Najbolj citirani raziskovalci

Firma Thomson Scientific, ali kot je marsikomu bolj znana z imenom ISI Web of Science, nam med svojimi storitvami ponuja tudi podatkovno bazo ISI HiglyCited.com. Dostop do baze je brezplačen in vsebuje podatke o tistih 250 raziskovalcih za vsako od 21 ISIjevih znanstvenih področij, ki imajo največje število citatov v zadnjih dvajsetih letih. Vsak raziskovalec je predstavljen z biografskimi in kontaktnimi podatki ter njegovo listo publikacij. In prav tej listi oporekajo kritiki, da ni popolna, saj neposredno iskanje citatov v ISI Web of Science pogosto pokaže tudi več zadetkov. Ob sicer hitrem pregledu v bazi nisem uspel zaslediti slovenskega raziskovalca oz. če se nam natančnejši, raziskovalca, ki je slovenski rezident. Za boljše razumevanje baze je priporočljivo prebrati sestavek How do we identify Highly Cited Researchers? izpod peresa ISIjevih redaktorjev.  

Še en zajeten korak naprej za Odprti dostop

Pa smo dočakali, oz. dočakali so v Veliki Britaniji! RCUK (Research Councils UK) je 28. junija letos objavil dopolnjeno stališče do obveznega deponiranja kopij objavljenih raziskav, ki izvirajo iz njihovega financiranja, v javnem depozitnem arhivu s prostim dostopom, kot lahko to preberemo tudi v obsežnejšem članku v The Scientist-u. To je zelo konkreten premik, ki bo imel nedvomno dolgoročne posledice za usodo odprtega dostopa tudi drugod po svetu.

Plagiatorstvo vse hujši problem!

Zadnja številka revije THES poroča tudi iz mednarodne konference o plagiatorstvu. Zadeva postaja zlasti za šole in učitelje vse hujši problem.

Vsem, ki spremljate znanstveno metriko

SIGMETRICS je poštna lista (deluje na t. i. »listserv« poštni upravljalski platformi), ki je namenjena vsem, ki se ukvarjajo z bibliometrijo, scientometrijo in informetrijo. Deluje kot virtualna specialna interesna skupina pri American Society for Information Science and Technology (ASIS&T). Če vas zanima, kaj se na listi dogaja, pojdite kar na stran s poštnim arhivom. Podatek pa sem pridobil na Recherchenblogu.

Podjetniški blogi

Blogi se vse bolj uveljavljajo tudi v podjetništvu. Sto najpopularnejših blogov te vrste iz nemškega govornega področja najdemo >tukaj. Morda boste našli med njimi kakšnega, ki vas bo prevzel.

Še en Google

Google širi paleto svojih specializiranih uslug z iskalnim orodjem, ki naj bi ciljano iskalo dokumentacijo ameriške vladne administracije -> Google U.S. Government Search. Vendar Suber ugotavlja, da je še vedno najuspešnejši iskalec teh materialov na science.gov.

Digitalizacija medicinskih tekstov

Fondacija Wellcome Trust v delu podpira tudi akcijo odprtodostopne NIH baze PubMed Central pri digitalizaciji starejših letnikov revij, ki jih tudi sicer sproti deponirajo v bazi. >Tukaj lahko najdete spisek revij, ki so s strani Wellcome Library vključene v ta projekt digitalizacije (pravkar so dosegli mejo milijon strani).  

Evropski arhivi znanja

Na evropskem spletu CORDIS so zdaj dostopni referati ( v.pdf formatu) s konference »European Infrastructure for Repositories of Scientific Information«. Naslavljajo številne teme, ki bodo v nastajajočem sedmem okvirnem programu EU obravnavale digitalne arhive znanja. Zaključke s konference je povzel John Martin.

Transgeneza na spletu

Na spletu TRANSGen boste našli najrazličnejše podatke, ki se navezujejo na uporabo transgenih organizmov in postopkov genskega spreminjanja v kmetijstvu in živilstvu. Splet je na voljo zgolj v nemškem jeziku.

ETH-Collection

ETH-Collection je inovativna elektronska platforma na kateri lahko raziskovalci(ke) ETH Zuerich odlagajo svoje tekstovne, grafične in video materiale, npr. članke v polnem tekstu, disertacije, predavanja, poročila ipd. Materiali so seveda ponujeni v odprtem dostopu in s tem je knjižnica ETH že leta 2003 udejanila idejo t. i. depozitnih arhivov odprtega dostopa, ki postajajo vse bolj popularna rešitev v znanstvenem informacijskem pretoku. Značilen primer omenjam tudi >tukaj. Nekaj podobnega zdaj načrtujejo tudi na Univerzi Zuerich, ki je leta 2004 podpisala Berlinsko deklaracijo o odprtem dostopu in še v letošnjem letu napoveduje odprtje »Dokumenten- und Publikationsserver-ja«.

Učenje v sodelovanju

Na zanimivem južnoafriškem spletu Critical methods sem našel tudi uporabno listo Collaborative learning environments sourcebook, ki bo brez dvoma koristila vsem, ki se ukvarjamo z izobraževalno metodiko in tehnologijo.

Blogi v znanosti

Če ste vešči nemškega jezika se boste lahko lotili prebiranja zelo zanimive magistrske naloge (ki je v odprtem dostopu). Z naslovom »Weblogi v družbi znanja« obravnava možnosti uporabe weblogov za teme pomembne v družbi znanja in jo je izdelal Wolfgang Schweiger v Centru za izobraževanje in medije na Oddelku za telekomunikacijo, informatiko in medije na Donavski univerzi v Kremsu (Avstrija). Recherchenblogu hvala za podatek.

