali je servisa ResearchGate in Academia.edu mogoče primerjati z institucionalnimi odprtodostopnimi arhivi obširneje odgovorja zapis Urada za znanstveno komunikacijo kalifornijske Univerze in seveda jasno pove, da tega ni mogoče izenačevati.

OD v Avstriji

Naša soseda Avstrija načrtuje, da bi do leta 2025 vsaka končna oblika znanstvene objave, ki je rezultat financiranja z javnimi sredstvi, bila takoj dostopna bralcem v načinu zlatega odprtega dostopa. Financer bi avtorju zagotovil sredstva za izpolnitev te obveze.