Priročnik za računalništvo v oblaku

Računalništvo v oblaku (“cloud computing”) že lep čas nazaj ni samo modna besedna sestavljenka ampak popularna možnost odlaganja informacijskih vsebin na oddaljenih a povsod in po možnosti tudi vsem dostopnih računalnikih, kar zlasti velja za t.i. javni oblak (”public cloud”). Seveda pa so v uporabi tudi drugačne oblike npr. delo v pogodbenem oblaku. Uporabi oblaka bo najbrž koristna zbirka pripomočkov, ki jih je pripravila Univerza Aberystwyth v dokumentu Cloud Computing Toolkit, ki je odprtodostopen na spletu.

PS. 28. 03. 2011: Pravkar sem prejel obvestilo, da ARNES organizira konferenco “Kaj nam prinaša računalništvo v oblaku” 13. aprila v Kranjski gori. Več o tem na naslovu http://www.sirikt.si/slo/arnes.html, kjer najdete tudi .pdf vseh predavanj.

Proverbiarium 204

Sic eunt fata hominum.
Takšne so usode ljudi.

Sic figulus figulo, faber fabro invidet.
Tako lončar zavida lončarju, kovač kovaču.

Sic transit gloria mundi.
Tako mine slava sveta.

EBLIP

Evidence Based Library and Information Practice - EBLIP je odprtodostopna in recenzirana revija, ki predstavlja forum za objavo prispevkov o praktičnih problemih, ki jih srečujejo knjižničarji in informacijski strokovnjaki pri svojem delu.

SloTech o znanosti

Robi opozarja na Twitterju o zanimivem zapisu na SloTech spletu s področja bibliometrije. Vesel sem, da sem odkril splet vreden obiskovanja, saj poleg novic iz znanosti in tehnologije  ponuja tudi forum z razpravami o področju.

Prav bi bilo, da dobimo slovensko “SCI” blogosfero

Dva meseca nazaj sem na uredništvo Delove priloge Znanost poslal naslednje elektronsko pismo:

Spoštovani g. urednik…,
pretekli meseci so v svetu popularne znanosti označeni tudi z izjemnim razmahom t.i. znanstvene blogosfere. Kot gobe po dežju so se pojavili številni novi blogi a še markantnejši je pojav, da so se pričeli grozdasto združevati v omrežja. Smerokazni ScienceBlogs http://scienceblogs.com/ je dobil številne posnemovalce, kar lepo odražajo tudi agregatni spleti kot je npr. scienceblogging http://scienceblogging.org/. Če danes analitiki splošne blogosfere ugotavljajo rahlo (in razumljivo) stagnacijo v njenem širjenju, so si enotni v oceni, da v znanosti blogosfera še raste in pridobiva vse pomembnejše mesto. Tako za promocijo znanosti v najširši javnosti kot orodje za nove oblike obveščanja znotraj znanstvene srenje.
Slovenska znanstveno/strokovna blogosfera, ustrezno realno pričakovanemu deležu, ne zaostaja; tudi v njej lahko opazimo zelo prepoznavne in kvalitetne ustvarjalce tega žanra. Izvrstni primeri so npr. blog Nove biologije http://novebiologije.blogspot.com/ ali blog pri Kvarkadabri http://blog.kvarkadabra.net/  ipd. Da tega ni več, je morda razlog mogoče iskati  tudi v dejstvu, da ta skupnost ni bolj povezana in da je premalo inspirativna za nove pobude in »novačenje« novih avtorjev.
Delova priloga Znanost si je v slovenskem prostoru zagotovilo jasno prepoznavno in hvalevredno mesto. Prav zato se mi zdi smiselno, da bi morda prevzeli v vašem uredništvu pobudo, da kot razširitev svojega poslanstva organizirate slovensko znanstveno&strokovno blogosfero v enotnejšem in tehnološko kvalitetnejšem konceptu.
Hvala za pozornost, etc…etc.

Odziv je bil, žal, nikakršen; da res, tudi stavka odgovora nisem dobil (in nekoč sem bil celo občasni sodelavec priloge :). Verjamem, da sem uporabil pravi elektronski poštni naslov, saj sem ga dobil na Delu. Potožil sem se tudi na tvitosferi, pa ni bilo učinka.

