OD - šest ključnih dejstev

Peter Suber je v članku v novi številki SPARC Open Access Newsletter povzel šest ključnih dejstev o odprtem dostopu (nemški prevod najdete >tukaj).

Nova verzija Web of Knowledge

Po spletu Recherchen Blog povzemam v prevodu novico, da je Thomson Scientific predstavil novo verzijo svoje servisa Web of Knowledge (WoK). Novi spletni portal zajema vse njihove podatkovne zbirke in analitiko na eni sami površini. Ob tem je mogoče iz nje posegati v baze drugih proizvajalcev, ki sodelujejo z WoK npr. BIOSIS Previews, CAB Abstracts, Inspec, MEDLINE in PsycINFO.

S pomočjo orodja CrossSearch je mogoče istočasno preiskovati več podatkovnih zbirk; zadetki prikazujejo bibliografske navedke dokumentov in pripadajočih podatkovnih zbirk. Po potrebi je mogoče preiskovanje razširiti na druge zbirke npr. na take v odprtem dostopu; te zbirke v kategoriji »External Collections« vsebujejo danes naslednje baze:

• AIAA Meeting Papers
  
• American Institute of Aeronautics and Astronautics


• Agricola


• arXiv Computer Science


• arXiv Mathematics


• arXiv Nonlinear Sciences


• arXiv Physics


• arXiv Quantitative Biology


• Civil Engineering Database


• The Educator’s Reference Desk ERIC Database


• NTIS Library Documents


• NASA Astrophysics Data System


• Popline Reproductive Health Literature


• PubMed

Razen tega je zdaj mogoče s pomočjo CrossSearch iskati tudi v Current Web Contents, v bazi izbranih spletnih strani. Vendarle so novosti razmeroma skromne; morda je privlačen detajl možnost, da je z novo platformo podprt tudi brskalnik Firefox. Novo verzijo WoK je mogoče preskusiti na strani http://isiknowledge.com/, vendar le na ustanovah, ki so naročene na WoK.

Nekateri razlagajo sedanjo naglico Thomsona kot odziv na potezo Elsevierjevega portala Scopus, ki je uvedel možnost preverjanja citatov z orodjem Citation Tracker, kar seveda predstavlja prvovrsten izziv Thomsonovemu dosedanjem monopolu na področju citacijske analize.

Internet za evropske zdravnike

Opozorilo o zanimivi študiji najdemo na blogu medinfoweblog, namreč o trendih uporabe interneta med evropskimi zdravniki. Agencija Manhattan Research je povprašala 1000 zdravnikov iz Nemčije, Francije, Španije, Italije in Velike Britanije o uporabi spleta v zadnjem četrtletju leta 2005. Zanimiv je že skrajšan nabor podatkov:

• 84% evropskih zdravnikov dnevno uporablja internet, v glavnem s poklicnim namenom,


• 86% evropskih zdravnikov ima internetni priključek v svoji praksi,


• skoraj vsak tretji zdravnik ima tudi prenosno računalniško opremo,


• nekaj manj kot četrtina zdravnikov je v rednem kontaktu s svojimi pacienti po elektronski pošti, tretjina pa uporablja email za stike s farmacevtskimi podjetji,


• polovica evropskih zdravnikov spremlja spletne strani farmacevtskih podjetij.

Zanimiva bi bila študija našega zdravstva na to temo.

Arhivi odprtega dostopa

V sodelovanju britanske Univerze iz Nottinghama in švedske Univerze v Lundu je nastal spisek arhivov materialov v odprtem dostopu (OD) OpenDOAR. Obe ustanovi imata tudi sicer pomembne reference na področju OD saj gostijo v  Lundu znan direktorij revij odprtega dostopa DOAJ (Directory of Open Access Journals), Nottingham pa vodi razvojno partnerstvo SHERPA. Tega sestavljajo arhivi 20tih vodilnih britanskih univerz in v njegovem okviru je organizirana tudi zbirka SHERPA/ROMEO, kjer so zbrana pravila avtorskih pravic pomembnejših svetovnih založnikov. Nekaj več o OpenDOAR lahko preberete tudi v časnikarski izjavi na katero je opozoril Suber.  
Ne pozabimo pa, da imamo za preiskovanje arhivov OD na voljo še drugo odlično zbirko, namreč register ROAR (Registry of Open Access Repositories), ki ga pripravljajo na Univerzi Southampton.  

Ocenjevanje univerz

Tole novico prenašam iz elektronske revije Inside Higher Education (IHE), ki mimogrede pravkar slavi prvo leto obstoja, v katerem si je zagotovila zelo opazno mesto aktualnega poročevalca iz sfere ameriškega visokošolskega izobraževanja. In ker je trenutno v našem prostoru v teku zelo živahna razprava o presoji kvalitete visokošolskega prostora, začenši z prerekanjem okrog visokošolske Agencije in reakcijami na uvrstitev naših univerz na šanghajsko lestvico odličnih ustanov, je lahko zanimiva nova pobuda presoje kvalitete učnih ustanov o kateri poroča IHE. Res da gre pri opisani zadevi za presojo ameriških podiplomskih šol, vendar je iniciativa najbrž znak, da bo prešla tudi v področje dodiplomskega šolanja. Profitna ustanova Academic Analytics ponuja servis ocenjevanja kvalitete ustanov s pomočjo t.i. FSP indeksa (Faculty Scholarly Productivity Index™). V indeks so vključena številna merila produktivnosti učiteljev npr.: število objav v revijah po osebi, število objavljenih knjig pri univerzitetnih založbah po osebi, kombinirani indeks objavljanja v revijah in knjigah, citati v revijah, raziskovalna projektna sredstva po učitelju, procent učiteljev, ki v enoti prejemajo projektni denar, indeks financiranja učiteljev izračunan iz različnih kazalcev, pomembnejše nagrade in priznanja učiteljev. Omenjenih je sicer nekaj univerz, ki so že objavile, da so sklenile dogovor o ocenjevanju, analitska servisna ustanova pa o rezultatih razumljivo molči. Sestavek je vredno prebrati, kot tudi nadaljevanje z nekaterimi odmevi bralcev.  
Ne skrbi torej samo nas kvaliteta visokošolskih učnih ustanov, le da drugod tudi iščejo metode objektivnejšega vrednotenje te ključne lastnosti.

ART-guide

Univerzitetna knjižnica Heidelberg in saška deželna knjižnica gostita podatkovno zbirko ART-Guide, kot umetnostni zgodovinski portal z vstopi do umetnosti od pozne antike do današnje dobe. Zbirka je pripravljena za preiskovanje v nemškem in angleškem jeziku.

Biomedicinske baze

Dr. Josef Koenig je uredil spisek podatkovnih baz s področij medicine in molekularne biologije (povzeto po P. Suberju).  

Imam vprašanje...?

Na spletu si je mogoče znanje obogatiti, lahko pa tudi drugim pomagamo s svojo ekspertizo. Nemški servis Lycos IQ ponuja zanimiv izziv, da lahko postavljate vprašanja, lahko pa na vprašanja, ki jih imajo drugi, tudi odgovarjate. Posebna zanimivost: sistem vključuje tudi vrednotenje kvalitete odgovorov. In teme, na katere so vezana posamezna vprašanja, je mogoče opisati z gesli, ta gesla pa postanejo koristno iskalno orodje po principu t. i. »tag«-ov, kot je to zdaj že običajno v socialnem programju. Na voljo je tudi Lycos iQ blog, kjer lahko poleg podrobnosti o delovanju novega servisa najdete tudi vprašanja, na katera je prispelo največ odgovorov.

wikiCalc

Wiki tehnologija vse izraziteje kaže svojo izobraževalno in raziskovalno uporabnost. Opozoril bi na spletni naslov wikiCalc, vendar če niste vešči obvladovanja zahtevnejših programov v njihovi alfa verziji, po domače rečeno v grobi preskusni obliki z veliko napakami, potem raje ponovno pokukajte na predlagano spletno mesto čez nekaj tednov, ko bo morda na voljo že beta verzija. Obeta pa se program, ki bo v dozoreli obliki najbrž izjemno orodje za potrebe spletnega avtorstva. Ne zgolj zavoljo tega ker v spletni obliki ponuja funkcije značilnega pregledničnega programja, ampak ker bo omogočil spletno kolektivno oblikovanje številčnih in tekstovnih blokov. Bo torej kot nalašč za pouk in za uporabo v razpršenih raziskovalnih skupinah.  

RSS ponudniki

Kdor v spletnem prostoru zbira množice različnih podatkov, tudi aktualnih kot s novice in blogi, brez dvoma uporablja samodejno obveščanje z RSS obvestili. Zanj je kot nalašč tale koristen nabor povezav do različnih RSS ponudnikov novic, ki ga najdemo na izjemnem servisu Bloglines.

Novinarski etični kodeks

Etični kodeks ameriškega Združenja poklicnih novinarjev (SPJ - Society of Professional Journalists) je med sedmimi drugimi svetovnimi jeziki mogoče najti tudi v slovenskem jeziku. Svoj prvi etični kodeks si je SPJ sposodilo od Ameriškega društva časopisnih urednikov (ASNE - American Society of Newspaper Editors) leta 1926. Člani Združenja so lastni kodeks napisali leta 1973 in ga dopolnili leta 1984 in 1987. Sedanji kodeks je bil sprejet na nacionalni konvenciji SPJ septembra 1996. Čeprav gre določila ravnanja poklicnih piscev, je znanje o načelih korektnega pisanja dragocen napotek za vsakogar, ki piše za javni prostor.

Dostop danes, odprti dostop jutri...

