Srečno 2009

Želim vsem veliko zadovoljstva in zdravja v letu 2009.

Internet Archive 2008

Interent Archive (IA), saj veste to je servis, ki shranjuje ves globalno dostopen spletni material, je objavil letni povzetek svojega delovanja. Naj vas k obisku vzpodbudi vsaj ta podatek: na IA je skladiščenih 150 milijard spletnih strani!

USA znanost 2.0

Ali pomeni prihod novega ameriškega predsednika in nove administracije tudi nov veter v znanstveni politiki Amerike? Nekaj takega je mogoče slutiti vsaj v enem od segmentov. Po Suberju povzemam novico, da naj bi vodila Predsednikov Svet svetovalcev za znanost in tehnologijo (PCAST) nobelovec Harold Varmus in eden od vodilnih raziskovalcev v projektu humanega genoma Eric Lander. Oba imata tudi izrazite zasluge v zagovarjanju Odprtega dostopa (Open Access), tako, da je mogoče pričakovati v prihodnje še večjo podporo tej zdaj že kar globalni iniciativi.

Semantični iskalnik

Seveda je prilastek “semantični” lahko marketinško zavajajoč, vendar pa sem ob hitrem pogledu na “semantični iskalnik” hakia postal pozoren na posebno rubriko z “verodostojnimi stranmi” (credible sites). V teh zadetkih se pojavljajo viri, ki izpolnjujejo nekatere kriterije zanesljivosti kot so: ocena z vrstniki (peer review), odsotnost komercialnih vplivov, aktualnost vira z delujočimi povezavami in avtentičnost vira, ko je ponudnik informacije tudi njen avtor.

Hakia ima svoj blog, ponujajo pa tudi stran my hakia, kjer si lahko sami ustvarjate svoj časnik. Zanimivi bodo odmevi s strani uporabnikov!

Proverbiarium 93

Qui habet aures audiendi audiat.
(Kdor ima ušesa, ki slišijo, naj posluša.)

Qui in altum mittit lapidem, super caput eius cadet.
(Kdor meče kamen kvišku, temu bo padel na glavo.)

Qui in pergula natus est, aedes non somniatur.
(Kdor je rojen v lopi, ne sanja o dvorcu.)

Voščim prijetne praznike

Vsem svojim bralcem želim prijazno božično praznovanje, v novem letu pa zdravja in veliko blogarskih užitkov.

Odprti dostop v 2008

Peter Suber na svojem blogu v izvlečku povzema zapis Heather Morrison: “Dramatic Growth of Open Access: 2008 Early Annual Edition” iz njenega bloga. Vseakor spoštovanja vredni podatki.

Lawrence Lessig gre na Harvard

Ekspert ustavnega prava, spletnega prava in pravnega urejanja intelektualne lastnine Lawrence Lessig odhaja iz Stanforda na Harvard, kjer bo prevzel direktorstvo Edmond J. Safra Foundation Centra za etiko. V svoji vlogi želi poglobiti delo centra na etičnih vprašanjih javnega in profesionalnega življenja. Posebno zanimiv bo petletni projekt v katerem naj bi raziskali, kakšne so posledice, ko so javne ustanove odvisne od sredstev iz virov, ki imajo seveda lahko na ustanove vpliv. Npr. ko gre za medicinske raziskave, ki so podprte s sredstvi farmacevtskih firm, katerih proizvode testirajo  ali ko gre za raziskovalce, v katerih delo so vključene posebne interesne skupine.

Lessig objavlja tehtna znanstvena dela, ob tem je odmeven v živahnem popularnem publicističnem delu in si je ime ustvaril tudi kot ploden knjižni avtor. Posebnost njegovih petih knjig : “Remix” (2008), “Code v2” (2007), “Free Culture” (2004), “The Future of Ideas” (2001), in “Code, and Other Laws of Cyberspace” (1999) pa je, da so tri od njih: Code v2, Free Culture in The Future of Ideas na njegovi spletni strani na voljo v odprtem dostopu z licenco Creative Common. Lessig je namreč tudi eden od duhovnih očetov globalne organizacije CC.

O koristnosti Twitterja

Med bolj svežimi “modnimi” storitvami Spleta 2.0 je tudi Twitter. Nekaj koristnih nasvetov in opozoril k njegovi (tudi poslovni) rabi  najdete na blogu Chrisa Brogana.  

O znanstvenih iskalnikih

Pojdite na blog “spineless?” in si oglejte predstavitev desetih znanstvenih iskalnikov s kratkimi anotacijami za vsakega od njih.

JICS na YouTube

Britanski The Joint Information Systems Committee (JISC) je javno financirana ustanova, ki skrbi za inovativno uporabo IKT v visokošolskem izobraževanju in raziskovanju. Zdaj so odprli tudi svoj kanal na YouTube.

Proverbiarium 92

Non numeranda, sed ponderanda argumenta.
(Dokaze je potrebno tehtati, ne šteti.)

Non omne licitum honestum.
(Ni vse častno, kar je dovoljeno.)

Non omnes qui habent citharam, sunt citharoedi.
(Niso vsi, ki imajo kitaro, kitaristi.)

AccessApps

AccessApps, je skupek 50 programskih aplikacij, ki so odprtokodne in brezplačne saj jih je JISC zato izbral in priporočil. Poganjate jih lahko iz USB ključka. Nabor vsebuje najrazličnejše pripomočke za urejanje teksta, slikovnega in avdiogradiva, sicer si je pa najbolje pogledati spisek ponujenih aplikacij.

iBOL

iBOL je kratica za "The International Barcode of Life project", za projekt z izjemno obsežnim ciljem - zbrati in povezati knjižnice sekvenc in oblikovati tehnologijo za hitro in ceneno identifikacijo organizmov.  Naloga je podprta s predpostavko, da raznolikost v sekvencah v kratkih, standardiziranih genskih regijah (DNK črtnih kodah) omogoča tako identifikacijo znanih kot odkrivanje novih organizemskih vrst. Z vzpostavitvijo identifikacijskega sistema na temelju digitalnih DNK  nizov namesto s pomočjo analognih lastnosti, DNK črtno kodiranje ponuja  močno izboljšavo naših možnosti spremljanja biotske raznovrstnosti z vsemi njenimi globokimi socialnimi in ekonomskimi vplivi.

Kazala revij

Spomnim se, kako koristna za rešerširanje je bila  tiskana publikacija Current Contents, v kateri nas je ISI (sedaj Thomson Reuters) seznanjala s kazali znanstvenih revij, ki so jih pokrivali v svojih bazah. Danes je ta servis znan kot Currents Contents Connect in je seveda naročniško dostopen na spletu. Na spletu pa JISC ponuja podobno orodje, Journal Table of Contents System (s kratico ticTOCs).  Na voljo je v odprtem dostopu, iščemo lahko kazala 11.394 revij 414 založnikov. Iskanje vedno ponudi zadnjo številko revije, s povezavami pa lahko nato vstopamo tudi v baze s polnim tekstom, če smo na revijo/založnika naročeni.  Pripravimo si lahko tudi lasten nabor revij, ki jih sledimo (MyTOCs).

Proverbiarium 91

Omnia, quae sunt, aliquando coeperunt.
(Vse ima svoj začetek.)

Omnia tempus revelat.
(Čas vse razkrije.)

Omnia vertuntur.
(Vse se spreminja.)

Technorati obnovljen

Med iskalniki blogov je Google Blogsearchu, ki mu k popularnosti nedvomno pripomore že močno ime, vedno uspešno konkuriral Technorati. Zdaj se je Technorati pomladil, tako v podobi kot v funkcionalnosti. In kot vedno je Technorati znova pripravil letni statistični pregled blogosfere, kjer ob tem, da izvemo marsikaj splošnega o blogu in bloganju, najdemo tudi podatke o trendih uporabe tega izjemnega fenomena na Spletu 2.0.

Proverbiarium 90

Non luctu, sed remedio opus est in malis.
(Težav ne rešujemo z žalostjo, ampak z zdravilom.)

Nec minor est virtus, quam quaerere, parta tueri.
(Nič manjša vrlina ni pridobljeno ohraniti, kot ga je pridobiti.)

 Non, nisi parendo, vincitur.
(Ne moremo zmagati, če se ne pokorimo.)

Vrednotenje starih tiskov dobiva veljavo

Prof. dr. Andrej Šalehar nas je razveselil s pripravo bibliografije "Slovenske knjige in tiski s področja živinoreje do leta 1945". Dostop je urejen na spletni strani Javne službe ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji.

Preiskovanje knjižnega teksta s telefonom

Razvijalci novega odprtokodnega mobilnega operacijskega sistema Androida med številnimi aplikacijami ponujajo tudi možnost tekstovnega preiskovanja knjig (full-text search). Možnost je mogoče uporabiti pri knjigah, ki so vključene v Googlov projekt digitaliziranja knjig (Google Book Search), postopek pa je za uporabnika zelo enostaven. S kamero ustreznega mobilnega telefona prečitamo ISBN kodo fizične knjige, nato se spletno povežemo z Googlovo bazo digitaliziranih tekstov in z geslom iz celotnega teksta poiščemo mesto v knjigi, kjer se izbrano geslo pojavlja. Uporabnost je široka, zelo je npr. olajšana presoja knjige v knjigarni, ko lahko na hitro preverimo ali knjiga vsebuje informacijo, ki jo iščemo.

Zdaj torej ne bom več čakal na iPhone, tudi ne na RIMov BB Storm, ampak držim pesti, da se pri naših ponudnikih čimprej pojavi telefon z Androidom.

Knjiga o vsebinah v javni lasti

O tem, kako lahko v prihodnje pričakujemo razvoj zaščite intelektualne lastnine, se  je razpisal prof. James Boyle v svoji novi knjigi "The Public Domain". In zvest svojemu zavzemanju za javnost znanja je knjigo, ki se sicer izšla v klasični papirni verziji pri založbi Yale University Press, objavil v odprtem dostopu tudi na posebni spletni strani in si jo torej lahko v .pdf obliki brezplačno naložite na svoj računalnik.

Proverbiarium 89

Ignoti nulla cupido.
(Ne pogrešamo tega, česar ne poznamo.)

Ille crucem sceleris pretium tulit, hic diadema.
(Eden pride z zločinom na križ, drugi do krone.)

Ille dolet vere, qui sine teste dolet.
(Resnično žaluje tisti, ki žaluje brez prič.)

