AeA

AeA je kratica za nekdanje združenje American Electronics Association, danes je njihovo geslo "Advancing the Business Technoloy" in je ameriško neprofitno združenje, ki svetuje v pospeševanju tehnoloških dejavnosti. Leta 2005 je AeA izdala zelo odmevno poročilo "Losing the Competitive Advantage?: The Challenge for Science and Technology in the United States" . Sledile so mu segmentne študije "Competitiveness Series". In zdaj so prvo poročilo dopolnili: "We Are Still Losing the Competitive Advantage. Now Is the Time To Act". V tej študiji pri AeA zaključujejo in opozarjajo, da morajo ZDA povečati uspešnost študentov v matematičnih in znanstvenih vedah, povečati državno financiranje znanosti in razvoja in omogočiti priseljevanje visoko usposobljenih tujcev. Zveni znano in smiselno!

Open Content Licensing

Z gornjim naslovom ali bolje s celotnim naslovom: "Open Content Licensing: Cultivating the Creative Commons" je izšla knjiga, ki je pravzaprav zbornik nastopov na konferenci o licenciranju vsebin v odprtem dostopu v današnjem svetu; potekala je v avstralskem Brisbane-u leta 2005. To seveda ni knjiga receptov, kako obiti avtorske pravice, prepriča pa nas o prednosti iniciative Creative Commons (poznamo jo tudi v našem prostoru), ki ponuja racionalno in sprejemljivo rešitev za nemoteno posredovanje del intelektualne lastnine v roke uporabnikov. Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da je tekst knjige v celoti na voljo v odprtem dostopu.    

Digitalni "De Revolutionibus..."

Spomnili se boste odmevnega sporočila okoli novega leta, da je v NUK-u dr. Stanislav Južnič odkril "založeno" 2. izdajo Kopernikove knjige De Revolutionibus Orbium Coelestium iz leta 1566, ki je seveda izjemna dragocenost in redkost. Pri spletni založbi Octavo lahko zdaj kupite digitalno kopijo te knjige na CD ploščku, v njihovi elektronski knjigarni pa boste našli še številne druge knjižne redkosti. Na spletni strani Octavo pa si lahko tudi ogledate fotografske posnetke knjižnih strani. 

Učitelji in avtorsko pravo

V ZDA imajo učitelji pri uporabi z avtorskim pravom zaščitenega materiala posebne pravice, ko je posredi raba za pouk. Zanimo je pregledati tole tabelo, kjer je navedeno, kaj je dovoljeno in česa ne smemo.

Gmail pripomočki

Če ste pristaš Firefoxa in uporabnik Gmaila, morda že poznate te dodatke za učinkovito uporabo Googlove pošte. In če smo že pri Googlu, morda bo komu zanimiv tale nabor nasvetov, kako koristneje uporabiti Google Calendar.

Proverbiarium 2

Gloria discipuli, gloria magistri.
(Slava učenca je (tudi) slava učitelja.)

Sine ira et studio.
(dobesedno: Brez jeze in naklonjenosti; smiselno: Nepristransko).

Obvestila CTK

 

Tokratna Obvestila CTK so znova obilno založena s koristnimi informacijami, zato jih kopiram kar v celoti:

Obvestila CTK-ja, marec 2007

Predstavitev in testni dostop do CSA Illustrata

CSA Illustrata uveljavlja nov pristop pri pridobivanju in bibliografski obdelavi znanstvenih informacij – indeksiranje grafičnih elementov (slik, diagramov, tabel) v znanstvenih člankih. V svojih raziskavah uporabniških navad so pri CSA odkrili, da uporabniki poleg meta podatkov v znanstvenih člankih najprej pregledajo grafične elemente – tabele, diagrame, slike...

Trenutno je v Illustrati na voljo zbirka CSA Illustrata:  Natural Science, v letu 2007 načrtujejo še zbirke CSA Illustrata: Technology, CSA Illustrata: Social Sciences in  CSA Illustrata: Art & Humanities.