Najbrž je začetek leta, ko sprejemamo nove sklepe, ko si prikličemo v spomin pobude, ki so nas navdušile ob njihovem nastanku, ko presojamo v preteklosti opravljeno delo, priložnost, da nekaterim namenimo posebno in dodatno pozornost. Gotovo je v znanosti tako z iniciativo odprtega dostopa, z idejo prostega pretoka znanja torej, ki sicer ni več mladenka med idejami, ki ji pa nekoliko več skrbi nas vseh pri njenem odraščanju ne bi škodovalo. Da njenega dozorevanja ne spremljajo povsod enako skrbno, nam razkriva zanimiv pregled prof. Petra Suberja, doslej v tem blogu že velikokrat omenjenega »guruja« svetovnega gibanja Odprtega dostopa (»Open access«), ki je v spisek zbral kamenčke, ki ustvarjajo mozaik tega izjemno pomembnega in zanimivega projekta promocije znanja. In Suber nam v drugem dokumentu svetuje tudi, kaj lahko storimo za promocijo Odprtega dostopa. Žal v slovenskem prostoru ni opaziti veliko premikov iz nabora svetovanega.

Blogi založb

Na spletu najdete tudi nekaj blogov (čeprav so maloštevilni) za katerimi so znanstvene založbe. Podatke je zbral R. Akerman v svojem blogu Science Library Pad.  

Gensko rudarjenje

Na spletu se vse jasneje oblikuje koncept uporabe bogatih podatkovnih zbirk, bibliografskih in podatkovnih, ki so na voljo v javnih podatkovnih bazah, torej v odprtem dostopu in bi jih bilo mogoče organizirano izkoristiti za novo znanje. Poskus priprave takega programja predstavljajo na Univerzi Stanford v programju Genotext. Program preiskuje nabore genov in tekstovne anotacije zanje, povezane z različnimi bolezenskimi stanji. V sedanji obliki je program, ki je sicer prosto dostopen, uporaben le za tiste, ki obvladajo osnove programiranja, avtorji pa pripravljajo tudi uporabniku prijaznejšo verzijo. Novico povzemam po Suberju.

Mashup

Na spletu se uveljavlja nova spletna storitev: »mashup«. Zopet se bomo prerekali, kako ta pojem prenesti v slovenščino, kot še vedno ni končano prerekanje o korektnosti uporabe pojma blog. Pomeni pa »mashup« spletno stran, kjer so zbrane informacije več različnih virov. Pojem, ki se je najprej uveljavil v pop glasbi se zdaj širi na usluge, ki so uporabne tudi drugje. Na blogu Programmableweb najdete povezave do nekaterih strani, na spletu z istim imenom pa tudi druge informacije o tem novem fenomenu. Sporočite, če najdete kakšen posebno uporaben mashup!      

Skype zdaj tudi z videotelefonijo

Najbrž ne bom povedal nič novega; telefonija preko spleta je »kul«. Zlasti pa zdaj, ko je popularni Skype dodal še možnost videotelefonije. In sploh ni veliko dodatnega vložka, seveda pod predpostavko da že imate širokopasovno internetno povezavo npr. ADSL in USB 2.0  vhod. Kupili boste samo še slušalke (kupite kitajske za 4.000 SIT z integriranim mikrofonom – povsem ustrezajo) in spletno kamero (zadostuje taka za 10.000 do 12.000 SIT). Potem pa samo še naložite program Skype in najdite sogovornika kjerkoli v svetu, ki že ima podobno opremo (Skype vas zna napotiti v iskanje takih uporabnikov) – in junaško v pogovor. Se slišimo/vidimo!    

Socialno programje

Zelo temeljit uvod v socialno programje ali kot blogerji še drugače pravijo v »folksonomije« si lahko preberete v blogu INFOTANGLE izpod presesa  Ellysse Kroski.

Pravilo 10/20/30

Ko boste naslednjič pripravljali »powerpoint« prezentacijo si prej preberite razmišljanje o t. i. Kawasakijevem pravilu 10/20/30. Na kratko je svetovano: 10 listov prezentacije zadostuje za 20 minutni nastop in uporabljajte črkovni nabor v velikosti 30 pik (»points«).

Stephen Abram čestita

Svoje novoletne želje za uspešno leto 2006 naj povežem z nekaterimi željami Stephena Abrama, enega najuglednejših svetovnih knjižničnih strokovnjakov in vicedirektorja vodilne svetovne hiše integriranih tehnoloških rešitev v knjižničarstvu SirsiDynix. V svojem blogu ob koncu leta pravi Stephen (v poenostavljenem prevodu):

» Imamo številne specializirane iskalce: V Yahoo! lahko iščemo vsebine Creative Commons tukaj. Nekaj podobnega lahko storimo v Googlu tukaj. Strani ameriške vladne administracije najdemo tukaj. Strani visokošolskih ustanov najdemo tukaj. Veliko javnih blogov lahko preiskujemo tukaj. In vendar ko iščemo posebne knjižnične informacije je splošni Google neustrezen.
Poznam sicer izjemni knjižnični indeks Petra Scotta LibDex, ki pa najde le knjižnice. Zakaj ne morem preiskovati ameriških ali vseh javnih knjižnic v mednarodnem prostoru na enem mestu. Ne mislim na njihove kataloge ali pa na OpenWorldCat. Mislim na vsebine. Nekaj mi manjka. Morda to celo obstaja. Orodje, ki bi pomagalo razvijalcem knjižničnih spletov, lastnikom in strategom. Trenutno je iskanje inovativnih rešitev v knjižnični sferi zelo naključen posel. Ali bi lahko kdo sestavil ciljni zbirnik z listo uporabnih URL imen? Potem bi si lahko delili najboljše rešitve, te bi hitreje razširjale in bile bi utemeljene na uspehu…
Prav tako čudežno rešitev si želim ob polnočnem udarcu ure 31. decembra; to je želja za leto 2006 (takoj poleg miru, zdravja in zadovoljstva).
Misel pač!
Srečno Novo leto!
Stephen.«

Preiskovanje bioloških podatkovnih zbirk

D. Yvonne Jones nam v svojem članku, objavljenem v reviji ISTL (Issues in Science and Technology Librarianship) ponuja izkušnjo o učinkovitosti preiskovanja pomembnejših bioloških podatkovnih baz. Nasvet je uporaben  zlasti, če ni na voljo kompleksnejšega vira indeksiranih objav oz. profesionalnega servisa za rešerširanje. Uporabila je nekatere pogostejše baze, ki so tudi spletno dostopne (nekatere morda ob potrebni začasni registraciji!): ArticleFirst, BasicBIOSIS, Google Scholar, ECO, HighWire, MEDLINE,  ProQuest, SciFinder Scholar, WilsonWeb in  jih primerjala z iskanjem v BIOSIS Previews za katero je predpostavila, da je najrelevantnejša, ker gre za komercialno bazo iz hiše Thomson. Za iskalno strategijo priporoča preiskovanje z bazo Article First, dopolnjeno z ECO ali HighWire, dodatno pa s SciFinder Scholar, ki dodaja pomembne zadetke (zlasti ko gre za kemijske podatke). Presenetljivo učinkovito je bilo iskanje z Google Scholar servisom, ki je tudi prikazal največ člankov, ki jih ni zajelo preiskovanje BIOSIS baze.

Učbeniki v odprtem dostopu

Knjižničarka Heather Morrison iz Simon Fraser University nam v svojem blogu z daljšim sestavkom predstavi problematiko učbenikov, ki so na voljo v Odprtem dostopu. Peter Suber pa nam izda, da je na spletu doslej našel en sam indeks učbenikov v odprtem dostopu z imenom Textbook Revolution. Da le imamo tega enega… Če pa kdo najde na spletu še kakšno dodatno spletno dostopno učno knjigo, naj to pove.
Kako pa bi lahko prenos znanja v izobraževanju zagotovili po alternativnih poteh na spletu npr. s pomočjo wiki tehnologije, nam predstavlja Christian Wagner v članku dostopnem v .pdf obliki >tukaj.
In ker se v tem (pred)prazničnem času nujne obveze malo umirijo, zimsko vreme pa je kot nalašč sililo v zapeček, sem zadnje dni zopet pasel radovednost v izjemni bazi odprtodostopnih učnih materialov, ki jih na ameriškem MITju pripravljajo v projektu OpenCourseWare. V bazi je vse več predavanj tudi v kvalitetni video obliki in izvrstni nastopi najuglednejših učiteljev te ugledne univerze so zares pravi užitek. Mislim, da ta vir pri nas premalo uporabljamo pri pouku, čeprav je zaradi vse boljših širokopasovnih spletnih povezav njegova uporaba povsem realna.

Povezave do podatkovnih baz

Za nemško govoreče bo najbrž dobrodošel splet s povezavami do preko 360 brezplačnih podatkovnih zbirk (baz) z informacijami iz najrazličnejših področij. Splet je enostavno oblikovan in opozarja tudi na podatkovne zbirke, ki jih moderator spleta Stephan Stieglitzki sproti dodaja.

Prijetne praznike želim

Naj bo današnji vpis namenjen eni sami stvari, namreč dobrim željam. Da svojim  zvestim bralcem zaželim vesel Božič in prijeten skok v novo leto 2006. In da bomo skladni z  blogovsko navado, naj bo kot priporočena božična povezava >tale in za Novo leto >tale.  

