Če sem v prejšnjem tekstu
skušal poudariti pomen v akademski rabi uporabljenega maternega jezika za njegovo
učinkovito vključitev v strojno prevajalno prakso, bi obdelal še neko drugo,
pravzaprav zelo drugačno tezo.
Namreč uporabil bi rad kot argument oz. kot zagovor slovenščine
možnost in nujnost njenega mesta v uveljavljanju dvojezičnosti. In to ne zgolj
kot možnost ohranjanja materinščine, ampak kot vzvod oz. kot učinkovito vzgojno in izobraževalno orodje,
ko zagotavlja dvojezičnost človekovo intelektualno in osebnostno rast. Številne
raziskave v novejšem času namreč nedvoumno dokazujejo, da je odraščanje v dvojezičnem
ali celo večjezičnem okolju izjemno učinkovito za kognitivni razvoj mladega
organizma. In če se oprimemo te teze, moramo na glavo postaviti trenutne cilje
prestrukturiranja jezikovne prakse v našem šolstvu. Ko namreč ni več toliko
pomembno, na kateri stopnji internacionaliziramo šolstvo, ampak kako in kdaj se
sploh lotimo internacionalizacije jezikovnega sporazumevanja. In zopet ne prednostno
zaradi komunikacije, ampak zaradi izjemne vloge jezika v njegovi izobraževalni vlogi
potenciranja intelektualne rasti in socialne umestitve. To pa pomeni, da
postane jezik kot posrednik znanja sekundarni cilj, izza vzgojnoizobraževalnega.
Umestitev tega koraka je potemtakem tudi jasna; zgodi se naj čim hitreje, ko že
v najzgodnejšem obdobju odraščanja soočimo otroka ob maternem vsaj še z enim
tujim jezikom. To pridobljeno znanje bo nato vsekakor dobrodošlo po vsej
izobraževalni vertikali. Saj nato na akademski ravni dodatno rešuje tudi posebne
funkcije tujega, nematernega jezika, ki je v mislih in na jeziku vsem
razpravljavcem v trenutnem popularnem dialogu. Namreč zaradi posebne vloge, ko
zagotavlja jezik prenos inovativnega govora in sporazumevanja v znanstvenem
okolju obvladovanem (danes še) z edinstveno linguo
franco, ki jo predstavlja angleščina. Namreč »danes še«, že jutri s povsem
drugačno pragmatiko, kot jo napovedujejo učinkovita strojnoprevajalna
komunikacijska orodja, ki bodo izničila morebitne segregacijske dileme.
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiVredno je prebrati tudi tole
OdgovoriIzbriši