Zbirka trenutno vsebuje več kot 1 mio zapisov, v celoti pa načrtujejo več kot 3 mio indeksiranih znanstvenih člankov.

V Natural Science so indeksirane znanstvene revije sledečih založb:

• American Association for the Advancement of Science
• American Fisheries Society
• American Meteorological Society
• American Society for Biochemistry and Molecular Biology
• American Society of Agronomy
• American Society of Limnology & Oceanography
• American Society of Microbiology
• BioMedCentral
• BioOne
• Blackwell Publishing*
• Cambridge University Press
• Central Fisheries Research Institute of Turkey
• The Company of Biologists
• EDP Sciences
• European Geosciences Union
• Geological Society of America
• Hydroweb
• Institut de Ciències del Mar de Barcelona
• Inter-Research
• Marine Biological Laboratory, Woods Hole
• National Academy of Sciences
• National Oceanic & Atmospheric Administration
• National Research Council of Canada
• Nature Publishing Group
• Oxford University Press
• Public Library of Science
• South Africa, Water Research Commission
• Springer-Verlag
• Taylor & Francis
• Walter de Gruyter

Vsem uporabnikom so dostopne indeksirane grafike v uporabni ločljivosti, dostopna pa so tudi tista celotna besedila, do katerih je uporabnik oz. institucija upravičena.  Potemtakem lahko z uporabo Illustrate pridemo tudi do grafičnih delov tistih celotnih besedil, do katerih sicer nimamo dostopa.

CSA Illustrata: Natural Science bo do 30. aprila v testni verziji dostopna tudi na Univerzi v Ljubljani (URL naslov http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686 ). Uporaba Illustrate poteka v uporabniškem vmesniku CSA Illumina, ki zahteva, da  pred začetkom iskanja v Quick Search  izberete področje, ki vas zanima (Natural Science...) ali pa določeno zbirko, ki jo želite preiskati (Specific Database/CSA Illustrata: Natural Science).  Prosim vas, da morebitne komentarje oz. pripombe pošljete na na e-pošto miro.pusnik@ctk.uni-lj.si – posredovali jih bomo ponudniku. Na tak način lahko sodelujete pri oblikovanju dokončne verzije uporabniškega vmesnika CSA Illustrata.   

V petek, 23. marca 2007 ob 9.15 pa bo v sejni sobi CTK-ja tudi predstavitev zbirke CSA Illustrata. Predstavitev bo vodila ga. Ewa Klorek, nova zastopnica CSA za Slovenijo. Prosimo, da po e-pošti potrdite svojo udeležbo, saj je število udeležencev omejeno.

Vljudno vabljeni na predstavitev in testiranje zbirke!

 

Informacijski viri, dostopni na Univerzi v Ljubljani, ki jih v letu 2007 zagotavlja CTK

Glede elektronskih informacijskih virov, ki jih za uporabnike na Univerzi v Ljubljani zagotavlja CTK, v letu 2007 ni bistvenih sprememb. Največja sprememba je ta, da je  v paketu e-publikacij  IEEE/IEL, ki je bistveno bogatejši, saj lahko v letošnji sezoni dostopate do vseh publikacij - 242 e-revij, več kot 600 IEEE konferenčnih e-zbornikov, nad 1.600 e-standardov, razprav, poročil...

Poleg paketa IEEE/IEL je CTK s sredstvi ARRS za leto 2007  Univerzi v Ljubljani omogočila elektronski dostop še do do 4 paketov e-revij - Science Direct, SpringerLink, Wiley InterScience, ACS – Core Journals ter do e-revij Science, PNAS in Nature. Sicer je  na Univerzi v Ljubljani je dostopnih tudi 15 naslovov revij založbe Nature Publishing Group, katerih dostop pa je zagotovila Medicinska fakulteta.