Katedra za gradbeno informatiko UL

Letošnje praznične in novoletne čestitke, ki jih je razposlala Katedra za gradbeno informatiko (KGI) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL svojim znancem in prijateljem, spremlja simpatična priloga v obliki strnjenih informacij o tem, kaj vse so sodelavci postorili v iztekajočem se letu na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju. Informacijski list je kar preskromen za predstavitev zajetnega nabora opravljenih nalog: sodelovanje v treh evropskih projektih, v mednarodnem projektu  reUSE pa v nacionalnih projektih. Ob tem človeka kar zgrabi zavist ko vidi, kako ob tem utegnejo organizirati tudi zelo kvaliteten in inovativno zastavljen pedagoški proces. Sicer si pa lahko vsebino informacijskega glasila ogledate na spletnem naslovu http://itc.fgg.uni-lj.si/news/2005/slo/. In spletne povezave vas pripeljejo tudi do dodatnih informacij k vsakemu od predstavljenih področij dela. Vse njihovo delo je seveda posrečeno temeljeno na izrabi možnosti, ki jih ponuja IKT; pravi vzorec po katerem bi lahko naša Alma mater s prevzemom nekaterih njihovih rešitev značilno izboljšala svojo podobo sodobno organizirane evropske visoke šole. Pa ostajajo žal njihovi napori, čeprav niso od včeraj, plašno nekje v ozadju. Ali je mogoče, da v vseh preteklih letih nekdanji RCU nikoli ni pokukal na njihove spletne strani. Morda je dober znak, da je vodenje univerzitetne komisije  za informacijski in knjižnični sistem sedaj prevzel predstojnik  KGI, prof. dr. Žiga Turk. Ali pa mu bo Univerza tudi omogočila, da uresniči nekatere vizije in tudi konkretne rešitve, ki jih prof. Turk nedvomno ima? Držimo pesti! Vsem na KGI pa želim v novem letu učinkovito in uspešno nadaljevanje dela na projektih, njihovemu predstojniku pa veliko dobrih del za našo Univerzo.

Odprti dostop v raziskovanju

Ray English je direktor knjižnic na Oberlin College v ameriški zvezni državi Ohio. Zanimivo je prebrati intervju z njim, v katerem odgovarja na vprašanja o odprtem dostopu v akademskem raziskovanju. In dobimo občutek, da ve o čem govori!  

ArticleFinder

Kadar preko spleta iščete bibliografsko informacijo o znanstvenem ali strokovnem tekstu, danes pravzaprav ni večjih zadreg. Kar nekaj spletnih ponudnikov, tudi takšnih zastonjskih je že na voljo (uporaben spisek je na voljo >tukaj). Zadnja leta velja Infotriev-ov ArticleFinder kot eden boljših, nekaj časa je bil tudi že naročniški, zdaj je pa znova brezplačen (upajmo da ne samo začasno?). Iskanje je hitro, klasično z Boolovimi operatoriji ali bolj specifično z bibliografskimi identifikatorji.

Spletno kmetijsko svetovanje

Spletno okolje je idealna platforma za ponudbo izobraževalnih in svetovalnih vsebin v kmetijskih tehnologijah. Razpršen avditorij prebivalcev podeželja, ki jim specifični časovni gabariti njihovih dnevnih opravil v proizvodnji onemogočajo udeležbo na fizično organiziranih predstavitvah ali učnih prireditvah, ki so poleg tega velikokrat tudi prostorsko oddaljene, se v svetu veliko raje in vse pogosteje odloča za vključevanje v različne oblike spletnega pouka in informiranja. Več o tem lahko preberemo v daljši študiji avtorja Johna Schmitza iz Univerze Illinois z naslovom »Agricultural Extension on the Web«. Vedno bolj učinkovite spletne aplikacije, organizirane v specializirane portale za spletni pouk in za odlaganje koristnih podatkovnih zbirk so vse bolj pogosto na voljo v popularni obliki odprtega dostopa. Ob tem tudi druge rešitve iz spektra t. i. socialnega programja  v tipu weblogov (tukaj, tukaj in tukaj) in wikijev, ki jih bliskovito osvajajo tudi manj vešči uporabniki spleta, puščajo vse močnejšo sled v izobraževalni in strokovni informacijski rabi.        

Do h-indeksa s pomočjo WoS

Tudi v tem blogu sem že omenjal predlog novega indeksa za presojo odličnosti, t. i. h-indeksa (h od avtorja dr. Hirscha). Zdaj so pri Recherchen Blog pripravili navodilo, kako je mogoče h-indeks izračunavati s pomočjo bibliografske baze Web of Science. Povzemam del zapisa v blogu dne 7. decembra 2005:

»…Hirsch (2005) je za oceno odličnosti posameznih raziskovalcev predlagal t. i. h-indeks in ga definiral: "Raziskovalec ima indeks h če ima h njegovih/njenih Np člankov vsak vsaj h citatov, drugi članki (Np-h)pa imajo vsak manj citatov kot h" (Hirsch, 2005, S. 1). Na primeru fizika Eda Wittena je prikazano, kako lahko h-indeks določimo s pomočjo Web of Science:

• S pomočjo “Advanced Search” poiščemo vse publikacije Eda Wittena. Da po pomoti ne vključimo v nabor objav istoimenskih raziskovalcev/raziskovalk, uporabimo v iskalnem vprašanju poleg imen avtorja tudi ime ustanove , ki ji pripada: AU=(witten e) AND AD=(princeton or harvard or caltech or brandeis or cern or trieste).


• Iskalno vprašanje omejimo z vrsto dokumenta: article, letter, note ali review.


• Rezultate rešerše uredimo z ukazom “Sort by: Times Cited” po pogostosti citiranja.


• Nato preiščemo rezultate do točke ko rang objave preseže pogostost citiranja. V primeru Eda Wittena preseže pogostost citiranja 113. publikacija v vrsti zato je h-indeks Eda Wittena 112.«

Neenotna Royal Society

Potem ko je konec novembra britanska akademija znanosti - Royal Society – objavila svoje »uradno stališče«, v katerem je svetovala previdnost pri uvajanju britanskega načrta o Odprtem dostopu, se je zdaj z odprtim pismom oglasilo 42 (danes 14. 12. je podpisnikov že 61!) njenih članov (med njimi pet nobelovcev) in v nasprotju z vodstvom svoje akademijo javno podprlo načrt britanskih raziskovalnih svetov (Research Councils - RCUK). Ta načrt namreč obvezuje avtorje, da rezultate raziskav, ki jih financirajo RCUK, objavijo tudi v odprtem dostopu. Novembrsko uradno stališče akademije je bilo precejšnje presenečenje, saj so sicer načrt RCUK podprli britanski knjižničarji in številni posamezniki britanske akademske srenje, uradno pa so se zanj zavzele tudi britanske univerze. Kot kaže zdaj odprto pismo, je bilo stališče vodstva akademije neusklajeno s članstvom, a je do neke mere razložljivo s strahom, da bo uveljavitev odprtega dostopa ogrozila izdaje akademijskih revij in publikacij, ki kot kaže predstavljajo za akademijo nezanemarljiv vir prihodkov. Tudi v tej zadevi je vredno prebrati komentarje v Suberjevem blogu.

Metaiskalec Releton

Ponujeno nam je zanimivo meta iskalno orodje Releton. Išče z iskalcema Google in Yahoo, posebnost predstavitve rezultatov pa je, da lahko s pomičnim kazalcem izberemo delež s katerim naj bo posamezno iskalno orodje udeležen v končnem rezultatu.

Virtualni katalogi

Virtualni katalogi so posebna oblika knjižničnih katalogov, ki večinoma nastajajo v sodelovanju večjega števila knjižnic in kot metakatalogi običajno obravnavajo skupno tematiko. Spisek nekaterih pomembnejših evropskih virtualnih katalogov nam ponuja visokošolska knjižnica Univerze Karlsruhe.

SDVD

Izkoriščam bralce bloga, zlasti tiste med njimi, ki se ukvarjate z visokošolskim poučevanjem, za aktualno sporočilo:
 
Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko (SDVD) organizira zanimivo študijsko srečanje na aktualno temo problemsko naravnanega pouka. Pridite na srečanje (in morda vas zamika tudi, da se včlanite se v naše društvo).
 
Vse pomembne informacije o društvu in napovedanem sestanku najdete na spletni strani: http://www.bfro.uni-lj.si/gost/sdvd/, tako da sledite svežim novicam. 
 

Textbook revolution

Kot nas opozarja prof. Suber lahko na spletni strani Textbook revolution najdemo naslove učbenikov iz različnih področij v odprtem dostopu in na portal se lahko tudi naročimo preko RSS povezave.  

Googlove storitve

Povežite se s stranjo Tipmonkies na kateri najdete izčrpen nabor vseh storitev, ki jih ponuja Google; in seveda ne pozabite skočiti tudi na številne odzive v nadaljevanju strani. Sicer se vam pa izplača pogosteje pokukati v blog Tipmonkies, saj njihovo geslo »Tips for better, safer computing« obeta koristne nasvete za učinkovito sprehajanje po spletu.

In zdaj ponuja Google tudi storitev, ki bo posebno uporabna za akademsko srenjo; namreč t. i. University Search. Žal v spisku zaman iščem slovenske univerze. Malo zlobno dodajam: najbrž je indeks narejen po kakšnem našim univerzam podobno nenaklonjenem spisku, kot je tisti šanghajski (glej tudi >tukaj). No, omogočajo pa pri Googlu razširjanje spiska z novimi naslovi kampusov in upam, da se bo čimprej našel kdo od odgovornih na RCU UL in bo dodal naslov naše »Almae matris«.

… in vendar se premika!

Information World Review poroča, da se je Thomson Scientific odločil in pripravil orodje za iskanje in dostop do vsebin odprtega dostopa na spletu. Tako imenovani Web Citation Index (WCI) bo del ISI Web of Knowledge platforme in bo spremljal »preprint« in »postprint« članke, vsebine institucionalnih arhivov (repozitorijev) in članke iz revij odprtega   dostopa (OA).

