četrtek, junij 30, 2016

Še o "poučevanju v tujem jeziku"



Razprava o "poučevanju v tujem jeziku" se nadaljuje, spletni portal Metina lista je objavil "Odprto pismo Znanstvenih svetov Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo v podporo možnosti poučevanja v tujem jeziku na univerzah". Skušal sem komentirati prispevek pa mi žal oddaja komentarja (zaenkrat) ni uspela in jo zato objavljam tukaj: 

S tem delom vašega zapisa se pri najboljši volji ne morem strinjati:
»Naj ob tej priložnosti omenimo, da je ob vsakoletnem razpisu raziskovalnih projektov žal zaman porabljenih tisoče ur dela najboljših strokovnjakov zaradi formalne potrebe po slovenski verziji prijave, katere resnici na ljubo ne prebere nihče. ARRS bi zato morala zahtevo po oddajanju verzij projektov v slovenskem jeziku odpraviti.«

Kdor v svojem maternem jeziku ne zna pripraviti projektnega predloga me pač preseneča, zlasti če mu ta del naloge predstavlja posebno težaven korak. Zamisliti pa se velja, da so pogosto angleške verzije prijav pripravljene z zelo skromnim obvladovanjem tujega jezika, kar pa samo kaže da problem leži drugje: jezikovno korektno verzijo predloga v angleščini je treba zagotoviti tudi z ustreznim lektorskim posegom.

Se pa lahko strinjam z zadnjim odstavkom vašega pisanja, le zamisliti je treba, kako bomo zagotovili »slovenščini več samozavesti«, če je ne bomo uporabljali in krepili tudi v njeni strokovni dorečenosti.

Sicer pa imam v tej tematiki tudi nekatere robne razloge, s katerimi skušam zagovarjati uporabo slovenščine v akademski rabi in sem jih skušal utemeljiti v dveh zapisih na svojem blogu ( >1>2 ):

 

3 komentarji:

  1. No zdaj je pa tudi komentar že objavljen.

    OdgovoriIzbriši
  2. Anonimni9:02 pop.

    Z opustitvijo slovenskega jezika v krogih znanosti, jezika ne bomo le osiromašili, ampak ga obsodili, da zopet postane jezik kmetov in neukih ljudi. Poleg tega je siromašenje materinega jezika ena prvih stopnic siromašenja našega lastnega jaza.

    OdgovoriIzbriši
  3. Prav zaradi nevarnosti siromašenja je potrebno ohranjati tesen stik našega maternega jezika s tujimi jeziki. Pomemben prispevek je npr. bil dosežen z uvrstitvijo slovenščine med enakopravne jezika Evropske skupnosti. Naslednji izziv pa je pogumna konfrontacija našega jezika v vsakršni strokovni, politični, kulturni in še kakšni komunikaciji. To pa pomeni tudi, da moramo dovoliti vstop tujim jezikom npr. v naš učni prostor ob istočasni tankočutni skrbi za zorenje slovenščine v polnokrvno orodje sporazumevanja, kar naj postane ključna naloga slovenistov.

    OdgovoriIzbriši