Podrobnejši seznam informacijskih virov:

posamezne e-revije
Science Online http://www.sciencemag.org/magazine.dtl
Proceedings of the National Academy of Science(PNAS) http://www.pnas.org/
Nature http://www.nature.com/nature/index.html
Nature Cell Biology http://www.nature.com/ncb
Nature Genetics http://www.nature.com/ng
Nature Immunology http://www.nature.com/ni
Nature Medicine http://www.nature.com/nm
Nature Reviews Cancer http://www.nature.com/nrc
Nature Reviews Microbiology http://www.nature.com/nrmicro
Nature Reviews Molecular Cell Biology http://www.nature.com/nrm/index.html
Kidney International http://www.nature.com/ki/index.html
New England Journal of Medicine http://content.nejm.org/
Laboratory Investigation http://www.nature.com/labinvest/index.html
Clinical Pharmacology & Therapeutics http://www.nature.com/clpt/index.html
Cell Death and Differentiation http://www.nature.com/cdd/index.html
Nature Neuroscience                     http://www.nature.com/neuro/index.html
Evidence-Based Dentistry http://www.nature.com/ebd/index.html
Nature Reviews Drug Discovery http://www.nature.com/nrd/index.html
Scientific American http://search.epnet.com/

paketi e-revij              
Elsevier - Science Direct http://www.sciencedirect.com
657 naslovov tekoče dostopnih,
večina ostalih do konca leta 2004

SpringerLINK           http://www.springerlink.com
ca. 1200 naslovov

IEEE - IEL http://www.ieee.org/products/onlinepubs/prod/iel_overview.html
            262 revij, več kot 600 IEEE konferenčnih zbornikov, 
            nad 1.600 standardov, razprave, poročila

ACS- Core Journals http://pubs.acs.org/
20 naslovov

Wiley InterScience http://www3.interscience.wiley.com
151 naslovov

baze               
ICONDA http://www.irbdirekt.de/iconda/
FORS http://www.irbdirekt.de/fors/
Schadis http://www.irbdirekt.de/schadis/
Industrieböden http://www.irbdirekt.de/ib/
TEMA servis s posam. bazami http://fizweb.fiz-technik.de/ctk
Perinorm http://www.ctk.uni-lj.si/scripts/dbloader/dbloader.exe?db=PERINORM
WRA (Water Resoruces Abstracts)            http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686&db=water-resources-set-c
ChemBank http://web5.silverplatter.com/webspirs/start.ws?customer=ctk123
Avery Index to Architectural Periodicals http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686&db=avery-set-c
Compendex http://www.engineeringvillage2.org/
Inspec                        http://www.engineeringvillage2.org/controller/servlet/Controller?CID=quickSearch&database=INSPEC
Pascal            http://web5.silverplatter.com/webspirs/start.ws?customer=ctk123
PIRA   http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686&db=piraclust-set-c
Materials Resarch Database + Metadex http://www.csa.com/htbin/dbrng.cgi?username=vlj&access=vlj686&db=metadex-set-c
Analytical Abstracts http://web5.silverplatter.com/webspirs/start.ws?customer=ctk123
SciFinder Scholar    http://www.ctk.uni-lj.si/scripts/dbloader/dbloader.exe?db=SciFinder Scholar

e-knjige                      
CRC online priročniki                    
Engnetbase
http://www.engnetbase.com/            690 priročnikov
Chemnetbase
http://www.chemnetbase.com/         9 priročnikov
Materialsnetbase
http://www.materialsnetbase.com/   176 priročnikov
Environetbase
http://www.environetbase.com/         275 priročnikov

Referex Engineering                                  http://www.engineeringvillage2.org/controller/servlet/Controller?CID=keyWordSearch
ca.350 knjig s prodročij
kemija/petrokemija/procesna kemija,
materiali/tehnologija in elektronika/elektrotehnika.

Za večino zbirke (vse razen zbirk Perinorm in  SciFinder Scholar) so dostopne tudi z oddaljenim dostopom.