Blogi v tutorstvu

Na College of Arts and Sciences na univerzi Pennsylvania preskušajo zanimiv način tutorske podpore študentov ob uporabi blogov. Že kmalu naj bi za vsakega študenta ob vpisu na univerzitetni mreži registrirali njegov osebni blog, do katerih pa bi imela dostop poleg študenta le še njegov tutor in pa pooblaščeni univerzitetni sodelavec. Vpis v blog bi začel študent z izpolnitvijo splošnega vprašalnika o svojih intelektualnih interesih, pričakovanjih in učnih izkušnjah. Predstavil bi lahko svoje slabosti in prednosti. Tak način bi pomagal zlasti tutorjem, ki bi se na ta način lahko učinkovito seznanili s svojim varovancem. Sproti bi se z napredovanjem skozi učni proces na blogu pojavljale različne informacije s strani učne ustanove, zlasti v točkah, ko se naj bi študent karierno odločal, kot so izbira usmeritev ali pa želje po študiju v tujini ipd. Vpisov v blog študent ne bi mogel spreminjati, kontinuiteta vsebine pa bi kazala na napredovanje študenta.
Zlasti pedagoški strokovni svetovalci bi lahko s spremljanjem bloga, seveda ob skrbnem varovanju zasebnosti, presojali pojav različnih težav, tako učnih kot osebnostnih, kar pa naj bi ne bil poglavitni cilj blogov.
Ocenjevalci sodijo, da je ob takšnem konceptu dnevnika težko govoriti o blogu, za katerega v načelu velja, da je javnosti dostopna vsebina. Prej bi bilo mogoče to imenovati elektronski portfolijo. Vsekakor pa bi tak spletni material olajšal tekoče komuniciranje študenta s njegovim tutorjem. Po tej strani je to gotovo pobuda katere razvoj bo vredno spremljati.

Nature o ocenjevanju z vrstniki

Ocenjevanje z vrstniki (angl. »peer review«) je seveda eden od garantov kvalitete znanstvenega objavljanja. Trenutno revija Nature preskuša poseben način ocenjevanja, t. i. odprtega ocenjevanja z vrstniki. Za ta namen so omogočili tudi široko razpravo o tematiki ocenjevanja z vrstniki, ki jo v odprtem dostopu lahko spremljate >tukaj.  

Prihodnost znanstvenega publiciranja v Evropi

Res je že 31. marca 2006 Evropska skupnost objavila »Študijo o ekonomskem in tehničnem razvoju trgov znanstvene publicistike v Evropi«. Komisar za znanost EU Janez Potočnik je takrat pospremil dogodek z besedami: “Interes nas vseh je, da najdemo model znanstvenega publiciranja, ki bo služil raziskovalni odličnosti. Pripravljeni smo sodelovati z bralci, avtorji, izdajatelji in finančnimi ustanovami pri razvoju takega modela.”

Od takrat vsaj pri nas ni bilo čutiti posebnega dogajanja. Reakcij na ta dokument v širši javnosti ni bilo slišati. V EU je veljal poziv vsem zainteresiranim, da se oglasijo s svojimi predlogi in pripombami do 1. junija. Zdaj je ta rok podaljšan do 15. junija. Morda pa bi vendarle veljalo potrošiti vsaj kakšno besedo s strani tistih, ki o zadevi kaj več vedo: na ministrstvu, na univerzah, v osrednjih knjižnicah. Ali res ni ne stališč in ne idej?

O spletnem pouku

Najnovejša številka (junij/julij) revije odprtega dostopa (OD) Innovate prinaša zanimive članke o uporabi novih, torej spletnih tehnologij pri pouku in o izogibanju težav pri delu z njimi. Kot rečeno, revija je OD, vendar se morate registrirati, kar pa je brezplačno.

Nov forum o Odprtem dostopu

Na spletu Yahoo! Groups je oblikovan nov forum Open Access Journals. Skupina bo obravnavala publiciranje v odprtem dostopu, s poudarkom na znanstveni periodiki, ki je prosto dostopna na spletu. Najti pa bo mogoče obvestila tudi o drugih materialih: delovnih zapisih, tehničnih poročilih ipd.

Plagiatorstvo

Prispevek v prvi junijski številki e-revije Inside Higher Education z naslovom »Student Plagiarism, Faculty Responsibility« v zaostrenem tonu predstavlja naraščajočo zaskrbljenost akademskih okolij v ZDA, ki jo povzroča problem t. i. plagiatorstva, torej nepooblaščene uporabe oz. konkretneje kraje z avtorjem identificiranih tekstov. Problem je posebno resen v podiplomskem študiju. Zanimiva je presoja ocenjevalcev problematike, ki za pojav pripisujejo enako odgovornost tako študentom plagiatorjem kot njihovim učiteljem. Presenetljiv je predlog, ko v posameznih primerih zahtevajo celo najostrejše ukrepe, kot je suspenz učiteljev. Nove tehnologije, na katerih temeljijo npr. spletnih viri, so na eni strani olajšali dostop do neizmernih virov tekstnega materiala, a na drugi strani vendarle omogočajo tudi lažje odkrivanje tega prestopništva. V kolikšni meri pa bo eno in drugo vplivalo na učinkovitost izrabe časa v učnem procesu oz. bo učni proces po potrebi preoblikovalo, je seveda drugo vprašanje. O problematiki sem pisal že tudi v tem blogu, ponavljam pa, da bo treba tudi v našem okolju najprej ukrepati v smeri poudarjenega opozarjanja študentov na tako, za akademsko okolje nevredno razvado in nato zaostriti postopke za njeno preganjanje. In tuja praksa opozarja, da je to predvsem naloga akademskih ustanov.