Ne mečem pa puške v koruzo: enako pobudo zdaj sprožam še preko bloga; morda pa ima kdo idejo, kako bi bilo vendarle mogoče vzpostaviti tako mrežno spletno mesto, kjer bi povezali slovenske blogerje iz znanosti in strok. Morda na spletu katere od univerz, ali na spletu katere od osrednjih knjižnic? Z idejami na plan!

Dostop do javnih podatkov

Univerza iz Southamptona je pripravila nov, zanimiv splet: Open Data Service. Na spletu, ki sta ga razvila Nigel Shadbolt in Tim Berners-Lee (slednji znan po razvoju svetovnega spleta!) bodo objavljali najrazličnejše administrativne podatke. Če upoštevamo, da je veliko tega mogoče prepoznati kot  podatke, ki jih tudi naša zakonodaja vključuje med tiste, do katerih MORA javnost imeti dostop (“informacije javnega značaja”), bi opisani vzorec morda bil vreden posnemanja.

Pred časom sem želel nekoliko natančneje pogledati v podatke finančnega poslovanja ljubljanske Univerze. Ne rečem, da nekaj teh podatkov nisem našel, čeprav niso bili ažurni in tudi način predstavitve je daleč od prijaznega. Ko sem primerjal to z nekaterimi drugimi univerzitetnimi spleti po Evropi, sem videl, da je naša ponudba podatkov zelo skromna. Res je naš katalog, ki definira take podatke, zelo splošen in zato mislim, da: 1. je to vredno popravka zakona in 2. bi lahko javne ustanove samodejno ponudile javnosti podatke, s katerimi bi radovednežu prijazno dokazovale transparentnost svojega poslovanja. (Morda bo potem naša UL še bolje uvrščena na Webometricsovi lestvici – letos januarja na 205. mestu).

Enkrat OD – vedno OD: žal ne!

Nedavna izkušnja, ko je zaradi privatizacije  založniške dejavnosti kanadskega raziskovalnega sveta (NRC)(verjetno vladni recesijski ukrepi!) 17 kanadskih znanstvenih revij, ki so bile odprtodostopne, znova postalo plačljivih, kaže, da odprti dostop žal ni nujno trajna dobrina!  

Univerza Nottingham

Pod naslovom Open Nottingham se je projektu Odprtih učnih vsebin - Open Educational Resources (OER) pridružila tudi Univerza iz Nottinghama.

175 let NLM

Ameriška National Library of Medicine – NLM je 175letnico obstoja označila tudi s prenovljeno spletno stranjo.  NLM je brez dvoma največja biomedicinska knjižnica v svetu, s 17 milijoni enot v več kot 150 jezikih.

Proverbiarium 203

Restrictio mentalis.
Zadržek v razmisleku. (Resnice ne tajimo, a je tudi ne izpovemo.)

Ridendo dicere verum.
V smehu izreči resnico.

Risu inepto res ineptior nullast.
Ni bolj neprimerne stvari, kot je neprimeren smeh.

In še o plagiatorstvu

Na Biblioblogu je bloger Janez objavil izjemen zapis Plagiatorstvo in njegovo odkrivanje, kjer je poleg poglobljene analize plagiatorstva predstavljen tudi program Turnitin, ki si kot kaže, utira pot tudi na Univerzo v Ljubljani. Kljub vse pogostejšemu opozarjanju na ta problem, ki med drugim sega s svojim odmevom celo v kroge politike (primer nedavnega nemškega škandala z ministrom von Guttenbergom), je poglavitna teža problema vendarle vezana na akademsko okolje. Na svojih blogih sem to temo že nekajkrat načel in se pritoževal, da problem slabo obvladujemo (>0, >1, >2, >3, >4, >5, >6, >7). Zdaj pa bomo končno tudi pri nas dobili dostop do učinkovitega orodja za preganjanja te nečednosti, ki pogosto onesnažuje ozračje med študenti in učitelji.   

Ohranjanje nacionalne digitalne dediščine

Ameriška kongresna knjižnica (Library of Congress - LC)  je po desetletnem delu objavila Poročilo o projektu ohranjanja nacionalne digitalne dediščine Preserving our Digital Heritage, ki je na voljo kot monografija v .pdf obliki.