Nov slovenski blog znanstvene vsebine

Naročniki Googlove skupine "Kvarkadabra obvestila" smo danes dobili sporočilo, da je pričel z delom nov slovenski blog, cit: "... v katerem poskušamo predstaviti delo znanstvenika. Blog smo poimenovali "Laboratorijski dnevniki: Zgodbe iz znanstvenikovega vsakdana"...".

Ko sem seveda, radoveden, pokukal na blog, sem videl, da je prvi zapis nastal že 10. oktobra in da se je zbrala simpatična skupina avtorjev, ki načenjajo prav zanimive teme. Slovenska strokovna blogosfera se torej še kar krepi in naj bo kar se da dolgoživa!

Kot amaterskemu informatiku mi je posebno padel v oči zapis o obisku Paula Ginsparga v švicarskem CERNu. Ginsparg se je namreč pomembno in najbrž tudi za gibanje odločilno vpisal med zaslužne pobudnike svetovne iniciative Odprtega dostopa (Open Access). V luči tega pomembnega premika v pretoku znanja je zanimivo prebrati kako sam Ginsparg gleda na dogajanje.       

Odlaganje dokumentov na Facebooku

Če ste kot član(ica) akademske srenje uporabnik(ca) Facebooka potem bo zanimivo za vas tale obvestilo. Stuart Lewis je v okviru JISC projekta SWORD 2 pripravil na Facebooku aplikacijo za odlaganje dokumentov. O tem lahko preberete več v zapisu na Lewisovem blogu: "Launched Today: the Facebook Repository Deposit Application."

O učnih spletnih vsebinah

Spletne vsebine prispevajo vse pomembnejši del k učnim vsebinam (tudi o tem je tekla beseda na okrogli mizi na kongresu SMD). Da je priprava in vzdrževanje kvalitetnih spletnih vsebin odgovorna naloga, se pripravljalci in uporabniki premalo zavedamo. Ne nazadnje, ker se lahko prevelika lahkotnost pri uporabi spleta konča tudi v pravnih zapletih. O tem in še o marsičem nas pouči priročnik, ki je nastal v okviru britanskega JISC PoWR projekta pod naslovom Preservation of Web Resources Handbook in ga lahko uporabljamo v odprtem dostopu.  Priporočljivo branje zlasti za vse vzdrževalcev spletnih strani visokošolskih ustanov!

Proverbiarium 88

Aurea ne credas, quaecunque nitescere cernis.
Ni res, da je vse kar se sveti, zlato.

Auro loquente nil pollet quaevis oratio.
Kjer govori zlato, noben drug govor ni dovolj močan.

Aurum probat ignis et miseria bonos viros.
Zlato se preskuša v ognju, dobri ljudje pa v nesreči.

Skupina za razmislek

Z manjšo zamudo povzemam sporočilo naših medijev, da je predsedujoči EU Nicolas Sarkozy imenoval za generalnega sekretarja t. i. Skupine za razmislek pri EU (EU Reflection Group) prof. dr. Žigo Turka, našega bivšega ministra za razvoj.  Prof. dr. Turk je brez dvoma s svojim prispevkom pri usklajevanju lizbonske strategije pustil sled, katere rezultat je zdaj to izjemno pomembno imenovanje. Skupine za razmislek pri EU, ki ji predseduje bivši španski premier Felipe Gonzalez, se držita tudi dva epiteta: "Council of the Wise" in "EU Think Tank", ki dovolj povesta o ciljih te skupine.

Prof. dr. Turku iskreno čestitam in upam, da bo kmalu na svojem blogu zapisal besedo o svojih novih nalogah in načrtih.

Usodno zanimanje

Kot lahko preberemo na spletu TechCrunch, je močno popularizirani EU projekt digitalizacije evropske kulturne dediščine Europeana postal žrtev izjemnega zanimanja. V prvi uri po odprtju so zabeležili deset milijonov dostopov in server tega ni zdržal.  Obljubljajo, da bo v sredi decembra na voljo bolj robustna verzija; smo v nestrpnem pričakovanju!

Genome Medicine

Genome Medicine je spletna revija s presojo vrstnikov (peer reviewed) in je na voljo v odprtem dostopu. Namenjena je medicinskim temam s poudarkom na genomiki in postgenomiki, kar dobro ponazarjajo teme sekcij v reviji: sistemska medicina in informatika; postgenomski napredek v medicini; socialna, etična in pravna vprašanja genomske medicine; genomska epidemiologija in javnozdravstvena genomika; osebna medicina in terapevtika ter molekularna genetika, genomika in epigenetika obolenj.

RefSeek

Spletni iskalnik RefSeek je izraziteje namenjen akademskim uporabnikom, torej študentom in raziskovalcem. Ponuja preko milijarde dokumentov, kar vključuje spletne strani, knjige, enciklopedije, revije in časnike.

Repositories Worldwide

Spletna stran Repositories Worldwide vas bo aktulno obveščala o dogajanju v področju Odprtega dostopa, še posebno ciljano v tematiki odprtodostopnih depozitnih arhivov - repozitorijev. Tekoče boste informirani o depozitnih servisih in njihovih lokacijah, o novih publikacijah, poročanju blogerjev informatikov ipd.

Spletni detektiv

Poznate pojav, ko se nekatere spletne strani zelo pogosto obnavljajo pa bi radi, da to ažuriranje spremljate. To vam omogoča orodje, ki se obnaša kot pravi spletni detektiv: TrackEngine. Je koristna pomoč običajnim spletnim uporabnikom, hvaležno jo bodo npr. sprejeli blogerji, dobrošel pomočnik pa je tudi upravljalcem spletišč. Osnovna verzija je brezplačna, le prijaviti se morate.

Proverbiarium 87

Non stilla una cavat marmor.
(Ena kaplja ne izdolbe marmorja.)

Non sufficit scire bonum, nisi etiam opere exerceatur.
(Ni dovolj poznati dobro, če ga tudi ne udejanimo.)

No sum qualis eram.
(Nisem več kar sem bil.)

Reference Extract

Obeta se nam nov, sicer splošen iskalnik Reference Extract, ki pa bo zanimiv iz posebnega razloga. Njegovi zadetki bodo namreč odtehtani na osnovi primerjave s spletnimi stranmi, ki bodo najpogosteje citirane s strani knjižničarjev iz približno 1.400 knjižnic v svetu, tako da bi se močno povečalo zaupanje do verodostojnosti vsebin.

In ko smo ravno pri vprašanju zanesljivosti vsebin naj opozorim na spletno stran Internet Detective, kjer vas v priročniku opozorijo na kritični ramislek, ki je potreben zlasti takrat, ko Internet uporabljamo za raziskovalne namene.

Metager

Recherchenblog je posvetil nemškemu iskalniku Metager nekaj več besed in nam predstavil predvsem nekatere njegove prednosti, ki mu dajejo ob velikih monopolnih iskalnikih tipa Google vendarle nekatere specifičnosti in prednosti.

Proverbiarium 86

Non annosa uno quercus deciditur ictu.
(Starega hrasta ne podremo z enim udarcem.)

Non bene pro toto libertas venditur auro.
(Svobode ne prodamo za vse zlato (sveta.))

Non bene, si tollas proelia, durat amor.
(Ljubezen ne traja dolgo, če odstranimo prepir.)

The Tower and the Cloud

V okviru projekta EDUCAUSE je izšla nova knjiga, "The Tower and the Cloud", ki je prosto dostopna v digitalni obliki, mogoče pa jo je kupiti tudi v papirni izdaji. Knjiga je zapis ekspertov o vplivu informacijske tehnologije in njenih orodij na visokošolsko izobraževanje.

OECD Factbook 2008

Letošnja izdaja tradicionalne statistične publikacije OECD Factbook 2008 je že na voljo na spletu.

Avtorske pravice

Charles W. Bailey, Jr., legendarni univerzitetni knjižničar je nedavno objavil članek "Authorʹs Rights, Tout de Suite", namenjen avtorjem, ki objavljajo v revijah, da se seznanijo z osnovami avtorskih pravic in jim tudi omogoča, da se poglobijo v to materijo s posegom v obsežen nabor internetnih virov.

Tale video v holandščini (z angleškimi podnapisi) pa vas v kratkih napotkih prav tako seznani s tematiko avtorskih pravic.

Vodič do e-knjig

Tole wiki stran boste najbrž odprli z veseljem, ponuja namreč povezave do virov e-knjig, ki so v odprtem dostopu. Bom hvaležno uporabljal!

Članki o Odprtem dostopu

J. A. Eisen nam v svojem blogu izdaja, da je Revija Genome Technology ponudila v branje vrsto člankov o odprtem dostopu (Open Access). Opozarja pa nas tudi na članek o odprtem dostopu v reviji PLoS  Biology. 

Proverbiarium 85

Interdum lacrimae pondera vocis habent.
(Včasih imajo solze težo besed.)

Inter malleum et incudem versari.
(Znajti sem med kladivom in nakovalom.)

Inter pocula non est disputandum.
(Ob kozarcu ni vredno razpravljati (modrovati).)

Predavanja na videu

Kolega Pušnik nas danes spozna z izjemnim portalom VideoLectures.net, ki ob zares koristni vsebini navdušuje tudi, ker je rezultat slovenske pameti. Ob vsebinah, predvsem predavanjih učnih vsebin in javnih nastopih, ki so jih prispevali domači avtorji, povezuje portal tudi do predavanj nekaterih najimenitnejših spletišč iz domene Open Course Ware, kot je npr. MITOpenCourseWare.   

Večjezični Knol

Googlova vzporednica Wikipediji z imenom Knol ( o njej sem pisal )  se je kot kaže uspela uveljaviti. Da ima dobre izglede preživetja sklepamo lahko tudi iz najnovejše poteze, ko bo poslej Knol ob izvorni angleški obliki izhajal tudi v treh drugih jezikih: v francoščini, nemščini in italijanščini. 

Open Learn

V okviru britanske The Open University deluje poseben projekt Open Learn, ki zagotavlja v odprtem dostopu uporabo izbranih učnih materialov, ki jih tudi sicer uporablja ta najuglednješa visoka šola za študij na daljavo v svetu. Več o projektu lahko preberemo v članku S. Godwina in sod. 