Miro Pušnik, miro.pusnik@ctk.uni-lj.si Oddelek za razvoj in svetovanje CTK, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel. 01 476 37 33, 476 37 81

Še Sredozemska univerza

Običajno svojega bloga ne zlorabljam za komentiranje dnevnih notranjepolitičnih novic. Vendar ko sem danes prebiral v Delu zapis o obisku vlade v Slovenski Istri in na Krasu se mi je oko ustavilo na članku o načrtih za Sredozemsko univerzo. Vznejevoljilo me je, ko sem bral, da gre pri uresničitvi tega načrta za »eno prednostnih nalog Slovenije med predsedovanjem Evropski uniji«. In čeprav najdem v novinarjevem citatu ministrovih besed zagotovilo, da »ne gre za konkurenco našim univerzam«, me to ne pomiri. Spomnim se namreč v tem istem dnevniku na nedavno pisanje prorektorja ljubljanske Univerze prof. dr. Petra Mačka v rubriki Beseda strokovnjaka (Delo, ponedeljek 19. marca 2007, str. 12), ki je z enostavno analizo razmerja študentov in učiteljev na slovenskih univerzah kritično a še kako objektivno opozoril na eno ključnih težav slovenskega visokega šolstva. Ko namreč ta razmerja presodimo skozi primerjavo z uglednimi evropskimi univerzami postane lahko tudi manj poučenemu jasno, kakšna je lahko pričakovana kvaliteta učnega procesa in kakšne delovne pogoje imajo študenti in učitelji na naših visokih šolah. In misel takoj pohiti dalje, do načrtov o desetih slovenskih univerzah, preko načrtov o ustanovitvi ljubljanske Politehnike do kroničnih prostorskih težav na nekaterih članicah UL in do zadreg pri uveljavljanju bolonjske prenove, kjer kot vse kaže močno kasnimo. Pri tem mi pa v ušesih odzvanjajo opozorila, ki jih dnevno poslušamo na članicah UL kako bodo poslej javna sredstva za izvajanje prenovljenih (!!!) programov manjša. Ko berete te vrstice najbrž zmajujete z glavo: sam zmajujem z glavo še zaradi nečesa drugega. Namreč zaradi žalosti, ko pomislim, da je večina načrtovalcev sedanje visokošolske politike iz vrst t. i. alumnov ljubljanske Univerze. Kdor pozna to v tujini spoštovano prakso in idejo zavezanosti diplomantov visoke šole svoji ustanovi, bo težko razumel odsotnost te naklonjenosti v našem prostoru. Najbrž smo krivi učitelji, ker ne uspemo v študentih prebuditi čustva pripadnosti svoji šoli. In takoj nato se lahko tudi vsak od nas vpraša kako smo pravzaprav lahko sami pripadni svoji ustanovi, kjer zaman pričakujemo izpolnitev svojega ključnega poslanstva, namreč zagotavljanja kvalitete poučevanja. Pa SMO pripadni in zato smo žalostni: ker bi želeli udejanjenje napredka, ki ga je obetala »Bologna«, ker bi želeli pridobiti mesto v družbi najboljših evropskih ustanov in predvsem ker bi želeli, da tisti, ki jih izobražujemo najdejo mesto med najboljšimi v svoji generaciji Evropejcev. Tako pa sem torej le žalosten pa kljub temu želim prihajajoči Sredozemski univerzi, da ji bodo botri zagotovili ugodnejše razmerje učitelj:študent.

Učinkovitost iskanja literture

Kot lahko preberemo v reviji Research Information je nedavna študija, ki so jo pripravili v Research Information Network (RIN) ugotovila relativno samozavest raziskovalcev v akademski sferi pri presoji svoje usposobljenosti pri preiskovanju informacijskih virov. Tudi ne čutijo posebne potrebe po dodatnem izobraževanju v teh veščinah. S ponudbo servisov za preiskovanje so zadovoljni, manj z dostopom do virov v polnem tekstu zaradi omejitev v številu naročenih revij. Raziskovalci uporabljajo zelo obsežen nabor različnih storitev; v razporeditvi po frekvenci uporabe so najpogosteje uporabljani: brskalniki kot je Google, sledijo knjižnični portali znotraj lastne ustanove, specializirana iskalna orodja, tematski portali, posvetovanja s kolegi raziskovalci, viri iz knjižnične izposoje, baze povzetkov in indeksov, bibliografske podatkovne baze, citacijski indeksi, knjižnice in portali zunaj lastne ustanove, nato sledijo knjižničarji, viri elektronske poštne dostave ("listserv") in v novejšem času še blogi.