Googlova učinkovitost

Skrivnost Googlove učinkovitosti je v veliki meri vezana na njegov iskalni algoritem, zlasti v delu, kako določa prioriteto najdenih spletnih strani, ki jih ponudi preiskovalcu. Doslej smo vedeli, da je to utemeljeno na posebni strategiji rangiranja strani, v t.i. Page Rank-u. No, zdaj bomo lahko zvedeli precej več o ozadju Googlovega uspeha, saj so objavili vsebino svojega patenta. Nekaj o tem lahko preberete na strani Buzzle.com.

Odprti dostop v Franciji

Tokrat nekaj za frankofonske bralce. Urfist Info je blog, ki ga organizira mreža francoskih visokošolskih knjižnic in obvešča francosko akademsko srenjo o različnih vidikih znanstvene in tehnološke informatike, torej tudi o rešitvah odprtega dostopa.  

Google Book Search

Projekt Google Print je zamenjal ime (in tudi spletno stran), odslej je to Google Book Search. In tudi ta je še vedno v beta verziji. Novi projekt sestavljata dva podprojekta: Library Project in Partner Program. Ali je v ozadju spremembe imena prehod na javno ponudbo virtualnih kopij polnih tekstov iz partnerskih pogodb z ameriškimi univerzitetnimi knjižnicami ali pa je vzrok spor o kršitvi avtorskih pravic, kar očitajo Googlu, bo najbrž kmalu jasno.

Lawrence Lessig v Ljubljani

Na vsak način je vredno v včerajšnji Sobotni prilogi (12. 11. 2005) prebrati intervju s prof. Lawrenceom Lessigom, profesorjem prava na Stanford Law School, avtorjem gibanja Free culture in glavnim idejnim snovalcem akcije Creative Commons (CC). Prejšnji teden se je v Ljubljani udeležil prireditve (Festival ustvarjalnosti) ob predstavitvi slovenskih licenc Creative Commons Slovenija, imel odmevno predavanje, hvalevredno pa je tudi, da so pri SP Dela pripravili razgovor z njim. Bralec bo najbrž obiskal svetovane spletne povezave, sicer sem pa tudi že v tem blogu obsežneje pisal o CC.

V SP intervjuju mi je posebno padla v oči misel L. Lessiga s katero je opredelil vlogo ameriških profesorjev, cit. »…Evropa in ZDA imajo zelo različne poglede na vprašanje, kakšne so vloge in naloge akademikov. V ZDA profesorji nismo le izobraževalci naših študentov, ampak prevzemamo tudi vlogo prevajalcev zapletenih problematik v jezik, ki ga lahko razumejo običajni ljudje…«. Se nam velja zamisliti!

Pa še to: prof. Lessig je bil s strani revije Scientific American uvrščen na spisek 50 najpomembnejših ameriških vizionarjev. Je tudi avtor izjemnega bloga, preko katerega lahko najdete pot do njegovih knjig, ki so v Odprtem dostopu!

Če SP nimate ravno pri roki, lahko kopijo pogovora preberete v blogu brumec.org.

50 let indeksov citiranja

Ob petdeseti obletnici izida članka Garfield, E.: Citation indexes for science – New dimension in documentation through association of ideas. Science, 1955, 122, p. 108–111 so v reviji Current Science Online (CSO) temu namenili posebno svečano sekcijo »50 let indeksov citiranja« v katero je prispevalo svoje misli 10 uglednih bibliometrikov. Besedila člankov so v odprtem dostopu na spletu revije CSO.

Po latinsko

Tudi ljubitelji latinskega jezika lahko najdete na spletu blogarje, ki obvladajo veščino njegove rabe. Nekaj je prav zaresnih: Commentarium meum, Latin Blog, drugi so bolj šaljivi npr.: Ozy & Millie,  Communitas Latinitatis' Journal. Vmes je seveda tudi slabša latinščina, vendar na napakah se učimo: Errando discimus. Meni je posebno všeč misel: Error hesternus sit tibi doctor hodiernus. Če kdo najde na spletu še kak latinski blog naj ga sporoči!  

Morda niste vedeli, celo Wikipedia izhaja v latinskem jeziku kot Vicipaedia – Libera encyclopeadia. Posebej pa bi vas opozoril na blog The Stoa Consortium, ki pripravlja lastne »podcaste« (zvočne datoteke) v latinskem jeziku in te lahko nato poslušate s pomočjo iTunes. V blogu je tudi navodilo, kako lahko sami posnamete tekst v mp3 datoteko in obogatite zvočno knjižnico latinskih tekstov!!!  

Cene znanstvenih revij

Na spletu sem odkril zanimiv spletni kalkulator. Izračunava stroške pomembnejših svetovnih znanstvenih revij: po članku, po citatu ipd. Avtorja te zares koristne igračke z imenom »Journal Cost-Effectiveness« sta ugledna ekonomista prof. Ted Bergstrom iz University of California Santa Barbara in prof. R. Preston McAfee iz California Institute of Technology. Prof. Bergstrom je napisal kar nekaj člankov na temo oblikovanja cene komercialnih znanstvenih revij. Njegovo stališče do problema najbolje izpriča njegov stavek: »I argue that commercial publishers are charging excessive prices for academic journals…«. Prav zato se je zanimivo poigrati z njunim računalnikom, morda se boste potem lažje odločili za revijo, kjer boste v prihodnje objavljali svoje prispevke.

Iskalec iSpecies

Predvsem bo koristno za biologe, zanimivo pa tudi širše, saj bo nedvomno sprožilo podobne ideje tudi drugje, zato preskusite iskalno orodje iSpecies, ki je namenjeno sistematični biologiji pa še marsičemu. Uporabniki bodo nedvomno tudi radovedno sledili namenskemu blogu iSpecies. Hvala avtorju profesorju Rodu Pageu iz DEEB, IBLS na Univerzi v Glasgowu za izjemen izdelek.

PubMed Assistant

Kdor veliko uporablja PubMed, bo z veseljem preskusil in nato tudi uporabljal iskalno orodje PuMA (za: PubMed Assistant ), ki temelji na jeziku Java™  (zato si ga boste morali naložiti) in je lahko učinkovita pomoč pri preiskovanju omenjene znane biomedicinske podatkovne baze. 

Požar na Univerzi Southampton

Med informatiki je pravkar zakrožila žalostna vest. V enem najpomembnejših svetovnih informacijskih centrov, na School of Electronics and Computer Science na Univerzi Southampton, kjer vemo, da delujejo tudi prof. Stevan Harnad in njegovi sodelavci, je zagorel elektronski laboratorij. Ta trenutek ni znano kolikšna je škoda, ki bi lahko ob izgubi informacijskih virov bila skoraj  nenadomestljiva. Tolaži le, da ni bilo človeških žrtev, vzroke požara pa še raziskujejo.    

Spletno iskanje

Na spletu Naval Postgraduate School (NPS) bi vam priporočil indeks spletnih povezav z naslovom Orodja za iskanje po spletu – Web Finding Tools.  Našli boste zares bogat nabor koristnih spletnih virov, ki začenja z osnovnim besednjakom, nadaljuje z napotki v tehnike iskanja, predstavi spletna iskalna orodja, zbirne (meta) iskalce, predstavi posebne splete, usmeri nas v »nevidni splet« in zaključuje z bibliografskimi viri. Zelo priporočam.  

Objavljanje v znanosti

Na spletu Science and Development Network – SciDev.Net  lahko najdete kratek vodnik o objavljanju v znanosti – Science Publishing. Seznani nas z različnimi pristopi, od odprtega dostopa, samoarhiviranja do različnih oblik komercialnega tiska in do uporabe spleta za učinkovitejše posredovanje informacij v dežele v razvoju.

Holandci uspešno tržijo znanje

Holandske visokošolske ustanove združene v organizaciji Netherlands Organization for Cooperation in Higher Education (Nuffic) ponujajo skoraj 1100 različnih programov v angleškem jeziku, od kratkih tečajev do doktorskih programov v različnih akademskih področjih. Pričakujejo, da bodo v naslednjem šolskem letu šolali okoli 40.000 tujih študentov. Podatke povzemam po WENR.

V izobraževanju vodijo Islandci

Kot poroča OECD v svojem letnem statističnem pregledu »Education at a Glance 2005« ima Island največji delež mladih ljudi, ki vstopajo v visokošolsko izobraževanje. Tako se šola 80% Islandcev mlajših od 25 let in s tem je presežen podatek Nove Zelandije in Švedske, ki sta blizu 80%, Poljske, Madžarske in Avstralije s približno 70% ter Italije in Južne Koreje  pri 50%. Podatke povzemam po WENR.

Adelphi Charter

Mednarodna skupina umetnikov, znanstvenikov, pravnikov in gospodarskih izvedencev je v Londonu objavila listino “Adelphi Charter on Creativity, Innovation and Intellectual Property”, ki poziva vlade vseh držav k ureditvi vprašanj, ki zadevajo intelektualno lastnino. Med podpisniki so npr. Cory Doctorow iz EFF, Lawrence Lessig iz Creative Commons in brazilski minister za kulturo Gilberto Gil. Tekst je na voljo tudi v nemškem prevodu.

HighWire Press

Med najbolj znanimi informacijskimi službami v gibanju Odprtega dostopa je gotovo High Wire Press (HWP) iz sklopa Knjižnice Univerze Stanford, ki vzdržuje trenutno v svetu največji arhiv člankov s polnim tekstom v odprtem dostopu za področje ved o življenju. 6. oktobra letos so namreč presegli 1.000.000 dostopnih člankov iz 247 vrhunskih recenziranih revij. Arhiv HWP sicer ponuja naročnikom dostop do skupno preko 800 revij.  