Enciklopedija življenja

Zdaj v drugem letu obstoja, Enciklopedija življenja - "The Encyclopedia of Life" (EOL) že kaže svojo monumentalno podobo osrednjega informacijskega portala za predstavitev živega sveta, ki, naj poudarim, deluje v režimu odprtega dostopa. Pomemben del projekta prispeva tudi Knjižnica dediščine biotske različnosti - "The Biodiversity Heritage Library" (BHL), kjer pravkar skenirajo vso temeljno literaturo o biotski različnosti. Temeljit pregled in razpravo o celotnem projektu predstavlja članek Cathy Norton.  

State Papers Online

Splet State Papers Online napoveduje izjemen vir faksimilnih dokumentov britanske zgodovine med leti 1509 - 1714.  

Proverbiarium 84

Qui bene amat, bene castigat.
(Kdor dobro ljubi, dobro kaznuje.)

Qui bene distinguit, bene docet.
(Kdor dobro razlikuje, dobro poučuje.)

Qui dedit beneficium taceat, narret qui accepit.
(Kdor je storil dobro delo naj molči, govori naj tisti, ki ga je užil.)

In the Library with the Lead Pipe

Za splet "In the Library with the Lead Pipe" ni povsem jasno ali gre za e- revijo ali za blog. Vsekakor ta nejasnost nakazuje iskanje nove poti pri uporabi spleta kot medija strokovne revijalike. Vsak prispevek - tematika je širok obseg knjižničarstva - bo presojan vsaj z dvema ocenjevalcema, ob tem naj bi se s komentiranjem razvila širša tematska razprava. Brez dvoma bo vredno opazovati, kako bo poskus zaživel! 

Priročnik za iskanje slik na spletu

V sodelovanju JISC in Intute je nastal priročnik za iskanje slik na internetu, ki je prostodostopen in enostaven v uporabi.

In ko smo že pri slikah, ne bo odveč če omenim še  dve zanimivi storitvi na spletu; ena je iskalnik podobnih slik GazoPa ( prebral v Spletnih novicah) in "slikovni zajemalec" Project Jing, ki omogoča zajemanje slik in video klipov iz spleta (poenostavljena brezplačna oblika tega, kar sicer omogočajo plačljivi SnagIt ali Camtasia Studio). 

Založniki Odprtega dostopa se povezujejo

Založniki edicij odprtega dostopa (Open Access) in nekateri izdajatelji revij v odprtem dostopu so oblikovali "The Open Access Scholarly Publishers Association" (OASPA). Cilj združenja je enotnejši nastop segmenta odprtega dostopa v založniški sferi in standardizacija ter uveljavitev učinkovitejših poslovnih rešitev v odprtem dostopu.

Scotland's Information

"Scotland's Information" je spletna storitev za iskanje in odstop do vsebin škotskih arhivskih, knjižničnih in muzejskih zbirk. Splet je organiziran enostavno, deluje pa prijazno in učinkovito. (zahvala Peter Scott's Library Blogu).

American Libraries

Dostop do revije "American Libraries", publikacije ameriškega knjižničnega združenja (American Library Association) je zdaj mogoč pred posebne prijave. Zvezke prebiramo s posebnim ebrary čitalnikom, ki si ga v iskalnika IE ali Firefox predhodno naložimo. Revija American Libraries ima tudi svoj blog  AL Inside Scoop.

Proverbiarium 83

Qui tacet, consentire videtur.
(Kdor molči, pušča videz, da pristaja.)

Quod ante pedes est, non vides.
(Kar je pred nogama, ne vidiš.)

Quod cito fit, cito perit.
(Kar hitro nastane, hitro premine.)

Quod differtur, non aufertur.
(Kar odlagamo, ne odstranimo.)

Knjige, ki naj bi jih prebral prihodnji predsednik ZDA

Na poziv revije Nature so nekateri ugledni znanstveniki predlagali prihodnjemu predsedniku ZDA knjige, ki naj jih prebere. Ker morda nimate vsi dostopa do revije Nature, naj navedem predlagatelje in glavne podatke o teh knjigah:

Steven Shapin (profesor, Harvard University) predlaga: Daniel S. Greenberg: Science, Money, and Politics (Univ. Chicago Press, 2001)

Jerry Coyne (profesor, University of Chicago, Illinois) predlaga: Richard Dawkins: The Blind Watchmaker (W. W. Norton, 2006; Longman, 1986)

Rita Colwell (zaslužna profesorica, University of Maryland in Johns Hopkins University Bloomberg) predlaga: Paul de Kruif: Microbe Hunters (Houghton Mifflin Harcourt, 2002; Harcourt, 1939)

Martin Nowak (profesor, Harvard University) predlaga: Robert Axelrod: Evolution of Cooperation (Basic Books, 1984)

Jerry Ravetz (University of Oxford, VB) predlaga: Denise Caruso: Intervention (Hybrid Vigor Press, 2006)

Kevin Padian (profesor, University of California, Berkeley) predlaga: Seth Shulman: Undermining Science (Univ. California Press, 2006).

Dnevi spomina, opomina ali zavedanja

Včeraj je bil Dan odprtega dostopa (Open Access Day) in današnji je Dan blogerske akcije (Blog Action Day). Včerajšnjega so ozaljšali z mednarodnim tekmovanjem za najboljši prispevek na temo odprtega dostopa. Zmaga je šla dvema blogerjema: Doroteji Salo in Gregu Ladenu.  Dan blogerske akcije pa je namenjen razpravam o revščini.

14. oktober - Open Access Day

V tednu, ki prihaja, natančneje v torek, 14. oktobra, se bomo spomnili vsakoletne akcije "Dan odprtega dostopa". Na ta dan je v blogosferi načrtovana tudi skupna akcija o kateri lahko več preberete na blogu Open Access Day in takrat se ponovno oglasim.

Ekonomika digitalnega knjižničarstva

Kogar skrbi gospodarnost digitalnih knjižnic bo lahko zdaj segel po monografski publikaciji "Economics and usage of digital libraries: byting the bullet" urednikov J. K. MacKie-Mason in Wendy Pradt Lougee, ki je izšla pri Univerzi Michigan, Ann Arbor. Dokument je na voljo tudi v odprtem dostopu.

science@cambridge

science@cambridge omogoča simpatičen in učinkovit vstop v virtualno knjižnico knjižničnega sistema Univerze v Cambridgeu.

BioMed Central k Springerju

Največji založnik odprtega dostopa v svetu BioMed Central (BMC) se bo pridružil Springerju. Slaba ali dobra novica? Springer zagotavlja, da ne bo spreminjal usmeritve BMC v odprti dostop in lahko si le želimo, da bodo obljubo držali. 

Proverbiarium 82

Posteriores cogitationes sapientiores solent esse.
(Kasnejše misli so običajno modrejše.)

Post hoc non est propter hoc.
(Po tem ne pomeni zaradi tega.)

Post mala segetem serendum est.
(Po slabi žetvi je treba (ponovno) sejati.)

"Zgodovinski spomin"

Povzemam po sporočilu prof. dr. A. Šaleharja:
"V Kmetijskih in rokodelskih novicah je bil leta 1876 objavljen v nadaljevanjih članek "Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta", ki je dosegljiv na spodnjem naslovu:

http://www.dlib.si/documents/clanki/kmetijske_in_rokodelske_novice/1876/pdf/34_02_1.pdf

Članek je urejen po dnevih in mesecih ter šele nato po letih, kar zakriva preglednost, a je zaradi številnih pomembnih podatkov, ki jih običajno težko najdemo ali ugotovimo, dober strokovni pripomoček. Pomagamo si lahko z iskalnikom."

Ta "časovni trak" je zares zanimiv, opozoriti pa moram, da gre za precej obsežen dokument  v formatu .pdf (53 MB) in se počasi nalaga!

Odprti dostop v kmetijskih vedah

Za one, ki ste vešči  nemškega jezika bo dobrodošel pregledni članek Huberta Schliebera: "Der freie (kostenlose) Zugang zu Publikationen aus Wissenschaft und Bildung im Internet über Open Access (OA) :  Schwerpunkt Landwirtschaft" o razširjenosti odprtega dostopa v kmetijskih vedah.

Knjiga esejev Content

Znani borec za svobodo avtorskih pravic in pisatelj Cory Doctorow je svojo knjigo "Content: Selected Essays on Technology, Creativity, Copyright, and the Future of the Future" ponudil na spletu v odprtem dostopu pod licenco Creative Commons. C. Doctorow je me drugim znan tudi kot eden od piscev na znanem blogu BoingBoing.

Liber Quarterly

Revija evropskih raziskovalnih knjižnic Liber Quarterly bo poslej na spletu dostopna v odprtem dostopu.

Libraries Unleashed

Letos spomladi je časnik Guardian v svoji sekciji News/Eduaction odprl nov dodatek – ‘Libraries unleashed’ –  ki podpira JISCovo kampanjo Libraries of the Future  in predstavlja dosežke britanskih akademskih knjižnic in njihovo vlogo v digitalni dobi.

Search.io

Na zanimiv način predstavlja rezultate svojega iskanja metaiskalnik search.io; rezultate iskanja namreč predstavlja v vzporednih naborih za vsak uporabljeni iskalnik posebej, kar zelo olajša primerjavo učinkovitosti posameznega iskalnika.

Proverbiarium 81

Inutile pondus terrae.
(Nepotrebna obremenitev zemlje. Preneseno: Nekoristen človek).

In vitia alter alterum trudimus.
(Drug drugega potiskamo v greh.)

Ipsa olera olla legit.
(Vsak lonec si sam izbira zelje. Torej: Kakšen lonec, takšna vsebina.)

Uh, je naporno...

Danes doživljam prvi dan kot upokojenec, predvsem si belim glavo s tem kako bom poslej urejal svoj vsakdan. Vsekakor upam, da bom lahko blogariji namenjal več časa. Če mi boste bralci kot komentatorji pomagali bo tale blog lahko še koristnejši.

Research Blogging

V blogosferi, konkretnje, v sferi znanstvenih blogov se uveljavlja zanimiva nova uporabnost blogov, namreč podpora ocenjevanja znanstvenih prispevkov s pomočjo t. i. presoje vrstnikov (peer review). Urejen je poseben blogerski portal Research Blogging o katerem sem že na kratko poročal. Zdaj povejmo nekaj več, predvsem o tem kdo ga ureja in kako deluje in o tem si lahko preberemo naslednje:

"Kdo smo?
Research Blogging je neprofitno organizirana skupnost, ustanovljena je bila s strani blogerjev za blogerje in deluje s sodelovanjem blogerjev in bralcev blogov. Portal vzdržuje SMG Technology, ki je dobrohotno podprta s strani Seed Media Group. Našo skupino sestavljajo: sestra Edith Bogue, Dave Munger, Mike Dunford, John Wilkins, Zachary Tong, in Eric Schnell, zanašamo pa se na sodelovanje stotin blogerjev in bralcev, ki omogočajo, da portal dobro deluje.

Kako deluje?

• Blogerji -- pogosto eksperti v svojem področju -- najdejo nove vznemirljive vrstniško ocenjene raziskave in želijo sodelovati. Za svoj blog napišejo premišljen zapis o izbrani raziskavi.

• Blogerji se registrirajo pri nas in uporabijo kratko enovrstično kodo, ki jo vključijo v svoj zapis. Ta koda ne samo, da našo spletno stran obvesti o njihovem zapisu ampak predstavlja to tudi ustrezno formatiran raziskovalni citat za njihov blog.

• Naše programje avtomatično odkriva registrirane bloge in išče zapise z vstavljeno kodo. Ko jih najde, jih indeksira in jih izpiše na naši prvi strani -- tisoče zapisov iz stotin blogov, ki se vsi znajdejo urejeni po področjih na enem samem mestu.

• Kvaliteta blogov na naši strani je spremljana s strani naših  blogerjev - članov. Če zapis ne upošteva naših navodil, ga odstanimo iz naše baze. Sporni primerki se lahko tudi razrešujejo z razpravo na blogu.

• Blogerje tudi oskrbimo s posebno ikono, ki jo dodajo k svojemu zapisu, da je prepoznan kot zapis v katerem presojajo izbrano delo. Preko tisoč blogov v blogosferi že nosi to ikono in so zlahka opaženi.

Če ste bloger, ki piše resne znanstvene prispevke, vam Research Blogging ponuja možnost, da resne zapise ločujete od drugega teksta v blogih. S tem usmerjamo vaše stalne in nove bralce k zapisom s katerimi ste se trudili. Vse kar potrebujete je lasten blog, naša navodila in s presojo ocenjen raziskovalni članek o katerem bi radi razpravljali.

Bralci lahko pripomorejo k boljšemu delu našega portala, tako da se oglasijo s komentarji na našem blogu in z opozarjanjem na zapise, ki ne dosegajo naših standardov. Lahko nam tudi pošljete elektronsko pošto na naslov admin@researchblogging.org."

O portali lahko nekaj preberemo tudi v članku o prodoru Spleta 2.0 v znanstveno informatiko.

Hiperpovezave v odprtem dostopu

Tale revija nas morda preseneti z nenavadnim imenom: Webology, venar je ime kar pravšnje. Npr. v zadnji številki nas z uvodnim člankom  "Citation-Linking Analysis to Open Access Journals" opozorijo na koristno možnost, ko s pomočjo hiperpovezav povezujemo v literaturi članka citirane vire z originalnimi teksti na spletu. Poleg hitrega iskanja to dodatno povečuje privlačnost in popularnost odprtodostopnega objavljanja znanstvenih in strokovnih prispevkov. Če razen tega upoštevamo, da na predpostavki takega citiranja temeljijo tudi sodobni citacijski indeksi, kot sta Google Scholar in CiteSeer, je zadeva še toliko bolj priporočljiva.

Sistem za spletno konferenco

V partnerstvu več univerz deluje t. i. Public Knowledge Project, ki je znan tudi po različnih prosto dostopnih spletnih programskih rešitvah. Ena takih je tudi Open Conference Systems (OCS), torej orodje, ki omogoča oblikovanje in izvedbo spletnih konferenc.

Iskalnik BioLit

Specializiran iskalnik BioLit je namenjen iskanju člankov, objavljenih v revijah z odprtim dostopom (Open Access).

EuroJournals

Pobuda EuroJournals® udejanja za raziskovalce možnost hitrega objavljanja, posebno za tiste, ki delujejo v zelo kompetitivnih in dinamičnih področjih. Ponuja hitro presojo z vrstniki iz področja (peer review)  in po sprejemu takojšnjo objavo v svojih revijah, ki so dostopne v odprtem dostopu.

Knjižnica Yale na spletu Facebook

Ob manj zahtevnih, rekli bi lahko lahkotnejših ciljih, ki jih sledijo socialna omrežja, opažamo v zadnjem času njihovo vse pogostejšo uporabo za bolj "resne" namene; ob pojavljanju profilov, ki jih prispevajo npr. visokošolski učitelji, to okno v spletni svet uporabljajo tudi ustanove. Dober primer je npr. spletna stran Knjižnice Univerze Yale na spletu Facebook. Morda je to dober vzorec za slovenski prostor, saj je Facebook pri nas zelo popularen.

Research Explorer

Nemška akademska službe za izmenjavo (DAAD) nam na svojem spletu ponuja zanimivo pomoč - Research Explorer - za  iskanje raziskovalnih ustanov, razsikovalnih vsebin in projektov ter raziskovalcev v Zvezni republiki Nemčiji. 

Proverbiarium 80

Finis coronat opus.
(Konec okrona delo.)

Finis sanctificat media.
(Razlog posvečuje sredstvo.)

Fit fabricando faber.
(Kovač "nastane" s kovanjem.)

Flama fumo proxima est.
(Ogenj je blizu dima. Po naše: Kjer je dim je tudi ogenj.)

Kandidata o znanosti

Predsedniška kandidata Barack Obama in John McCain odgovarjata na 14 vprašanj, ki zadevajo prihodnost ameriške znanosti. Kako drugače je, kadar se politične korifeje odzivajo na dejanska vsebinska vprašanja in se ne pogovarjajo o aferah. 

Conyers proti NIH odprtemu dostopu

Razburjenje ob zakonskem predlogu, t. i. Conyers bill-u, ki bi naj odpravil obvezo NIH o odprtem dostopu znanstvenih objav iz javnega financiranja (o tem tudi >tukaj), se v ameriški znanstveni srenji močno krepi. Potem, ko se je 33 Nobelovih nagrajencev izreklo v podporo NIH mandata, je zdaj tudi devet organizacij iz področja knjižničarstva in izdajateljstva v pismu zavrnilo Conyerjev predlog zakona.

Foodbase

Foodbase je nova, na odprtem dostopu temelječa zbirka podatkov o hrani in prehrani, ki jih ustvarja britanska Food Standards Agency.

ScienceStage

ScienceStage je nov znanstveni portal, ki se predstavlja tako:  "ScienceStage.com je univerzalni online portal za znanost, napreden pouk in akademsko raziskovanje. Je virtualna konferenčna dvorana, predavalnica, laboratorij, knjižnica in mesto srečevanj, vse obenem. Ponuja nove oblike znanstvenih predstavitev, znanstvenih razprav in prenosa akademskega znanja ob uporabi video, avdio in tekstovnih vsebin."

Iskanje oseb

Iščete osebo za katero poznate npr. samo priimek. Na spletu je seveda mogoče to storiti že s splošnimi iskalniki, poleg tega pa je na voljo množica specializiranih iskalnikov, naj vsam svetujem vsaj dva: 123poeple  in yasni.de (o slednjem se je obsežneje razpisal tudi Recherchen Blog).

Res Ipsa Blog

Bensin Varghese nam na svojem blogu Res Ipsa Blog svetuje nekaj pripomočkov, ki v zlasti okolju Firefox povečajo učinkovitost pri iskanju dokumentov: bo koristno za dokumentaliste in raziskovalce.

Proverbiarium 79

Navis, quae in flumine magna est, in mari parvula est.
(Ladja, ki je na reki velika, je na morju majhna.)

Nec aliud sentire nec aliud loqui.
(Ni prav eno misliti in drugo govoriti.)

Necesse est multos timeat, quem multi timent.
(Bati se mora množice tisti, ki se ga mnogi bojijo.)

Digitalna informatika zmanjšuje citiranost

Od njegove objave v juniju letos v reviji Science Evansov članek še vedno buri duhove v znanstveni srenji. Z analizo digitalnih informacij in z njihovo primerjavo s tiskanimi viri je J. Evans ugotovil, da čeprav odpira splet raziskovalcu bogat dostop do raziskovalnih revij pa avtorji-raziskovalci citirajo v svojih del manj člankov, ko so to počeli njihovi vrstniki v časih klasičnega knjižničnega dostopa do istih revij. In citirajo tudi več novejših člankov in iz manj revij kot nekoč. Pri NSF so pripravili video intervju s prof. J. Evansom. 

UKPubMed Central

Nastal je leta 2007, zdaj pa je digitalni arhiv UKPubMed Central pridobil tudi dodatna razvojna sredstva s katerimi bodo ob pomoči British Library, Univerze Manchester in EMBL-EBI (European Bioinformatics Institute pri European Molecular Biology Laboratory) ter v tesnem kontaktu z britanskimi raziskovalci v biomedicini dorekli svojo organizacijo. Praktično gre za zrcalni arhiv ameriškega PubMed Central, s tem pa bo povečana varnost in dostopnost obeh arhivskih zbirk biomedicinskih dokumentov v odprtem dostopu. 

Nekaj bolj poljudnega o Odprtem dostopu

Tale članek si pa le preberite in čeprav je namenjen širšemu bralstvu pove lahko marsikaj zanimivega tudi strokovni publiki. Morda je to pomembno prav v trenutku, ko ameriški lobisti proti Odprtemu dostopu želijo s težko artiljerijo (>1, >2, >3)sesuti komaj uveljavljeno prakso ameriškega NIH. Ta praksa zahteva od avtorja znanstvenega članka, ki ga je financiral NIH (in torej davkoplačevalski denar), da tak članek deponira v arhivu, kjer bo članek v polnem tekstu dostopen komurkoli - torej v odprtem dostopu (Open Access).  In ne pozabimo: koncept NIH je inspiriral tudi avtorje novega evropskega projekta in če pade NIHov odprti dostop se morda slabo piše tudi evropski iniciativi.  

Google pripravlja globalni časopisni arhiv

Kot lahko preberemo v zapisu na The Official Google Blog načrtuje Google vzpostavitev arhivske baze novic svetovnih časnikov. Najprej bodo uredili dostop do že obstoječih digitalnih arhivov časopisnih hiš, nato pa bodo s postopnim digitaliziranjem starejših letnikov zavarovali vsebine vsega, kar je ohranjenega, od najmanjših lokalnih vse tja do vodilnih svetovnih časnikov. Dostop bo zagotovljen preko novičarskega portala Google News oziroma njegovega arhiva.   

Proverbiarium 78

Quot homines, tot sententiae.
(Kolikor ljudi, toliko misli.)

Quotidiana vilescunt.
(Vsakdanjosti izgubljajo vrednost.)

Quot linguas calles, tot homines vales.
(Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš.)

E-bilten CTK in Dikul UL

Pred nami je jesenska številka Obvestil CTK-ja ter Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani:

Testni dostop do IOP Science podaljšan do 30. septembra
Univerza v Ljubljani ima do 30.09.2008 aktiviran testni dostop do servisa IOP Science, ki vsebuje 56 revij s področij astronomije in astrofizike, biologije, kemije, računalništva, vzgoje in izobraževanja, tehnike, materialov, matematike, meritev, medicine, fizike. Spletni naslov portala je http://iopscience.iop.org/ .

IOP Publishing je testni dostop do svojih revij Univerzi v Ljubljani letos omogočil že aprila in maja, zdaj pa v želji, da bi servis naročiti za prihodnje leto, testni dostop ponavljajo.

Prosimo vas, da vaše vtise o zbirki posredujete na naslov e-pošte miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.

---------------------------------------------------------------------------------

IOS Press
Založba IOS Press je danes aktivirala 6-mesečni testni dostop do ca. 70 revij (dostop do začetka februarja 2009). Vstopna stran: http://iospress.metapress.com/home/main.mpx.

Poleg Univerze v Ljubljani imajo testni dostop do IOS še naslednje institucije: Univerza na Primorskem, Univerza Nova Gorica, Univerza v Mariboru, Kmetijski inštitut Slovenije, Onkološki inštitut Slovenije, Inštitut Jožef Štefan, Kemijski inštitut, ZRC SAZU, Splošna bolnica Celje, Inštitut za materiale, Statistični urad RS ter Inštitut za rehabilitacijo RS.Dostopne so revije s področij tehnike, naravoslovja, medicine kot tudi družboslovja. Seznam revij najdete na spletnem naslovu http://iospress.metapress.com/journals/.

Prosimo vas, da vaše vtise o zbirki posredujete na naslov e-pošte miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.  

---------------------------------------------------------------------------------

Celoten JSTOR za Univerzo v Ljubljani
Obveščamo vas, da je arhivska zbirka znanstvenih časopisov JSTOR (Journal storage) zdaj na voljo vsem študentom in osebju Univerze v Ljubljani. Stroške triletnega dostopa (2008-2011/junij), ki vključuje tudi oddaljen dostop, krije Univerza v Ljubljani. S tem dejanjem se Univerza v Ljubljani pridružuje skoraj 5000 institucijam v 126 državah sveta, ki že imajo dostop do tega vira.

Vabimo vas k iskanju in branju celotnih besedil iz skoraj 1000 znanstvenih časopisov s 47 različnih področij na več kot 24.000.000 straneh. V okviru konzorcija COSEC smo dogovorili dostop do vseh 14 zbirk, ki pokrivajo področja antropologije, arheologije, biologija, botanika, ekologija, ekonomije in podjetništva, filozofije, glasbe, izobraževanja, jezikoslovja in književnosti, matematike, statistike, naravoslovnih znanosti, politologije, prava, sociologije, umetnosti, zgodovine in zdravstva… Servis najdete na spletnem naslovu: http://www.jstor.org .

Med njimi so tudi številni prispevki slovenskih avtorjev, naj omenimo le najstarejšega, to je Valvasorjev »The Zirchnitzer Sea in Carniola«, ki je bil kot prvi slovenski znanstveni prispevek objavljen v drugem najstarejšem znanstvenem časopisu Philosophical Transactions of the Royal Society (1665-).

Posebnost zbirke je, da omogoča dostop od prvih letnikov znanstvenih časopisov, zadnji letniki pa so dostopni z dve do petletnim zamikom. Seznam revij je že dostopen v AZ seznamu revij v portalu DiKUL, za iskanje pa je portal še v programski pripravi.

---------------------------------------------------------------------------------

Novi spletni slovarji
Na voljo so trije novi spletni slovarji: Angleško-slovenski in slovensko-angleški pravni slovar ter večjezični metalurški slovar. Dostopni so na spletnem naslovu http://www.ctk.uni-lj.si/Slovarji.

---------------------------------------------------------------------------------

Millitary and government collection za Univerzo v Ljubljani
S 1. septembrom bodo uporabniki knjižnic Univerze v Ljubljani lahko dostopali do še ene zanimive podatkovne zbirke z imenom Millitary and Government Collection.

Dostopna bo na Ebscovem portalu http://search.ebscohost.com/. Pokriva pa področje vojaških ved in prava ter vsebuje številne vladne publikacije. Celotna besedila so dostopna iz okoli 300 revij.

---------------------------------------------------------------------------------

Enciklopedija Britannica Online dostopna na Univerzi v Ljubljani in za uporabnike Mestne knjižnice Ljubljana
Najstarejša in ena najobširnejših splošnih enciklopedij na svetu, Enciklopedija Britannica, je v svoji elektronski različici Britannica Online Academic Edition od 1. septembra dostopna za člane knjižnic UL. Vsebuje vse, kar najdete v tiskani izdaji, poleg tega pa še 166.000 najpomembnejših spletnih povezav, 27.000 slik in zemljevidov, 3.300 računalniških animacij ter video in avdio gradiva.

Spletni naslov http://www.search.eb.com/ .

---------------------------------------------------------------------------------

Portal Scribd.com 
Kolegica Maja Furlan me je že poleti opozorila na spletni portal Scribd.com - http://www.scribd.com - , ki me je močno vznemiril. To je tipična web 2.0 aplikacija. To, kar je vznemirljivo, je vsebinski koncept. Kot so zapisali avtorji je namen portala vsakomur ponuditi možnost, da dokumente, ki nam polnijo naš računalnik pa bi morda bili zanimivi še za koga, odložimo na splet v obči dostop. Uporabniki na tak način v svoje osebne mape ter seveda ostalim uporabnikom v uporabo nameščajo celotna besedila različnih, tudi akademskih, učnih ali strokovnih, gradiv. Na tak način sem sam testno čez poletje prišel do množice e-knjig, člankov iz različnih znanstvenih področij. Gradivo lahko prebirate neprijavljeni, če pa ga želite prenesti na svoj računalnik, pa boste morali izdelati brezplačni osebni profil. Za uporabo potrebujete vmesnike Flash 9.0, prenešene kopije pa lahko vidite v PDF-jih ali v preprosti tekstovni obliki.

Sam sem v veliki dilemi, saj je jasno, da je dostopnost nekaterih gradiv na tem portalu v luči avtorskih pravic sporna. Po drugi strani pa vas vendarle obveščam o tem spletnem mestu, saj si bo marsikdo z uporabo portala lahko pridobil uporabna gradiva. Če imate tovrstne dileme glede uporabe tudi vi, vam predlagam, da si o preberete zanimiv zapis na zanimivem blogu prof. Nekrepa LiLoLe (http://lifelong.blogspot.com).

---------------------------------------------------------------------------------

Izobraževanje uporabnikov
V jesenskem času bodo v CTK-ju in v NUK-u potekali številni tečaji za uporabo elektronskih informacijskih virov Digitalne knjižnice UL.

Urnike lahko najdete na spletnem mestu CTK-ja - http://www.ctk.uni-lj.si/izobrazevanje/program-2008.pdf  kot tudi NUK-a - http://www.nuk.uni-lj.si/nuk2.asp?id=258225649 .

Vljudno vabljeni!

---------------------------------------------------------------------------------

Zanimive novice
Moj Najdi.si Beta, spletni naslov http://www.najdi.si/index-sp.jsp  (na vrhu zaslona spletnega vmesnika najdi.si najdete možnost preklopa) omogoča, da si uredite različne vire novic na tak način, da jih v okolju najdi.si avtomatsko prikličete na zaslon. Lahko izbirate med viri novic iz ponudbe najdi.si ali pa dodate svoje vire. Storitev temelji na XML RSS tehnologiji. Ker ima večina sodobnih informacijskih virov signalne informacije urejene tudi v RSS, lahko torej tudi tovrstne informacije zbirate in prebirate na enem mestu. Zares uporabna aplikacija.

Knol - http://knol.google.com/k - wiki enciklopedija, ki jo ponuja Google kot odziv na izjemen uspejh Wikipedie. Knol se od Wikipedie bistveno razlikuje v dejstvu, da lahko prispevke objavljajo le t.i. eksperti za posamezna znanstvena oz. strokovna področja. Pa še ena pomembna informacija za morebitne pisce v Knol: Google bo na izbrane prispevke lepil svoje komercialne prispevke. Baje, da bodo od tega imeli zaslužek tudi avtorji.

Po BioMedCentral smo tudi na področju kemije dobili obsežen agregator espertno ocenjenih znanstvenih revij iz odprtega dostopa ChemistryCentral, spletni naslov http://www.chemistrycentral.com/.

Založnik "Inter-Research Science Center" izdaja med drugimi tudi revijo "Ethics in Science and Environmental Politics (ESEP)". Prva številka osmega letnika te revije je tematska in je posvečena uporabi in zlorabi bibliometričnih kazalcev pri vrednotenju znanstvene učinkovitosti. Vseh 14 prispevkov - http://www.int-res.com/abstracts/esep/v8/n1/ -  na to temo je bralcem prosto dostopnih v obliki .pdf dokumentov, sporoča prof. Nekrep na blogu LiLoLe.

"patents.com" je največji prosto dostopni portal za iskanje patentnih zapisov v svetu (vključuje 450 milijonov indeksiranih patentnih strani, ki so na voljo v 15 jezikih originalnega vpisa), sporoča prof. Nekrep na blogu LiLoLe.

Vljudno vabljeni k uporabi storitev Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani ter Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (http://dikul.uni-lj.si) .

Če ne želite prejemati elektronskega biltena Obvestila Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, to sporočite na e-poštni naslov miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.

Bloomsbury Academic

Obeta se nam zanimiva spletna depozitna storitev, Bloomsbury Academic. V odprtem dostopu z licenco Creative Commons bodo objavljali monografije v področjih humanistike in družboslovja. Ob upoštevanju meja tradicionalnih disciplin bodo segali tudi v tematike, posebno aktualne za današnji čas.

OECD Factbook 2008

Slovenija bo kmalu v OECD, kot pravi minister Žiga Turk. In potem bo še toliko bolj zanimiva vsakoletna izdaja njihovega statističnega poročila, letos OECD Factbook 2008.

Monitter

Twitter poznate: simpatična spletna storitev za kratka sporočila. Monitter pa je njegova nadgradnja, s katero lahko spremljate, ob uporabi izbranega gesla, kaj v twitterju ljudje na določeno temo sporočajo. Poljubno geslo vpišete v eno od polj, kjer so ob zagonu vpisani pojmi apple, iphone in mac in že deluje; za sprotno spremljanje določenega gesla se lahko tudi abonirate z RSS (po Recherchen Blogu).

Proverbiarium 77

Nam et ipsa scientia potestas est.
(Že samo znanje je moč.)

Nascimur hac omnes lege, ut moriamur.
(Vsi se rodimo s to zakonitostjo, da umremo.)

Nascuntur poetae, fiunt oratores.
tudi:
Poeta nascitur, orator fit.
(Pesnik(i) se rodi(jo), govornik(i) postane(jo).)

Kaže da EU resno misli z Odprtim dostopom

Na kratko sem govoril že v zapisu 24. avgusta o projektu, ki naj bi uveljavil odprti dostop tudi v EU. Zdaj je spletna stran tega projekta že precej bogatejša in izdaja tudi nekaj več njegovih ciljev. Naj kar citiram originalni tekst:
"V avgustu 2008 je Evropska komisija sprožila v programu FP7 pilotni projekt odprtega dostopa (Open Acccess). V okviru tega pilota bodo prejemniki raziskovalnih projektnih sredstev v sedmih raziskovalnih področjih (energija, okolje, zdravje, informacijske in komunikacijske tehnologije (v delu), raziskovalna infrastruktura, znanost in družba ter družbene vede in humanistika) morali:
- deponirati raziskovalne članke ali končne manuskripte, ki so rezultat FP 7 projektov in so jih vrstniki že ocenili (peer review), v spletnih depozitnih arhivih (repozitorijih) in
- se kar najbolj potruditi, da bodo zagotovili odprti dostop do teh člankov v šestih  mesecih (energija, okolje, zdravje, informacijske in komunikacijske tehnologije (v delu)  in raziskovalna infrastruktura) ali v dvanajstih mesecih (znanost in družba ter družbene vede in humanistika) po objavi v revijah."

Za raziskovalce ponuja nekaj dodatnih informacij tudi poseben dokument.

Založniki naklonjeni odprtemu dostopu

Portal SHERPA je objavil listo založnikov, ki dovoljujejo deponiranje svojih .pdf datotek v institucionalnih depozitnih zbirkah. Dobrodošel podatek in morda vzpodbuda drugim.

patents.com

"patents.com" je največji prosto dostopni portal za iskanje patentnih zapisov v svetu (vključuje 450 milijonov indeksiranih patentnih strani, ki so na voljo v 15 jezikih originalnega vpisa).

ebrary

Ustanovljena že leta 1999 v kalifornijskem Palo Alto, je "ebrary®" vodilni ponudnik storitev elektronskih vsebin in tehnologije. Uporabniki lahko kupujejo ali se naročajo na različne  e-knjige in druge vsebine v različnih cenovnih obsegih in aranžmajih dostopa, lahko pa tudi najemajo elektronsko knjižnično paltformo za razširjanje in prodajo lastnih vsebin v spletu. "ebrary"  ponuja trenutno 170.000 e-knjig in drugega materiala iz nabora kakšnih 300 vodilnih založnikov.

Laboratree - socialno mreženje za znanost

Po Peter Scott's Library blogu:  "Raziskovalci Univerze Indiana so razvili Laboratree, spletno temeljeno rešitev za kompleksne probleme znanstvenega sodelovanja. Portal bo omogočal raziskovalcem usmerjati raziskovanje in krepiti sodelovalno socialno mreženje v znanstveni skupnosti tako da jim bo omogočal varno urejanje znanstvenih člankov in podatkov, oblikovanje skupin in projektov, zagotavljal skupinsko sporočanje, avtorske bloge in  urejanje osebnih in skupinskih profilov v spletnem okolju."

Proverbiarium 76

In verba magistri.
((Prisegati na) besede učitelja.)

Invia virtuti nulla est via.
(Odločnosti ni nobena pot nedostopna.)

Invidia gloriae comes.
(Zavist je spremljevalka slave.)

Irci za Odprti dostop

Irska "Higher Education Authority (HEA)", agencija, ki je poglavitni javni financer raziskovanja na Irskem, je uveljavila pogoj odprtega dostopa za raziskovalne objave, ki so rezultat raziskovanja podprtega z njihove strani. Objave morajo biti dostopne v odprtem dostopu vsaj v šestih mesecih po objavi.

Čudim se, da se slovenska ARRS ne more odločiti za ta korak, potem ko je v svetu vzpostavljenih že 52  podobnih mandatov odprtega dostopa, kot to lahko preberemo pri Harnadu. Ob tem je že leta 2007 tudi Evropska skupnost pozvala svoje članice k pretehtanju učinkovitejšega informacijskega pretoka v znanosti. Ne nazadnje je lahko dober kažipot in dodatna vzpodbuda odločujočim tudi nedavno oblikovan pilotni projekt EU v okviru 7. okvirnega programa, ki je namenjen uveljavitvi odprtega dostopa.   

PDF iskalnik

Čeprav v iskalnem polju najavlja iskanje knjig lahko z iskalnikom Pdfgeni.com iščete tudi najrazličnejše druge tekste pripravljene v formatu .pdf.

Proverbiarium 75

Quisque sibi placet et sapiens sibi quisque videtur.
(Vsakdo je sebi všeč in vsakdo se ima za modrega.)

Quisque suorum verborum optimus interpres.
(Vsakdo je najboljši razlagalec svojih besed.)

Quisquis magna dedit, voluit sibi magna remitti.
(Kdor veliko daruje, želi da se mu veliko povrne.) 

Dokumentarni filmi

V nemškem spletnem prostoru najdemo zanimiv spletni arhiv dokumentarnih filmov iz različnih področij.

O vrednotenju znanosti

Založnik "Inter-Research Science Center" izdaja med drugimi tudi revijo "Ethics in Science and Environmental Politics (ESEP)". Prva številka osmega volumna te revije je tematska in je posvečena uporabi in zlorabi bibliometričnih kazalcev pri vrednotenju znanstvene učinkovitosti. Vseh 14 prispevkov na to temo je bralcem prosto dostopnih v obliki .pdf dokumentov. 

Orodja sodelovalnega mreženja

Dovolil sem si sintagmo "collaboration networking" prevesti v "sodelovalno mreženje". Vendar razlog za iskanje slovenskega pomena je bila želja, da opozorim na koristen spisek sodelovalnih spletnih orodij, ki  je objavljen na blogu Robin Good.

In ker se pri delu v mrežah pogosto srečamo s pošiljanjem dokumentov in kadar postanejo ti zelo veliki nam klasična elektronska pošta ne zadošča več. V pomoč so spletni naslovi, kjer lahko za določen čas odložimo tudi večje datoteke (1 GB in več) in tudi tu najdemo priporočila nekaterih takšnih storitev na blogu Robin Good.

Proverbiarium 74

Honores onera.
(Časti so so breme.)

Honos reddatur dignis.
(Čast namenjajmo vrednim.)

Hora incerta, mors certa.
(Ura je negotova, smrt je gotova.)

Digitalno ohranjanje

Gre seveda za digitalno ohranjanje informacijskih virov, ki je pomemben element v ohranjanju kulturne dediščine. Mednarodna organizacija Digital Preservation Europe koordinira delo nacionalnih aktivnosti na tem področju in poročila ter nastope članov-avtorjev na različnih strokovnih srečanjih lahko zdaj v obliki prezentacij tudi najdete na spletišču slideshare.net. (Mimogrede se boste tako seznanili tudi z uporabnim socialnim spletnim orodjem Slidesharenet na katerem lahko v širšo uporabo ponudite tudi svoje prezentacije.) 

Znanstveno raziskovanje v Sloveniji - monografija

V avtorski navezi dr. Stojana Sorčana, dr. Francija Demšarja in Tine Valenci smo Slovenci dobili zanimivo primerjalno študijo o slovenski znanosti "Znanstveno raziskovanje v Sloveniji". V njej so avtorji na zanimiv način, ob uporabi finskega modela, soočili slovensko in finsko znanstveno raziskovanje  in njun širši družbeni vpliv. Delo ki je sicer izšlo v knjižni obliki v založbi ARRSa  je (hvalevredno!)  spletno dostopno tudi na ARRSovi spletni strani kot .pdf dokument.  

Forum o IF pri Thomson Reuters

Thomson Reuters je zdaj oblikoval tudi forum v blogovski obliki o svojem proslavljenem, včasih tudi spornem dejavniku vpliva ("impact factor" - IF) na spletni strani Citation Impact Center, ki ga bodo veseli vsi, ki se ukvarjajo s scientometrijo. Tako bodo lahko uporabniki poslej izmenjevali svoja opazovanja in tudi pomisleke.

Iskanje .pdf datotek

Če želite iskati na medmrežju zgolj .pdf datoteke vam poleg rešitve, ki jo sicer ponuja tudi Google z izključevanjem, to omogoča specializiran iskalnik Pdfgeni.com.

Spletna razvrstitev svetovnih univerz

Dostopna je letošnja poletna izdaja španske razvrstitve svetovnih univerz (Ranking Web of World Universities), ki temelji na webometričnem vrednotenju. Vpliv in prestiž univerz presojajo na osnovi njihove aktivnosti in prisotnosti na svetovnem spletu. Med 4000 univerzami najdemo Univerzo v Ljubljani na 324. mestu, Univerzo v Mariboru na 804. mestu in Univerza na Primorskem na 3025. mestu; nobene ni med prvimi stotimi evropskimi univerzami (UL je npr. na 133. mestu v Evropi). Med slovenskimi raziskovalnimi ustanovami je najvišje rangiran ARNES na 118. mestu, na 128. mestu je Institut Jožefa Stefana in na 890. mestu Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

Ker je eden pomembnih kriterijev razvrščanja tudi uveljavljenost  odprtega dostopa do informacijskih virov, kar v Sloveniji ni posebno razvito, je razumljivo, da bi bili rezultati ob drugačni politiki do tega vida informacijske  prakse lahko veliko boljši! 