Proverbiarium 202

Cura est ocior quam ocissimus ventus.
Skrb je hitrejša od najhitrejšega vetra.

Currens per prata non est lepus esca parata.
Zajec, ki teče po livadi še ni pripravljena pečenka.

Cutem gerit laceratam canis mordax.
Popadljiv pes ima raztrgano kožo.

Khan Academy

Droben tomaszpirc-ev twit me je pripeljal do izjemnega TED predavanje Salmana Khana. In spomnil sem se, da mi je njegova spletna stran KhanAcademy že nekoč lani prišla pred oči. Me je pritegnila, potem pa sem kar nekako pozabil nanjo. Mislim pa da smo o tem klepetali s sodelavci. Zdaj pa sem najprej prisluhnil Khanovemu predavanju (in užival) in priključeni diskusiji z Billom Gatesom (in užival). Nato sem se še malo natančneje posvetil spletni strani (in znova užival). Ponovite oboje in vem, da se vam bo dogajalo enako.

Uspešna podoba Odprtega dostopa

V svojem zapisu nam Richard Poynder predstavi pot revije PLoS ONE do mesta najvplivnejše znanstvene revije v svetu, kot jo vidijo vsaj nekateri najbolj vneti zagovorniki odprtega dostopa.  In Poynder se sprašuje v kolikšni meri revija nakazuje tudi prihodnjo pot razvoja znanstvene publicistike in ali je sposobna preseči nevarnosti, ki ves čas spremljajo znanstveno objavljanje.

Iskanje plagiatov

(Pre)večkrat se danes srečujemo s krajo intelektualne lastnine, ki ima obliko zapisanega besedila. Zlasti se s tem skoraj nemočno srečujejo učitelji, pa časopisni založniki in še kdo. Preverjanje avtentičnosti besedila je s prihodom spleta sicer postalo veliko učinkovitejše, žal je večina orodij plačljivih, kot je v svetu najbolj znani sistem Turnitin in njegove izpeljanke. Tega danes pretežno uporabljajo tudi ameriške univerze pri preganjanju plagiarizma. Do določene mere si sicer lahko pri tem delu pomagamo z iskalniki, vendar je tak pristop mukotrpen. Izraziteje se s težavami pri odkrivanju plagiatov srečujejo manjši jeziki, saj je na voljo premajhen nabor digitalnih vsebin, s katerimi bi lahko primerjali sporni tekst.

Na spletu sem zasledil brezplačni program Plagiarisma.Net, ki ga pa še nisem uspel preskusiti, da bi ga upal priporočiti. Zlasti ne v njegovem obljubljenem pokrivanju 190 jezikov. Dobrodošla bo zato vsaka izkušnja, ki jo bo kdo pridobil z njegovo uporabo, zato jo sporočite. 

Žlahtni podjetnik, filantrop in razumnik Bill Gates

Billa Gatesa v zadnjih letih doživljamo predvsem kot filantropa, ki v okviru svoje Bill & Melinda Gates Foundation podpira številne projekte v biomedicini in globalnem razvoju.  No, ne samo, svoj vpliv je v zadnjem času zastavil tudi za zagovor kvalitetnejšega financiranja izobraževanja v ZDA, kot nam to razkriva npr. njegov TED nastop, ki ga najdemo tudi na njegovem spletu The Gates Notes.  Skladen z njegovim zagovorom krepitve spletnih orodij v učnem procesu pa je njegov zadnji projekt, s katerim želi v nadaljevanju leta preko spleta ponuditi v uporabo predmetne vsebine prof. Davida Christiana iz avstralske Macquarie University, z naslovom “Big History”, ki dajejo pregled svetovne zgodovine od Big Banga do industrijske revolucije.

Proverbiarium 201

Post hominum memoriam.
Odkar človeštvo pomni. Od vekomaj.

Post nubila Phoebus.
Po oblakih Phoebus (bog, tudi z imenom Apolon). Preneseno: Po dežju sonce.

Post tres saepe dies piscis vilescit et hospes.
Po treh dneh pogosto izgubita vrednost tako riba kot gost.