Razprava o "poučevanju v tujem jeziku" se nadaljuje, spletni portal Metina lista je objavil "Odprto pismo Znanstvenih svetov Kemijskega inštituta in
Nacionalnega inštituta za biologijo v podporo možnosti poučevanja v
tujem jeziku na univerzah". Skušal sem komentirati prispevek pa mi žal oddaja komentarja (zaenkrat) ni uspela in jo zato objavljam tukaj:
S tem
delom vašega zapisa se pri najboljši volji ne morem strinjati:
»Naj
ob tej priložnosti omenimo, da je ob vsakoletnem razpisu raziskovalnih
projektov žal zaman porabljenih tisoče ur dela najboljših strokovnjakov zaradi
formalne potrebe po slovenski verziji prijave, katere resnici na ljubo ne
prebere nihče. ARRS bi zato morala zahtevo po oddajanju verzij projektov v
slovenskem jeziku odpraviti.«
Kdor v svojem maternem jeziku ne zna pripraviti projektnega predloga me pač preseneča, zlasti če mu ta del naloge predstavlja posebno težaven korak. Zamisliti pa se velja, da so pogosto angleške verzije prijav pripravljene z zelo skromnim obvladovanjem tujega jezika, kar pa samo kaže da problem leži drugje: jezikovno korektno verzijo predloga v angleščini je treba zagotoviti tudi z ustreznim lektorskim posegom.
Se pa
lahko strinjam z zadnjim odstavkom vašega pisanja, le zamisliti je treba, kako
bomo zagotovili »slovenščini več samozavesti«, če je ne bomo uporabljali in
krepili tudi v njeni strokovni dorečenosti.
Sicer
pa imam v tej tematiki tudi nekatere robne razloge, s katerimi skušam
zagovarjati uporabo slovenščine v akademski rabi in sem jih skušal utemeljiti v
dveh zapisih na svojem blogu ( >1; >2 ):
No zdaj je pa tudi komentar že objavljen.
OdgovoriIzbrišiZ opustitvijo slovenskega jezika v krogih znanosti, jezika ne bomo le osiromašili, ampak ga obsodili, da zopet postane jezik kmetov in neukih ljudi. Poleg tega je siromašenje materinega jezika ena prvih stopnic siromašenja našega lastnega jaza.
OdgovoriIzbrišiPrav zaradi nevarnosti siromašenja je potrebno ohranjati tesen stik našega maternega jezika s tujimi jeziki. Pomemben prispevek je npr. bil dosežen z uvrstitvijo slovenščine med enakopravne jezika Evropske skupnosti. Naslednji izziv pa je pogumna konfrontacija našega jezika v vsakršni strokovni, politični, kulturni in še kakšni komunikaciji. To pa pomeni tudi, da moramo dovoliti vstop tujim jezikom npr. v naš učni prostor ob istočasni tankočutni skrbi za zorenje slovenščine v polnokrvno orodje sporazumevanja, kar naj postane ključna naloga slovenistov.
OdgovoriIzbriši