Pojem indeksa citiranja nas spremlja vse od časov, ko je E. Garfield s svojim delom utemeljil praktično uporabo scientometrije, tako da je s spremljanjem pogostosti ponovne rabe raziskovalnih spoznanj omogočil presojo njihovega vpliva na raziskovalno srenjo. Potem ko je z Web of Science uveljavil to merilo, so se mu kmalu pridružile različne druge storitve in servisi s podobnim ciljem: Google Scholar, PubMed, Scopus in dr. Razlike med njimi so tako v obsegu zajemanja podatkov, kot tudi v dostopnosti virov. Nedavno so se zato pri OpenScience odločili, da se bodo pri indeksiranju virov posvetili predvsem tistim, ki so v odprtem dostopu. Nastal je Open Citation Index, ki zajema podatke predvsem iz PubMed Central in arXiv in pri katerem skušajo s izboljšanjem algoritma spremljanja virov iskati ne zgolj podatek, kolikokrat se ti uporabljajo, ampak tudi kako so uporabljeni.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar