Vse pogosteje se tudi v našem prostoru dogaja, da del našega pisanja, strokovnega in poljudnega, ponujamo javnosti zgolj v digitalni oz. konkretneje v spletni obliki. V postopkih presoje avtorjevega opusa npr. v habilitacijskih postopkih uporaba tega materiala ostaja sporna oz. zanemarjena. Članek Garyja A. Olsona na zanimiv način obdela tematiko in ponudi tudi predloge za premostitev obstoječih ovir.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
No ja. Predlaga organ, ki naj bi certificiral spletna mesta, ki da jih velja upoštevati pri habilitacijah. Ne vem, če je v tem problem. Preprosto je treba razlikovati med kakovostjo postopka za zagotovitev kvalitete objav (npr. peer review) in medijem objave (papir, internet).
OdgovoriIzbriši