NLM Gateway

Omrežje ameriške Nacionalne medicinske knjižnice (NLM Gateway) zdaj poleg nove spletne podobe in dostopa do poglavitne bibliografske baze PubMed ponuja tudi razširjene povezave do vsebin npr. v mreži TOXNET in te bodo v naslednjih dneh še razširjene. Tudi v drugih povezavah ponuja omrežje zanimive vsebine, to so npr. številni MedlinePlus viri (zdravstvene vsebine, vsebine o zdravilih, medicinska enciklopedija, zdravstvene novice idr…), ali pa Genetics Home Reference, kjer poleg  različnih poljudnih genetskih vsebin najdemo zelo uporaben genetski učbenik.

Portal Europa in Euroguide

Zdaj smo brez dvoma v Evropi že zelo udomačeni; na najrazličnejše načine in večinoma že dobro poznamo tudi evropski portal Europa; v njem imamo dostop tudi do slovenskih strani. Kljub temu pa bo zelo dobrodošel ciljni spletni katalog Euroguide, ki nas s pomočjo 60tih različnih kategorij popelje do iskanih informacij, iskanje pa praviloma presega same podatke v Europa portalu.

Blogi na Yahoo

Zdaj lahko na sicer zelo informativni spletni strani Yahoo news iščete tudi blogerske novice.

Nature podcast

O tem, da zdaj revija Nature tedensko izda tudi zvočni zapis vsebine novega zvezka (t. i. »podcast) preberite > tukaj.

"Informacijska kompetenca"

Na Tehnični univerzi Hamburg-Harburg - TUHH (konkretneje v njihovi knjižnici) so pripravili zanimiv učni material, ki naj bi uporabniku, predvsem študentu izboljšal to, čemur danes z učeno besedo rečemo »informacijska kompetenca« pomeni pa tudi: »kako se lahko usposobim za učinkovitejše iskanje podatkov?«. Pot skozi priročnik vam bo omogočila, da boste povečali svoje dosedanje tovrstne veščine, da boste lahko bolje presojali, kje lahko najdete informacijske vire, kako si zlasti lahko pomagate z računalniškimi viri, kateri viri so zanesljivi in podobno. Za vstop v splet z imenom DISKUS si morate pridobiti uporabniško ime in geslo, kar pa je brezplačno in izbirate lahko med nemškim ali angleškim tekstom.

SPARova brošura

Kolega Miro Pušnik iz CTK me je opozoril na zanimivo brošuro o Odprtem dostopu, ki jo kot promicijsko gradivo ponuja organizacija SPARC. Mislim, da bo zelo uporabna za priložnosti, ko želimo sogovornika na hitro obvestiti  o vsebini in ciljih OA iniciative.

Prispevki s konference

Prof. Suber nas obvešča, da so na spletni strani avstralske Akademije za humanistične vede v odprtem dostopu objavljeni prispevki oz. prezentacije poročevalcev na mednarodni konferenci »Open Access, Open Archives and Open Source«.  

AskPhilosophers

Prof. Suber nas zopet opozarja na zanimiv spletni izobraževalni vir. To je splet AskPhilosophers, ki na nek način zavrača rek, da do znanja ni udobne poti. Avtorji strani pravijo, da je filozofija paradoksna, ker se vsi dnevno srečujemo s filozofskimi temami in vprašanji, da pa je malo priložnosti za učenje filozofije. Vsebino običajno poučujejo šele na visokošolski ravni. AskPhilosophers naj bi premoščal to vrzel saj kvalificirani filozofi odgovarjajo na vprašanja, ki jih postavlja javnost. Suberju je rešitev tako všeč, da izziva tudi strokovnjake drugih področij, naj ustvarijo podobne spletne strani, npr.: AskGeologists, AskMathematicians ali AskNutritionists. Sploh ni slaba ideja…

First Monday

Ravnokar je izšla oktobrska številka revije First Monday. Če prepišem kar iz njihove predstavitve je to ena prvih revij odprtega dostopa, ima recenzijsko politiko in obravnava tematiko o Internetu. Njen začetek sega v maj leta 1996 in od takrat je objavila 638 prispevkov v 112 zvezkih, članke je prispevalo 756 avtorjev. First Monday indeksirajo Communication Abstracts, Computer & Communications Security Abstracts, INSPEC, ISI’s Web of Knowledge, LISA, PAIS, eGranary Digital Library in v drugih servisih. Zanimivi so tudi podatki, ki so uporabljeni za predstavitev odmevnosti revije, kot zanimiv način kako je to tudi mogoče narediti. V letu 2004 je 835,768 uporabnikov z opredeljenim domenskim imenom preneslo 6,728,893 prispevkov objavljenih v reviji. Npr. samo v septembru leta 2005 je 115,992 uporabnikov uporabilo 534,357 prispevkov. Torej je to zares brana revija in tak način predstavljanja je najbrž mogoče uporabljati tudi za druge namene, npr. v bibliometriki..

Revija Digital Watch

Povzemam poslanstvo nove revije Digital Watch: je recenzirana revija odprtega dostopa, ki jo izdajajo podiplomski študenti School of Information Sciences na Univerzi Pittsburgh in naj bi predstavljala forum za razprave vsebin, ki zadevajo digitalne knjižnice in sodobno kulturo.

Wiki o pticji gripi

Ptičja gripa se vse pogosteje pojavlja kot tema obravnave tudi v javnih medijih. Zdaj se je, kot nas opozarja TTTYB blog, pojavila tudi prva enciklopedična spletna stran v načinu wiki pisanja v sodelovanju, ki je posvečena ptičji gripi – FluWiki. O tem nekoliko obširneje poročam tudi v svojem blogu MIKROBioLOG.

PLoS Pathogens

Založba PLoS je ponudila bralstvu odprtega dostopa svojo naslednjo revijo PLoS Pathogens.  
To je torej že peta revija ob dosedanjih: PLoS Biology, PLoS Medicine, PLoS Computational Biology, PLoS Genetics. Velja pa povedati, da je revija PLoS Biology nedavno uvrščena v vrh odličnih revij za področje ved o življenju s Thomson ISIjevim dejavnikom vpliva (IF) 13,9. In ko smo že pri IF velja povedati, da je 16. septembra letos praznoval častitljivih 80 let ustanovitelj inštituta ISI in eden utemeljiteljev bibliometrike dr. Eugene Garfield. Veljajo čestitke!

Evropske digitalne knjižnice

Na evropskem portalu Europa so ponudili stran »pogostih vprašanj« (FAQ) o evropskih digitalnih knjižnicah. Problematika enotnega evropskega pristopa k digitalnim knjižnicam že dalj časa zaposluje izobraževalno, raziskovalno pa tudi siceršnjo javno sfero in se je pa ob Googlovem projektu digitalne knjižnice še poglobila, zlasti ob močni francoski iniciativi. Več o evropskih načrtih okoli digitalnih knjižnic pa najdete tudi >tukaj.    

Web Information Retrieval

Vse, ki obvladate nemški jezik, naj opozorim na knjigo Dirka Lewandowskega: »Web Information Retrieval. Technologien zur Informationssuche im Internet«; izdano v Frankfurtu na Maini nedavno pri založbi DGI Schrift. Knjiga ima 248 strani in kodo ISBN 3-925474-55-2; cena je 25 €. Reklamo za knjigo delam iz posebnega razloga, ker vas želim opozoriti, da je knjiga na spletu dostopna tudi v odprtem dostopu, torej jo lahko berete tudi na vašem ekranu.

Če pa boste angleško govoreči bralci hoteli zvedeti kaj več o Googlu potem sezite po knjigi Stephena E. Arnolda »The Google Legacy«. Knjiga je res prava e-knjiga saj je na voljo zgolj na spletu: po vplačilu 180 US$ boste od firme infotronics prejeli geslo in vstopno kodo. Da pa ne boste kupovali mačka v žaklju lahko pred tem zastonj preberete vzorčno tretje poglavje »Google Technology«.

Spiski OA arhivov

Naj k včerajšnjemu blogu zaradi vprašanja, ki je prispelo, dodam nekaj podatkov o spiskih, kjer je mogoče najti informacije o razpoložljivih arhivih odprtega dostopa v svetu. Prvi zares dober spisek najdemo na naslovu  Institution Archives Registry. Zanimivo: v njem najdemo tudi slovenski arhiv v protokolu ePrints na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL: ePrints.FRI.

Tudi spisek depozitnih arhivov (ne morem se navaditi na besedo »repozitorij«, kot jo uveljavlja anglosaški prostor), ki so prilagojeni OAI protokolu Registered Data Providers je prav uporaben.

In potem je tu še spisek SPARC - Institutional Repository Checklist & Resource Guide.

Univerza Nottingham iz V. Britanije in švedska Univerza Lund  razvijata direktorij DOAR - the Directory of Open Access Repositories, ki kot kaže želi predvsem konkurirati prvemu servisu, ki ga omenjam.

Iz strani OpCite project povzemam še nekaj navedkov predvsem ameriških institucionalnih arhivskih zbirk: na Univerzi Kalifornija deluje California Digital Library eScholarship Repository (CDL), prav tako na kalifornijskem Caltech najdemo Collection of Open Digital Archives (CODA). US Department of Energy (DOE) shranjuje svojo bibliografsko produkcijo v bazi  Information Bridge.

Naj na koncu dodam še odgovor na včerajšnje vprašanje:
Vpr.: Samo informativno sprašujem ali je kdo v Sloveniji, ki ima že vzpostavljeno bazo za odprti dostop v okviru katere od Univerz ali fakultet? Ali je morda kdo, ki ima resne načrte za kaj takega? Ali je sploh kakšen forum, ki se sistematično ukvarja s tem?
Odg.: Nekaj o tem je mogoce prebrati na tej spletni strani, nastaja pa tudi pobuda v okviru komisije za e-vire UL, kjer naj bi se med drugim posvecali temu problemu. Foruma ne poznam nobenega, se bom pa ozrl po njem.