Iskalnik Viewzi

Z zanimivo grafično podobo se nam predstavi metaiskalnik Viewzi. Po sprožitvi iskalnega gesla nam ponudi izbiro med zadetki v različnih kategorijah: teksta, slike, videa ipd.

Proverbiarium 73

Herbam dare.
(dobesedno: Dati travo; preneseno: Priznati poraz.)

Heredem medicum facere est arcessere mortem.
(Zdravnika narediti za dediča je kot bi poslali po smrt.)

Heres ab intestato.
(Zakoniti dedič (...ko ni oporoke).)

Hic Abdera.
(Hiša norosti. (...v starem veku so Abderiti veljali za duševno omejene))

Blog svetovne zgodovine

Ker je zgodovina poleg tega, da gre za resno znanstveno in strokovno področje, lahko tudi zanimiv ljubiteljski izziv, bo amaterjem najbrž všeč World History Blog. Zapisi te dni se npr. lotevajo olimpijskih zgodovinskih zanimivosti.

iPhone ponovno brez nas

iPhone 3G  je trenutno na voljo v 23 državah; letos naj bi dodali še 50 novih, vendar kot lahko vidimo na Applovih straneh, Slovenije znova ni med njimi!  Le kako smo se jim lahko tako zamerili?

Slovenija na 33. mestu

V DOAJ direktoriju je med 90 državami z znanstveno periodiko v odprtem  dostopu mogoče najti na 33. mestu tudi Slovenijo s 16 revijami.

DOAJ trenutno spremlja 3.537 revij odprtega dostopa s 196.065 članki.

O blog karnevalih

Bora Zivkovic, urednik spletnih stikov pri PLoS,  je pripravil izčrpen pregled pomembnejših znanstvenih karnevalov, ob tem pa je nanizal tudi nekaj koristnih nasvetov za njihovo učinkovito uporabo.

OpenDOAR tudi na zemljevidu

Zbirka naslovov depozitnih arhivov (repozitorijev) odprtega dostopa  OpenDOAR  je zdaj obogatena tudi s prikazom lokacije v Google Maps. Uporaba je dovolj enostavna. Po dostopu na spletno stran vpišemo v formular gesla za iskanje glede na vsebino in državo, nato pa v polju "Summaries" izberemo Google Maps, ki nam odkrijejo loakcijo iskanega arhiva. Primer obeh slovenskih arhivov, ki sta na voljo.

Še ena o OCW...

Če ste se ustavili ob včerajšnjem zapisu o odprtem učnem prostoru, vam bo všeč morda tudi nabor orodij za podporo spletnega pouka na CollegeDegree.

Proverbiarium 72

Quod dubitas, ne  feceris.
(Ne počni tega v kar dvomiš.)

Quod facis, fac citius.
(Kar storiš, stori hitro.)

Quod hodie non est, cras erit.
(Česar ni danes, bo jutri.)

Odprti učni prostor

O prosto dostopnih visokošolskih učnih materialih (t.i. "open course ware" - OCW) sem že govoril ( >1,  >2,  >3 ). Ob pogosto citiranem in najobsežnejšem naboru učnih vsebin, ki ga pripravlja slavni Massachusetts Institute of Technology na spletu "MIT OpenCourseWare (OCW)"  dodajam tukaj nekaj novih naslovov. Na spletu Webcast/courses ponuja kalifornijska univerza Berkely vsebine v avdio (podkast), druge pa v video obliki.  Univerza Carnegie Mellon je svoj splet poimenovala Open Learning Initiative. Na Univerzi Tufts imenujejo splet odprtih učnih vsebin TuftsOpenCoursware. Univerza Stanford je svoje vsebine priredila za ogled v iTunes okolju pod imenom Stanford on iTunes U.  Univerza Utah State ponuja svoje spletne vsebine na naslovu Utah State OpenCourseWare. Tekstovne učne vsebine ponuja tudi kalifornijska Univerza Irvine kot OCW.UCI.EDU. Vredno je omeniti še kolektivno inciativo  pod sponzorstvom iniciative Commonwealth of Learning (COL) in je pripravljena v wiki okolju pod imenom WikiEducator.

Podatke povzemam po spletni strani  How to split an atom, kjer v komentarjih zapisa najdemo še opozorilo o OCW na Univerzi Yale: Open Yale Courses;  Univerza Rice vzdržuje zelo zanimiv splet Connexions; omenjene so vsebine iz marketinga; poti k številnim vsebinam so tudi na spletu "learnhub"; med neangleškimi so omenjeni še podkasti na College de France; na blogu ZaidLearn so dodane številne povezave do odprtih učnih vsebin; marsikoga pa bodo razveselili tudi tečaji računalniškega programiranja W3Schools.

Če kdo od bralcev pozna dostop še do katerega OCW spleta pa naj nas nanj opozori! 

Codex Sinaiticus

Codex Sinaiticus, ki velja za najpomembnejši biblični manuskript in izvira iz četrtega stoletja, bo zdaj na voljo tudi v spletni predstavitvi. Dostopnost posnetkov originalnih virov, ki jih hranijo na štirih lokacijah: v Veliki Britaniji, v Izraelu, v Rusiji in v Nemčiji, bo zagotovil skupen projekt štirih ustanov: Britanske knjižnice, Ruske nacionalne knjižnice, Sinajskega samostana sv. Katarine in Univerzitetne knjižnice v Leipzigu.

Knjižničarski slovarček

Roy Tennant, ki samokritično priznava, da knjižničarji pogosto bolehajo za "žargonitisom",  je pripravil kratek slovarček pogostejših strokovnih izrazov in kratic, ki so v rabi med knjižničarji. Koristno!

Twitter

Marsikdo med bralci najbrž pozna in morda tudi že uporablja storitev Twitter, ki vam s pomočjo kratkih - do 140 besed dolgih -  sporočil omogoča obveščanje prijateljev, sorodnikov in sodelavcev o tem kaj trenutno počnete. Zadevo lahko seveda oskrbujete tudi preko svojega mobilnega telefona. In zdaj je ponudnik pripravil tudi posebno iskalno orodje Twitter Search za uporabnike in o uporabnikih.  Pa vtipkajte za poskus npr. <zigaturk> ali pa <fvnek>.

SuMa Blogger - blog o iskalnikih

Nemščine veščim lahko priporočim blog, ki vas bo seznanjal z napotki ("triki") o učinkoviti uporabi iskalnikov. SuMa Blogger je spletni dnevnik sodelavcev projekta SuMa-eV, ki se trudijo za promocijo iskalnih tehnologij in prostega dostopa do znanja (projekt je predstavljen v nemškem in  angleškem jeziku).   

Proverbiarium 71

Relinquamus aliquid, quo nos vixisse testemur.
(Zapustimo nekaj, kar bo pričalo, da smo živeli.)

Reluctante natura inritus labor (est).
(Zaman je trud, če se narava zoprstavi.)

Rem tene, verba sequentur.
(Če obvladaš vsebino, bodo besede sledile.)

Konkurenca Wikipediji ?

Google je danes ponudil novo storitev z imenom Knol, ki jo je mimogrede najavil že pol leta nazaj.  Ob enciklopedično oblikovanih prispevkih pomislimo najprej, da gre za poskus konkurirati Wikipediji. Google to zanika, želi zgolj ponuditi ekspertom na različnih področjih priložnost, da pripravijo relevantne prispevke na določeno temo, s pridržkom da si  ponudnik storitve, torej Google, ohranja možnost moderacije. Pogoj za pripravo zapisa, ki ga bo mogoče sestaviti prav tako enostavno, kot pišemo blogerske zapise, je identifikacija avtorja s strani Googla.  Zapise bodo lahko dopolnjevali tudi drugi neanonimni uporabniki, vendar ob soglasju avtorja originalnega zapisa. Priča smo torej nekoliko drugačnemu pristopu pri obvladovanju občasno nezanesljivih Wikipedijinih vsebin, kot so ga ubrali pri sorodnem projektu, ki je znan pod imenom Citizendium.  In še v neki podrobnosti odstopa Knol od podobnih storitev, posameznim prispevkom bo namreč mogoče pripenjati Googlove Adsense reklamne nalepke, kar bo avtorjem posebno obiskanih vsebin zagotovilo tudi določen zaslužek.

Proverbiarium 70

Plenus venter facile de ieiuniis disputat.
(S polnim trebuhom je lahko razpravljati o postu.)

Plures crapula quam gladius.
(Več (ljudi pokonča) pijančevanje kot meč.)

Plurima vota valent.
(Velja večina glasov.)

Pluris est oculatus testis unus quam auriti decem.
(Priča, ki je videla velja več kot deset prič, ki je slišalo.)

Teaching Tips

Na blogu Teaching Tops.com boste našli povezave do stotih koristnih spletnih naslovov, ki omogočajo učiteljem in študentom uporabo slovarskih spletišč, učnih portalov, knjižničnih virov, iskalnikov in drugih koristnih a manj običajnih spletnih vsebin. Tudi sicer je omenjeni blog bogat vir nasvetov za dobro delo učiteljev.

Podobno koristne povezave in nasvete najdete na blogu Accredited Degrees, tako npr. 50 nasvetov knjižničarjem za učinkovito rabo Googla pri njihovem delu.    

DailyLit

DailyLit je knjižni portal, od koder članom oz. naročnikom po elektronski pošti posredujejo digitalne verzije knjig iz nabora zdaj že več kot 1000 knjig svetovne literature. Večina jih je na voljo zastonj, za nekatere pa zahtevajo plačilo, običajno v višini, ki ne presega cene broširanega klasičnega tiska. Za seznanjanje z delom in vsebino imajo tudi svoj blog - DailyLit Blog.

Clay Shirky o svoji novi knjigi

Priporočam: Clay Shirky v video spotu predstavlja svojo novo knjigo "Here Comes Everybody: The Power of Organizing Without Organizations" o moči socialnega mreženja (hvala kolegu Tomažiču za namig na Facebooku).