Vsekakor bi bilo zanimivo nadaljevanje analize v kolikšni meri se zaporedje uporabljenih servisov sklada z dejansko učinkovitostjo teh servisov, saj je v anketi izpričana samozavest raziskovalcev pravzaprav presenetljiva.

Proverbiarium

Pred veliko leti, ko smo še poznali t. i. stenske časopise (ali "stenčase"), sem na eni od oglasnih desk našega oddelka vsak teden izobesil zapis latinskega pregovora in mu seveda dodal prevod. To je bil na nek način poskus osebnega upora, ker je v tistem obdobju bil latinski jezik skoraj izobčen iz srednjih šol. Razlog naj bi bil boj proti meščanskemu elitizmu. Ker sem sam še užival skozi osem let v pouku latinščine, sem to občutil kot krivico.

Danes seveda tega razloga ni več, latinščina in tudi grščina sta se vrnili v nekatere srednje šole skoraj v celotnem nekdanjem obsegu. Ostaja mi zgolj sentimentalni razlog spominov na prijetne ure, ki smo jih dijaki preživeli pri latinskem pouku in zato nameravam, tudi v zahvalo svojim učiteljem in poklon sošolcem, vpeljati tedenski pregovor tudi na svoj blog. Idejo sem ukradel pri blogerju Coturnix-u, ki objavlja svoje ClockQuotes.  Latinistom pa se opravičujem za nasilno skovanko "proverbiarium" (na tihem sem upal, da bom z Googlom ugotovil, kako jo je že nekdo uporabil); zazvenela mi je, pač v skladu z nekaterimi vzori, uporabno. Če ne bo prehudega ugovora jo bom uporabljal tudi naprej. 

In današnji prvi pregovor:

Non cuivis homini contingit adire Corinthum. (dobesedno: Ne more vsakdo v Korint; smiselno: Nihče ne more doseči vsega). 

Odprti dostop pri T&F

Založba znanstvenih revij Taylor & Francis je uvedla (podobno kot je to že pred njo storila založba Springer z modelom Open Choice) opcijo objavljanja člankov v režimu t.i. ‘iOpenAccess’. Njihovih 175 revij omogoča avtorjem, da bodo njihovi v objavo sprejeti članki ob plačilu 3100 US$ prosto dostopni na spletnih straneh založbe vsem uporabnikom. Kljub temu pa morajo avtorji podpisati odstopno izjavo za avtorske pravice.

Nove revije pri Cell Press

Založba Cell Press (znana je po desetih uglednih revijah v področju ved o življenju z najimenitnejšo The Cell) je pričela izdajati dve novi reviji Cell Host & Microbe (prva številka je izšla v marcu) in Cell Stem Cell (prva številka bo izšla v juniju).

AAUP v podporo odprtega dostopa

Ameriško združenje univerzitetnih založb AAUP je v izjavi pozvalo k nadaljevanju razprave o preskušanju in uvajanju modelov odprtega dostopa do znanstvenih revij na način, ki bi trajnostno varoval pridobitve uveljavljenih rešitev (strogi standardi ocenjevanja z vrstniki, uredniški izbor, kvaliteta predstavljanja in globalno razširjanje) ter istočasno omogočil uporabnikom hiter in neoviran dostop do novega znanja.

EThOS

Velika Britanija, kot sporoča revija Research Information, vzpostavlja v okviru British Library novo storitev, nacionalno zbirko elektronskih disertacij EThOS, ki bo globalno na voljo v odprtem dostopu.