EPrints programje

Slovenski prijatelji Odprtega dostopa (OD) tudi že iz pogostih omenjanj v tem blogu poznajo Šolo za elektroniko in računalniške vede (ECS) na Univerzi Southampton v Veliki Britaniji pod vodstvom profesorja Wendy Halla. V tej hiši vodi eno od skupin tudi prof. dr. Stevan Harnad, ki je eden ključnih zagovornikov OD v svetu. ECS je razvijalec in ponudnik znanega odprtokodnega programja z imenom EPrints, namenjenega vzpostavljanju arhivov odprtega dostopa (»repozitorijev«?), ki se je v svetu dodobra uveljavilo, saj je na njem utemeljenih že 158 arhivov OD. In zdaj so se odločili, da bodo v podporo in za še učinkovitejšo promocijo te programske opcije ponudili tudi spletno svetovanje, dostopno na strani EPrints Services. Sicer pa ponujajo tudi občasna izobraževanja za ustanavljanje in vodenje depozitnih arhivov elektronskih publikacij v politiki Odprtega dostopa pod imenom EPrints Training. Pravkar - od 26. do 30. septembra 2005 - je tak tečaj v teku v Southamptonu.

Libre accès

Pretežno pri sklicevanju na Odprti dostop uporabljam angleške vire, vmes morda še kakšnega nemškega. Zdaj vas pa lahko opozorim na tudi zelo kvaliteten in izčrpen vir o različnih vidikih Odprtega dostopa, ki ga je pripravila Annaig Mahe v francoskem jeziku: »Libre acces a l'information scientifique : contexte et enjeux«.

Encyclopedia Mythica

Strokovnjaki v področju to nedvomno vedo, tistim, ki jih pa mitologija, folklora in  religije zanimajo zgolj ljubiteljsko, bo morda zanimiva povezava do spleta Encyclopedia Mythica.

PNAS in the news

Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America (PNAS) je ena najuglednejših svetovnih revij, ki objavlja članke iz bioloških, fizikalnih in družboslovnih ved. ISI dejavnik vpliva (IF) revije je 10,5 v letu 2004. V uredništvu so se odločili za zanimivo novost, na spletni strani »PNAS in the news« namreč objavljajo sestavke iz popularnih in poljudnih revij in časnikov, ki poročajo ali povzemajo pomembnejše znanstvene izsledke iz člankov, sveže objavljenih v PNAS.

Avtorji tožijo Google

Razburjenje okoli Googlovega knjižničnega projekta kopiranja knjižnih fondov velikih univerzitetnih knjižnic, Google Print, ne pojenja. Enega od vrhuncev je nedvomno doseglo ob nedavni vlogi tožbe, ki jo je proti Googlu sprožilo Združenje avtorjev (Authors Guild). Odzvala se je že hiša Goggle, med drugim v svojem blogu, oglašajo pa se tudi drugi komentatorji, v podporo ali s kritiko projekta. V temelju spora je seveda različna razlaga določil avtorskega prava, ki zadevajo t. i. prosto uporabo (»fair use«), kot ga določa ameriška zakonodaja.      

Harnadova ujetega ptiča tožba

Prof. S. Harnad, v blogu ga pogosto omenjam, skuša z intenziviranjem svojega zagovora arhiviranja in samoarhiviranja znanstvenih prispevkov kot hrbtenice Odprtega dostopa (OA) pospešiti uveljavitev te pomembne pobude v znanstveni informatiki. O njegovih argumentih in tudi o njegovem razočaranju nad počasnostjo premikov si preberite v sestavku Harnadova ujetega ptiča tožba.

Skype poslej tudi Festoon

Skype nadaljuje svojo zmagovito pot spletne telefonije (VoIP); da je pri tem res uspešen ne zatrjujemo samo zadovoljni uporabniki (teh naj bi bilo že 170 milijonov in v trenutku, ko to pišem je na zvezah 3,5 milijone uporabnikov). Zgodbo o uspehu dopolnjuje najbrž tudi nedavna novica, da je / bo Skype odkupila hiša eBay (cena je seveda v dolarskih milijardah). In začenja se tudi tekmovanje na področju videokonferenčnih storitev. Firma Sata Cruz Networks je ponudila programje, ki omogoča videokonferenčne zveze in se zdaj, potem ko se je pred tem imenovalo "vSkype" imenuje "Festoon". Potrebno je samo kupiti spletno kamero, priporočljivo je imeti računalnik z USB 2.0 povezavo in potem si naložite program, ki ga najdete na spletni strani Festoon, kjer boste našli tudi podrobnosti o ponudbi. Sicer se pa pojavlja tudi konkurenca; tak program je npr. "video4IM" firme Spontania.

Scientometrija

Za vse, ki vas zanima scientometrija pa nekaj koristnih blogovskih povezav:
o h-indeksu, o bibliometričnih indikatorjih 1 in o bibliometričnih indikatorji 2.  

Igrajmo se z Googlom

Vtipkajte v iskalno polje Googla besedo, ki je iskalec ne bo prepoznal ali povedano drugače: izberite naključno zaporedje črk, ki nima znanega pomena. Najbrž boste morali kar nekajkrat poskusiti in spremeniti zaporedje, ker Google pozna najbolj nenavadna zaporedja! In ko najdete tako zaporedje vam Google javi: »Your search - xxxxxxx - did not match any documents«. Zdaj pa neposredno pred to zaporedje črk vpišite v iskalno polje pomišljaj (torej črtico oz. minus) in ponovno poženite iskanje. Kaj boste dobili? Sporočilo, da je iskalec našel kot rezultat iskanja 9.140.000.000 (devet milijard!) zadetkov. To naj bi bilo skupno število vseh strani, ki jih hrani Google v svojih bazah. Spoštljivo, ali ne? In če boste čez nekaj dni postopek ponovili bo najbrž ta številka že večja.    

Raziskovanje izgublja

Ta teden nam je prof. S. Harnad znova postregel z izzivalno podmeno. Tokrat v članku, ki ga lahko v polnem tekstu najdete v spletnem arhivu School of Electronics and Computer Science na univerzi Southampton: »Maximising the Return on UK's Public Investment in Research«. Trdi namreč, da v Veliki Britaniji zaradi neuresničenega načrta celostnega prenosa letno objavljenih 130.000 znanstvenih člankov, ki so rezultat letnega raziskovalnega vložka 3,5 milijarde britanskih funtov raziskovalnih agencij (Research Councils UK – RCUK), v Odprti dostop na način samoarhiviranja, izgubljajo raziskovalci letno okoli 2,5 milijona in država okoli 1,5 milijarde britanskih funtov. Raziskovalci zaradi nedoseženih povračil za povečano citiranje ob predpostavki ca. 320.000 nerealiziranih citatov, ki bi jim zagotovili napredovanje in povečan zaslužek ter lažje obnavljanje raziskovalnih pogodb, država pa zaradi manjšega potencialnega vpliva na raziskovalce, kjer citiranje povečuje vračilo raziskovalnega vložka po poti dodatnih raziskovalnih dosežkov.

Nov blog

Novo študijsko leto se hitro približuje; pripraviti se moram na nove izzive. Letos bom preskusil nov pristop v stiku s študenti po poti namenskega bloga. Pripravil sem blog MIKROBioLOG in gotovo boste opazili, da sem se prav zaradi cilja malo poigral z imenom. Kot sem tudi zapisal v komentar k blogu bo ta predvsem namenjen mojim stikom s študenti prav tako pa vabim k sodelovanju tudi VSE LJUDI DOBRE VOLJE... Se že veselim.

Google Blog Search

Zdaj nas je Google osrečil tudi z orodjem za iskanje blogov Google Blog Search. Zopet so se sicer zavarovali z beta verzijo vendar zadeva deluje; ni sicer najbolj aktualna, pa to najbrž še pride. Bojim se, da bo kdo posumil, kako me Gooooooooog plačuje, da mu delam reklamo, v resnici pa so njegovi ustvarjalci zares učinkoviti, saj skoraj ne mine teden, da nas ne presenetijo z kakšno novostjo. In uporabniki smo pač zadovoljni; in o tem pišemo. Torej doslej smo uporabljali s si.blog (za slovenski prostor) in Technorati (za vse ostalo, trenutno beleži več kot 17 milijonov blogov!), ali Blogoramo (spoštljivo bogata in učinkovito urejena),  pa Blogdigger (ki izziva že z imenom), blog.ch (spisek švicarskih blogov), BlogFox (za nemški prostor)... Sicer pa kaj bi s trudil, to so storili že drugi, pojdite na Ari Paparo, veliko listo z iskalci blogov in našli jih boste še veliko več. In tem bomo zdaj dodali še Googlovo čudo.  

Geografski Googli

Človeka ob pregledovanju dveh storitev, ki jih ponuja kdo drug kot Google; namreč Google Maps in Google Earth,  prešine, da najbrž kmalu ne bomo več potrebovali ne zemljevidov, avtomobilskih kart in atlasov, pa tudi ne različnih turističnih vodičev in celo ne dragih »igračk« kot so GPS naprave. Vse to nam bosta zagotovila bodisi  notesnik ali PDA, ki bosta brezžično povezana v svetovni splet. Podrobnosti o obeh Googlovih orodjih pa si raje preberite pri tistem, ki ju je in še marsikateri dodaten ocvirek zelo natančno popisal, namreč pri Philu Bradleyu v njegovem blogu, ki ga tudi sicer priporočam zaradi številnih zelo aktualnih vsebin.  

DOAJ

Naj vas znova spomnim na spisek s spletnimi povezavami do revij odprtega dostopa, ki ga vzdržuje knjižnica Univerze v Lundu pod imenom Directory of Open Access Journals (DOAJ). Trenutno je v njem že 1.759 revij iz naravoslovja, tehnike, biomedicine, družboslovnih in humanističnih ved, ki omogočajo t. i. »zlati« odprti dostop. 433 revij je mogoče v polnem tekstu preiskovati že neposredno iz direktorija. Doslej je v odprtem dostopu ujetih že 77.577 člankov. Od slovenskih revij je vključena revija Acta agriculturae Slovenica.

Napoved katastrofe v Luzijani

Človek komaj verjame: leta 2001 je Mark Fischetti v članku Drowning New Orleans v reviji Scientific American praktično napovedal dogodke v New Orleansu in okolici, opisal obupna opozorila lokalnih oblasti in njihove prošnje za pomoč ter predstavil potrebne ukrepe za preprečitev katastrofe.  

Bibliografija SEPB

Charles W. Bailey, Jr. objavlja na svoji spletni strani 59. zvezek bibliografije Scholarly Electronic Publishing Bibliography (SEPB) s skoraj 2500 naslovi elektronskih publikacij in del jih je tudi v odprtem dostopu.  

Kaj je "trackback"?

Najbrž ste blogerji kratkega staža in manjše ekspertize, mednje štejem brez sramu tudi sebe, že opazili na dnu nekaterih sporočil v blogih povezavo z imenom »TrackBack« ali »trackback«. Posredi je pravzaprav zanimivo in koristno orodje, ki bo tudi v znanstveni informatiki nedvomno doživelo obsežno uporabo in nadaljnji razvoj. To kaže tudi nedavna odločitev da bodo pri enem od največjih in najimenitnejših depozitnih arhivov iz sveta fizike, namreč pri arXiv pričeli uporabljati »trackback« za spremljanje uporabe njihovih člankov. Kako naj s svojim laičnim znanjem pojasnim fenomen »trackbacka«; morda najbolje tako da si pomagam z Wikipedio: »TrackBack je mehanizem, uporabljan v blogih, ki kaže na listo vpisov v drugih blogih, ki poročajo o sporočilu v izvornem blogu. Pojem je uvedlo podjetje Six Apart, ki je orodje uveljavilo v svojih blogih z blagovno znamko Movable Type, deluje pa tako, da posreduje sporočilo, t. i. 'ping', med blogi in tako opozori na informacijo.«
Še nazorneje pa se boste s trackbackom seznaniti v blogu Toma Coatsea ali pa ko boste prebrali natančna navodila za uporabo trackback koncepta pri Movable Type.
Opozoriti je treba, da je sedanja rešitev precej občutljiva za zlonamerno obremenjevanje digitalnih komunikacij s t. i. spamom. Preden bo torej to orodje našlo polno potrditev v znanstveni informatiki, kjer za potrebe webometrike nedvomno veliko obeta, bo potrebnega še precej trdega dela na njegovem zavarovanju.  

Obsežen spisek revij OD

Na spletni strani Jana Szczepanskega, knjižničarja na Univerzi Göteborg najdete bogat spisek s spletnimi povezavami do revij Odprtega dostopa (preko 4000 naslovov aktualnih revij in 608 revij, ki so v preteklosti prenehale izhajati - med njimi so nekatere zares zgodovinski biseri!).

Suber o Odprtem dostopu

Bralci ste opazili, da pogosto omenjam v svojem blogu prof. Suberja, pri čemer ga nekateri morda ne poznate. Gre za eno od osrednjih osebnosti v promociji Odprtega dostopa (OD) v svetu in o njem, o njegovi karieri ter o povezavah do številnih njegovih del lahko preberete tukaj. Njegov blog Open Access News je nedvomno osrednji vir novic o OD, tedensko ga obišče 2000 do 3000 bralcev; njegove druge dokumente o OD redno uporabljamo kot referenčne vire. Še pred časom sem prevedel v slovenščino njegov kratki uvod v OD, zdaj sem dodal tudi prevod njegovega širšega pregleda o OD. Zdaj bo veliko lažje opozoriti na OD tudi tiste, ki morda ne želijo brati angleškega teksta, skratka na voljo je kompetentna referenca o vseh pomembnih vidikih te pomembne kampanije v znanstveni publicistiki oz. več: v informatiki.

500 Naj univerz

Sodeč po odmevih v našem javnem tisku (Delo, Finance…) in poudarjeni pozornosti tudi na spletu UL je tema uvrstitve slovenskih univerz na t. i. šanghajskem seznamu 500Naj univerz bila zelo zaznaven dogodek. Vendarle predlagam bralcem tudi nekaj poglobljenega branja na to temo, ki ga je mogoče najti v reviji Scientometrics in sicer v člankih prof. A. F. J. Van Raan-a iz Centra za tehnološke in znanstvene študije na holandski univerzi Leiden: Fatal attraction: conceptual and methodological problems in the ranking of universities by bibliometric methods (Scientometrics, vol. 62, (2005) št.1, str. 133-143), nato v odgovoru avtorske skupine razvrščanja univerz iz šanghajske univerze okoli profesorja Nian Cai Liu-ja: Academic ranking of world universities using scientometrics: a comment to the Fatal Attraction (Scientometrics, vol. 64, (2005), št.1, str. 101-109) in ponoven odgovor prof. Raana: Reply to the comments of Liu et al. (Scientometrics, vol. 64, (2005) št.1, str. 111-112). Vsi članki so dosegljivi preko univerzitetnega portala v bazi Springer. Verjamem, da si boste potem lažje ustvarili mnenje.

Webology

Na spletu je v odprtem dostopu na voljo tudi revija Webology, ki v zadnji številki (vol 2; št. 2; 25. avgust 2005) objavlja članke namenjene spletnemu iskanju, s posebnim poudarkom na iskanju »akademskih« vsebin (v slovenščini imam težave z ustreznim prevodom pojma »scholarly« - ali ima kdo kakšen dober predlog?).

Digitalni teksti

Wikipedia nam zdaj ponuja koristen in izčrpen spisek projektov digitalnih knjižnic. To informacijo sem našel v Suberjevem blogu Open Access News, ki v isti novici opozarja tudi na nemški spisek digitalnih tekstov, objavljen v wikiju DigiMisc .    

Creative commons - ponovno

Doslej sem že dvakrat omenil projekt Creative commons (CC) tudi v tem blogu: 29. aprila in 21. maja letos. Omenil sem, da je Slovenija v Inštitutu za intelektualno lastnino IPI dobila organizacijo, ki uveljavlja licence avtorskih pravic po načinu CC tudi pri nas. V projektu sodeluje tudi Ljudmila - Laboratorij za digitalne medije pri KUD France Prešeren, ki projektu nudi organizacijsko in tehnično podporo. Vodja projekta je Maja Bogataj Jančič. Spletna stran CC Slovenija nam o projektu pove več. 28. oktobra letos najavljajo prvo ponudbo slovenskih licenc CC, ki lahko segajo od klasične popolne avtorske zaščite (to srečujemo tudi pod angl. pojmom: »all rights reserved«) pa vse do popolnoma odprtega dostopa do uporabe avtorskega dela (udomačen pojem je »public domain« ali »no rights reserved«). Kot si lahko ogledate na spletni strani, tudi že v Sloveniji najdemo dela, ki so ponujena v uporabo z licenco CC.

Na svetovnem spletu lahko CC vsebine iščete kar z več iskalnimi orodji (povzemam po blogu Recherchen Blog):
1. lastni iskalec FIND pri CC;
2. Yahoojev iskalec Creative Commons Search in
3. katalog Common Content.

Katalog knjižnic

Morda bo komu koristil tale direktorij (katalog) svetovnih knjižnic: lib-web-cat, čeprav me je v uporabi rahlo razočaral. Poskus z geslom "Ljubljana" je pri opciji hitrega iskanja uspel priklicati deset knjižnic, z geslom "Slovenija" eno samo, z geslom "Slovenia" pa trinajst knjižnic (zanimivo?). Res mi ni povsem jasen algoritem uporabe posameznih gesel pri hitrem iskanju. Navajam dva primera. Pod geslom "Maribor" je npr. prikazana mariborska Univerzitetna knjižnica v obliki University of Maribor; University of Maribor Library ( Maribor, Slovenia), ki je pa z geslom "Slovenia" ni bilo mogoče priklicati! In še: če s hitrim iskanjem z geslom "Slovenia" ujamemo deset knjižnic, jih z uporabo istega gesla v iskalnem polju country prikličemo petindvajset! Da ne govorim o številnih napakah v zapisih k posameznim knjižnicam (primer NUKa - details).

Rast Odprtega dostopa

Tistemu, ki se vedno dvomi, da je Odprti dostop realna opcija prihodnosti znanstvenega informiranja naj preskoci na sporocilo v blogu Heather Morrisonove "Dramatic Growth of Open Access: Revised Update".

Springerjeva Odprta izbira

Springer pošilja v svet signal pomemben za Odprti dostop! Že pred časom je založba Springer kot prva med velikimi ponudila avtorjem alternativni način objavljanja, ki je zaslovel pod imenom Open Choice. Če je avtor pripravljen plačati 3.000 US$ potem bo njegov članek prosto, torej brezplačno dostopen vsem uporabnikom na spletni strani ustrezne revije. Da njihova strategija ni bila zgolj poskus, ampak zaradi dobrega odziva želijo z njo še intenzivneje nadaljevati kaže tudi pravkar sporočena novica. Jan Velterop, znano knjižničarsko in informatično ime, z bogatimi izkušnjami zlasti v področju Odprtega dostopa, je prevzel mesto direktorja te Springerjeve iniciative.

OD na Finskem

Tole povzemam v direktnem prevodu iz Suberjevega bloga :

Bo-Christer Björk (tudi v Sloveniji ga poznamo kot sodelavca v projektu SciX, ki ga je pred časom vodil prof. dr. Žiga Turk iz FAGG - dodal FVN) : Razmislek o Odprtem dostopu, posebno o revijah odprtega dostopa v severnjaški perspektivi; prezentacija na londonskem JISC International Colloquium, 21.- 22. junija 2005. Vključuje podroben predlog financiranja revij odprtega dostopa.

Prosojnica 15 citira finskega predsednika vlade Matti Vanhanena, ki je kot kaže med državnimi voditelji sveta najbolj prosvetljen kar zadeva tematiko odprtega dostopa: »Pomembno priporočilo zadeva podporo znanstvenemu tisku. Cilj je, da bi bile znanstvene publikacije prosto dostopne na spletu tako študentom kot učiteljem. Trenutno je uporaba in dostopnost znanstvenega tiska omejena z visokimi naročninami za tiskane revije in elektronske publikacije in tudi s soglasji pri objavljanju v katerih morajo raziskovalci prepustiti del avtorskih pravic založnikom. V imenu napredka znanosti in v dobro raziskovanja je potrebno da rezultati znanstvenega raziskovanja dosežejo tako akademsko srenjo kot javnost kar najhitreje in najenostavneje je mogoče. Smatram, da je ta točka v vladnem programu Informacijske družbe posebno pomembna.«

Dodajam FVN.: O, ko bi se slovenska politika ne zgolj v besedah, ampak tudi v dejanjih zgledovala po finskih vzorcih!

Citiranje v digitalnem okolju

Danes naj opozorim na storitev Citebase, ki nastaja v Harnadovi enoti The Cognitive Science Centre (CSC) na univerzi Southampton in jo razvija Harnadov sodelavec Tim Brody. To je poskusna citacijska baza, ki trenutno pokriva raziskovalne informacije iz področij fizike, matematike, informacijskih ved in (deloma) biomedicine. Baza Citebase je v svojem trenutnem poslanstvu seveda predvsem kažipot predvidenega razvoja referenčnosti za namene vrednotenja informacijskih virov: kaže pot v citacijsko analizo spletnega obiskovanja online dostopnih dokumentov. Brody nas opozarja na pomajkljivosti sedanje baze pač zaradi njenega eksperimentalnega karakterja.

Zanimiva in koristna vzporedna storitev, ki jo izkorišča Citebase pa je CSCjev »Register institucionalnih arhivov« , kjer najdemo večino registriranih arhivov Odprtega dostopa v svetu. Mimogrede, nekaj podobnega, kot je »konkurenčna« baza OpenDOAR , ki jo skupaj razvijata britanska univerza v Nottinghamu in švedska univerza v Lundu. Slednja nam je sicer tudi že dobro znana zaradi baze revij Odprtega dostopa DOAJ .

Digitalizirano znanje II

Kot sem omenil v aprilskem oglašanju je Google s svojim Print projektom izzval različne reakcije. In zdaj so se pri Googlu odločili, da jim bodo tudi prisluhnili, vsaj deloma. Do letošnjega novembra so prekinili z digitaliziranjem tistih vsebin, za katere so še v veljavi avtorske pravice, torej "copyright". In pozivajo založnike, da jim sporočijo katerih svojih publikacij ne želijo, da bi jih pri Googlu sploh digitalizirali. Prav zanimivo bo, kako se bo ta spor nadaljeval, saj ameriški založniki tudi s tem pozivom niso zadovoljni, kot lahko preberemo tukaj (tole povezavo sem ukradel pri Suberju).

Internet in pouk

Povzemam članek J. R. Younga »Professors Give Mixed Reviews of Internet's Educational Impact« iz revije Chronicle of Higher Education ( vol. 51., zv. 49 z dne 12. avgust 2005) po nemškem prevodu W. Hartmanna.

Profesor komunikologije na Univerzi Illinois Steve Jones je v lanskem letu opravil anketno študijo med več kot 2000 učitelji(cami) na ameriških visokih šolah o vplivu, ki ga ima internet na pouk. Kar 42% vprašanih je menilo, da je Internet celo škodoval kvaliteti poučevanja in učnemu uspehu, večina 67% pa je menila, da je internet poenostavil in izboljšal komunikacijo s študenti. Kot splošno veljaven problem je omenjeno plagiatorstvo, saj je skoraj polovica učitelj(ic)ev opozorila na povečevanje prakse »googlaj in kopiraj« in le četrtina v nedovoljenem kopiranju ne vidi problema. Res pa da že tretjina vprašanih uporablja enega od načinov za odkrivanje plagiatov.

Veliko vprašanih je tudi ugotovilo, da se spreminja kompetenca pisanja in izražanja, saj se zaradi uporabe računalniških pravopisnih in prevajalnih programov zmanjšuje pestrost izražanja; namesto redkejših besed in zvez se uporabljajo zgolj pogosteje uporabljane. Teksti so zato revnejši in monotoni.

Preko 80 % anketiranih navaja, da pri delu uporabljajo lahko dostopne internetne informacijske vire in si ne predstavljajo več, kako bi lahko pouk izvajali brez tega. Okoli 40% vprašanih priznava, da tedensko uporabljajo internetno povezavo 20 ur in več. Ker pa je bila anketa izvedena preko spleta je seveda zajela predvsem učitelj(ic)e, ki so naklonjeni uporabi računalnika, tako, da je rezultate treba previdno presojati.

Skoraj 100% vseh sodelujočih v anketi uporablja elektronsko pošto kot komunikacijsko sredstvo s študenti; »email« je tako najpogosteje uporabljana internetna storitev, ki jo uporabljajo anketirani. So pa vprašani zelo nenaklonjeni pričakovanjem študentov, da bodo učitelji(ce) dostopni na spletu 7 dni v tednu in 24 ur na dan.

Pri večini vprašanih se zelo zmanjšuje njihova uporaba knjižnic, vse več revij je dostopnih in tudi uporabljanih »online«. Le 16% pa ima izkušnje tudi s spletnim poukom in polovica med njimi toži, da je pri tej metodi potrebne veliko več osebne priprave.

Študija zaključuje z ugotovitvijo, da je na visokih šolah še vedno veliko negotovosti glede učinkovite izrabe informacijskih komunikacijskih tehnologij (IKT). Priporočena je uporaba metod dopolnilnega izobraževanja v IKT, ki naj bo prilagojena posameznim strokovnim področjem.

Konferenca o wikijih

Od 5. do 7. avgusta letos smo lahko tudi na spletu bili priča prvemu kongresu o wikijih z imenoma Wikimania 2005, ki se je "v živo dogajal" v nemškem Frankfurtu. Ob pomoči udeležencev in tudi "zunanjih uporabnikov", kot se za wiki tehnologijo spodobi, nastaja tudi že zbornik te konference. V zborniku je posebno poglavje namenjeno tudi odprtemu dostopu.

Najbolj znan wiki proizvod je Wikipedia, mednarodna enciklopedija; med drugim jo imamo tudi v slovenski verziji. In naj si iz te zbirke izposodim kratko definicijo oz. opis, kaj wiki sploh je: "Izraza wiki (izgovor »viki«, /wiki/ po SAMPA) in WikiWiki označujeta poseben tip zbirke hipertekstovnih spisov ali skupinskega programja, s katerim je izdelana. Wiki je strežniški program, ki uporabnikom omogoča prosto ustvarjanje in urejanje spletnih strani s spletnim brskalnikom. Wiki podpira nadbesedilne povezave ter s preprosto skladnjo omogoča ustvarjanje novih strani in sprotne povezave med stranmi v sistemu Wiki. Wiki (izgovor »viki«) je tudi splošno osebno ime maorskih žensk na Novi Zelandiji. V havajščini wikiwiki pomeni »res hitro«."

Zakaj blogi niso bolj popularni v akademski rabi?

Kdor je v zadnjem The Scientistu prebral članek Davida Secka "The Power of the Blog - Few scientists have caught on to the Internet's power of posting, commenting, and debating – where are the rest?" bo z zanimanjem prebral tudi odziv enega od uglednih informatikov Alexa Halavisa v njegovem blogu z naslovom "Why not more scholarly bloggers?".

Uspešno spletno iskanje biomedicinskih informacij

Komur spletno iskanje še vedno predstavlja rahlo zadrego priporočam članek Mohammad Al-Ubaydli-ja "Using Search Engines to Find Online Medical Information", ki je v odprtem dostopu dostopen v reviji PLoS Medicine. Res je največ govora o iskalcu Google, kar je zaradi njegove univerzalnosti in zajetnosti razumljivo, opozorjeni pa smo na nekatere možnosti, ki jih v prvem zamahu "googlanja" ne uporabljamo. V nadaljevanju nas avtor nato pouči še o nekaterih drugih najpomembnejših iskalcih in njihovih posebnostih in prednostih.

SPARC in NIH projekt

Naj tokrat (s posebnim razlogom) predstavim elektronski mesečnik SPARC Open Access Newsletter (OAN), ki ga pripravlja prof. Peter Suber in katerega avgustovska številka je pravkar izšla. Priložnost bom namreč izkoristil za predstavitev prvih rezultatov že tudi v našem blogu -> tukaj in -> tukaj omenjenega projekta, ki naj poslej zagotovi objavljanje vseh člankov, ki so rezultat projektov financiranih s strani National Institutes of Health (NIH), v polnem tekstu. Na spletni strani PubMed Central lahko najdete že prvih enajst tekstov, Suberjev uvodni članek v SPARC OAN z naslovom "First fruits of the NIH public-access policy" pa nas opozori na vse prednosti in nadgrajeno uporabnost, ki jo omogoča digitalizacija in ki je seveda tiskani medij ne zagotavlja.