Blog odprtih izobraževalnih rešitev

Skupina navdušencev želi promovirati odprte, torej prosto dostopne izobraževalne rešitve in z njimi seznanjati uporabnike. Dnevno bodo pregledovali splet in najdene rešitve uporabne za spletno poučevanje in učenje bodo objavljali na blogu Open Education News. Želijo pozitivno izkušnjo Suberjevega bloga Open Access News pri uveljavitvi Odprtega dostopa ponoviti tudi v Odprtem izobraževanju.  

Nove komunikacije v biologiji

Bora Zivkovic nas opozori na delavnico o "Novih komunikacijskih kanalih v biologiji", ki je 26. in 27. junija letos tekla v San Diegu (ZDA). Na spletu organizatorja lahko zdaj spremljate video posnetke vseh 20 predavateljev. 

Wikireadia

Spodbujanju branja kot dobre navade je namenjen wiki portal Wikireadia.

Addict-o-matic

Posebno za iskanje v prostoru t.i. socialnega spleta, torej za preiskovanje blogov, novičarskih portalov, video skladišč ipd. priporočajo iskalnik Addict-o-matic.

Statistika (nemška), tokrat drugače

Recherchen Blog nas opozarja na nekoliko drugačen, uporabniku prijaznejši dostop do statističnih podatkov. Na spletišču Statista boste pri iskanju z gesli lahko v okolju, ki spominja na blogerski portal našli obilo statističnih podatkov, ki so pogosto obogateni s prijazimi grafičnimi ponazorili. Zadeva pa je seveda predvsem relevantna za nemški govorni prostor.

Proverbiarium 69

Nihil opertum, quod non revelatur.
(Nič ni tako skrito, da ne bi bilo odkrito.)

Nihil probat, qui nimium probat.
(Ničesar ne dokazuje, kdor preveč dokazuje.)

Nihil proficitur patientia.
(Potrpežljivost ne prinaša koristi.)

Nihil, quod crudele, utile.
(Nobena okrutnost ni koristna.)

EL na YouTube

Evropska knjižnica (European Library - EL)(v njej sodeluje tudi NUK) je odprla kanal na YouTube.

Proverbiarium 68

Dulcis in fundo.
(Sladkost je (vedno) pri dnu.)

Dum docent, discunt.
(Dokler poučujejo se učijo.)

Dummodo nobis bene.
(Samo da je nam dobro.)

Dum spiro, spero.
(Dokler diham, upam.)

OECD o odprtem dostopu

Kot nas je že Žiga Turk na svojem blogu seznanil z OECD sestankom o prihodnosti internetne ekonomije, kjer so nekaj pozornosti posvetili tudi krepitvi odprtega dostopa do javnih informacij, kar običajno zajema širši pojem odprtega dostopa. O tem govori tudi Ž. Turk in to omenja tudi P. Suber v svojem zapisu in komentarju, kjer obširneje obdela poudarke o odprto dostopnem informiranju v t. i. Seulski deklaraciji. 

Odprta znanost

Ideja odprte dostopnosti se iz formalnih publikacij (članki v revijah in zbornikih odprtega dostopa) vse bolj seli v prosto dostopnost celotnega nabora znanja (raziskovalni podatki in njihove anotacije, glasovno in slikovno dopolnjene tekstovne vsebine). Misli k temu premiku paradigme najdemo v prezentacijah C. Puschmana z naslovom "Open Science and Open Research - New Paradigms in Scholarly Communication" na njegovem blogu CorpBlawg. (povzeto po P. Suberju)

Odprti dostop na Blogresu

Kot neozdravljivi "fan" Odprtega dostopa sem tudi na Blogresu posebno tanko prisluhnil nastopom, kjer je bilo mogoče čutiti kak poudarek na "odprtem informacijskem pretoku". Veliko tega je bilo v obeh nastopih Gerda Leonarda in bralcu zato svetujem, da si na vsak način ogleda video klipe obeh njegovih zares odličnih nastopov: prvi dan  in  drugi dan. Bodite pa pozorni na opozorilo o uporabi ustrezne "softwareske" podpore.   Prezentacije Leonardovih nastopov pa najdete na njegovem blogu, ki je tudi sicer prijetna izkušnja za radovedneža.

Drug nastop, ki me je posebej pritegnil je bilo uvodno predavanje Žige Turka drugega dne. Prav tako je na voljo video njegovega nastopa, na njegovem angleškem blogu pa najdemo "slideshare" prezentacijo "IPv6 - The Way Forward", ki je skoraj identična tisti, ki jo je uporabil v Cankarjevem domu.   

Portal LibGig

Na krilih spleta 2.0 tudi v informacijski stroki nastajajo spletne skupnosti, z interakcijo različnih strokovnih profilov in s ponudbo široke palete informacijskih virov. Značilen produkt je portal LibGig, ki v blogarjem znani podobi dnevniškega zapisa  povezuje profesionalce pri dostopanju, organiziranju, oblikovanju, urejanju, proizvodnji in razširjanju informacij.

Blog o iskalnikih

Servis Alt Search Engines v blogu primerljivi spletni strani svetuje in predstavlja različna alternativna iskalna orodja, t. i. nišne iskalnike, ki seveda niso prava konkurenca Googla ampak njegova koristna dopolnitev. 

inSuggest

Skupina spletnih servisov inSuggest vam ponuja tri vrste svetovanja; Web inSuggest po vnosu izbranega URL naslova ponudi sorodne spletne strani; Images inSuggest išče podoben slikovni material in Bookmarks inSuggest vam predstavi vaš lasten nabor povezav (bukmarkov) ali nabor povezav poljubnega izbranega uporabnika.

Proverbiarium 67

Similibus similia gaudent.
(Enako se veseli enakega.)

Simplicitas veri forma est.
(Enostavnost je oblika resnice.)

Sincerum est nisi vas, quodcumque infundis acescit.
(Če posoda ni čista, se skisa kar vanjo vliješ.)

Sine amicitia vitam esse nullam.
(Brez prijateljstva ni življenja.)

...smo na BLOGRESU 2.0...

Kdor ne verjame, da sem bil danes na Blogresu; tukaj je dokaz.

gremo na BLOGRES 2.0

Prav veselim se že jutrišnjega zbora slovenske blogosfere: brez dvoma zanimivih nastopov, kratkih klepetov s starimi znanci in srečanja novih. Torej... gremo na Blogres 2.0.

OA kanal na YouTube

V okviru švedskega OAI projekta so na YouTube uredili poseben kanal namenjen odprtemu dostopu. Trenutno najdemo na njem krajše video intervjuje iz 4. nordijske konference o znanstvenem komuniciranju.  Vir: Peter Suber.

Digitalno avtorstvo

Vse pogosteje se tudi v našem prostoru dogaja, da del našega pisanja, strokovnega in poljudnega, ponujamo javnosti zgolj v digitalni oz. konkretneje v spletni obliki. V postopkih presoje avtorjevega opusa npr. v habilitacijskih postopkih uporaba tega materiala ostaja sporna oz. zanemarjena. Članek Garyja A. Olsona na zanimiv način obdela tematiko in ponudi tudi predloge za premostitev obstoječih ovir.

Proverbiarium 66

Sanis sunt omnia sana.
(Za zdravega je vse zdravo.)

Sapere aude.
(Skušaj biti pameten.)

Sapiens nihil affirmat, quod non probet.
(Modrec ne trdi, česar ne dokaže.)

(Dictum) sapienti sat.
(Povedano pametnemu zadostuje.)

Lingro

Zanimiv spletni prevajalnik, tale Lingro, ki omogoča, da na priklicani spletni strani lahko s "klikom" označite besedo in dobite prevod v izbranem jeziku.

Issuu

Praksa spletnih odložišč dokumentov postaja vse bolj priljubljena. Zadnjič sem omenil portal scribd.com, podobne usluge, kot kaže, nudi tudi spletišče Issuu. Čas bo seveda pokazal kdo bo preživel in kdo zatonil v pozabo, internet je pač poln efemernih pojavov. 

Iskalniki blogov in RSS

Pri Recherchen Blogu so preskusili nekaj pogostejših iskalnikov blogov in RSS virov. Najbolje se je odrezal iskalnik Ask.

Proverbiarium 65

Nulla est tanta humilitas, quae dulcedine gloriae non tangatur.
(Ni takšne skromnosti, ki se je ne bi dotaknila sladkost slave.)

Nulla regula sine exceptione.
(Ni pravila brez izjeme.)

Nulli sapere casu obtigit.
(Nihče ni moder zaradi slučaja. Bolje: Človekova modrost ni naključna.)

Bo več ali manj časa...

Sprašujem se, ali bom imel poslej za svojo blogarijo več časa, ali pa kot me opozarjajo izkušeni kolegi bo časa še manj. V petek sem pri mikrobiologih v drugem letniku namreč imel zadnje predavanje v svoji učiteljski karieri. No, upam, da samo zadnje predavanje v formalnem okviru, s koncem tega semestra v septembru se namreč upokojim. Študentom sem se zahvalil, ker so mi bili zadnji avditorij in aplavz je bil prijazno priznanje, v kratkem klepetu v nadaljevanju pa sem tudi lahko zaslutil, da so razumeli moje občutke...

Portal scribd

Kolegica Furlanova me je opozorila na portal Scribd.com. Kot so zapisali avtorji je namen portala vsakomur ponuditi možnost, da dokumente, ki nam polnijo naš računalnik pa bi morda bili zanimivi še za koga, odložimo na splet v obči dostop. Na portalu boste npr. našli tudi številne obsežnejše monografske dokumente (npr. kopije učnih knjig), ko je morda njihova javna dostopnost v luči avtorskih pravic sporna. In kljub temu, da spoštujem avtorsko pravico, razmišljam v tem primeru pragmatično: ...na koncu koncev imamo danes na voljo mehanizme za preganjanje nelegalne rabe intelektualne lastnine, odgovorni za to področje naj jih uveljavljajo, sam kot "mimoidoči" pa bom ponujeno vsebino do trenutka, ko bo umaknjena, z relativno majhno primesjo slabe vesti uporabljal. Poznamo ameriško načelo "fair use", ki je v pedagoškem procesu zelo liberalno in zdi se mi prav, da je tako. Da skrajšam: če je zadeva in dokler je dostopna na spletu si ne bom belil glave z (ne)moralnostjo njene uporabe, bom pa popolnoma razumel, če bo v nekem trenutku vir umaknjen.

Z zanimanjem pričakujem komentarje na to temo.