Information Research Wiki

Strokovnjaki v informacijski stroki nedvomno dobro poznajo revijo Information Research, ki nastaja v urednikovanju prof. T. D. Wilsona in s tehnično podporo Knjižnic Univerze v Lundu. Revija izhaja v odprtem dostopu in je namenjena raziskavam v širokem področju z informatiko povezanih strok. Urednik piše tudi poseben blog Information Research Weblog, pravkar pa je pričel pripravljati tudi Information Research Wiki. Neumornemu avtorju bi brez dvoma najbolje izrazili priznanje, ko bi se informacijska stroka kar se da živahno vključila v oblikovanje njegovih medijev.

e-knjige v odprtem dostopu na UCP

Založba University of California Press  (UCP) je najavila novo serijo monografij z imenom FlashPoints. Vsaka knjiga te serije bo na voljo v kupljivi papirni obliki in v odprtodostopni e verziji. In to ni prva serija v UCP naboru, ki jo lahko zastonj prebiramo na spletu. Take so še knjige v seriji GAIA in nekatere knjige v seriji  eScholarshop.

ZoomInfo

Zares zanimivo iskalno orodje, tale ZoomInfo. In učinkovito! Ponuja podatke za več kot 34 milijonov poklicno angažiranih oseb in za 2 milijona podjetij.

E-infrastruktura v EU

Na spletni strani Evropske skupnosti najdete večino predstavitev iz informacijskega srečanja ob razpisu prijav za 7. Okvirni program EU na temi "Znanstveni digitalni arhivi" in "Razvoj raziskovalni e-infrastrukture za raziskovalno skupnost".

Za učinkovito spletno iskanje

Pri Recherchen Blogu sem si drznil "ukrasti" njihovih deset nasvetov za učinkovito iskanje v spletu in jih prevedel:

1. Namesto, da s preiskovanjem pričnemo na slepo in "v živo" je priporočljivo, da si pred tem skiciramo svojo temo in izberemo ustrezna gesla (morda vam bo v pomoč metoda miselnih vzorcev).

2. Ne iščimo zgolj z enim geslom ampak razmislimo tudi o sorodnih in sinonimnih geslih.

3. Pri enostavnih preiskovanjih preskusimo geslo kar neposredno v internetnem naslovu; npr. za geslo "novice" iščemo www.novice.si. Deluje zlasti dobro z imeni podjetij. 

4. Pri iskanju obsežnejših tem je dobro, če najprej uporabimo indeksne brskalnike npr. Yahoo ali Web.de ali Google Index.

5. Brskalnike uporabljajmo smotrno; ne zgolj z enostavnim vpisom gesla v iskalno polje, ampak se sezanimo tudi s posebnimi oz. dodatnimi ukazi s katerimi učinkovitost iskanja močno povečamo. Npr. Google

6. Mnogi brskalniki ponujajo razširjeno listo iskalne pomoči; uporabite jo. Npr. Google --> Napredno iskanje

7. Za skoraj vsako temo so na voljo tudi specialni brskalniki. Preverite možnosti npr. www.suchlexikon.de  ali search-engines

8. Našli ste zanimive zadetke? Uporabite iskalno funkcijo brskalnika. S tipkami CTRL+F jo odprete in nato v dokumentu poiščete relevantna gesla.

9. Natančno preglejte najdene spletne strani in informacijam ne zaupajte slepo; vedno se vprašajte kdo je avtor strani in kakšne namene ima.

10. Dobre vire arhivirajte v Zaznamke (Bookmarks, Favorites) ali pa jih shranite v socialnih arhivih zaznamkov npr. del.icio.us. Tako so vam dostopni od vsepovsod.

Open Laboratory 2006

Vabim vas k branju >tukaj.

Dan knjige

Med britanskimi bralci so ob 10. obletnici uveljavitve Dneva knjige z anketo izbrali 10 knjig, brez katerih "jim živeti ni..."