Weblog (blog) namenjam kontaktom z družino, prijatelji in študenti. Naslov skuša povedati del cilja: je skrajšana sintagma za vseživljenjsko učenje - "life long learning". A blog (the title is for "Life Long Learning") I'll use for contacting my family, friends and students daily (or weekly or monthly...)
Pares cum paribus facillime congregantur.
(Enako se najlažje druži z enakim.)
Par pari respondere.
Enakemu odgovoriti z enakim. Prosto: Vračati milo za drago (tudi: Par pari referto.)
Parsimonia est magnum vectigal.
(Varčnost je velik dohodek.)
Pars pro toto.
(Del za celoto. (uporabljeno npr. v metonimiji))
na že omenjenem Open Access Directory sta objavljena dva zanimiva wiki zapisa:
Zdaj je na voljo tudi v angleškem jeziku predstavitev holandske zakonodaje in prakse o uporabi avtorskih pravic v visokem šolstvu - Copyright in higher education.
Če ste se pri prebiranju časnikov v veliki meri že preselili na splet, morda ne povem nič novega z naslovom eufeeds, ki vam kot RSS agregator ponuja vsebine okoli 400 časopisov, z možnostjo izbire po deželah Evropske zveze. Vse svet pa pokriva nek drug servis, namreč Newseum, ki prinaša odtise naslovnih strani večjih svetovnih časopisov.
Vsem, ki vzdržujete lastne spletne strani bo morda dobrodošel preskuševalec "test everything".
Non scholae, sed vitae discimus.
(Ne učimo se za šolo, ampak ta življenje.)
Non semper idem spirat ventus.
(Ne piha vedno isti veter.)
Non si male nunc, et olim sic erit.
(Če je sedaj slabo, ne bo vedno tako.)
Non statim pusillum est, si quid maximo minus est.
(Ni takoj najmanjše, če je manjše od največjega.)
Znanstvena založba Cell je razširila nabor svojih publikacij še z revijo Host & Microbe. Revija je namenjena interakcijam med gostiteljem in mikrobno celico. Dostop do elektronskih člankov je plačljiv, občasno pa je v zvezku tudi kakšen članek v odprtem dostopu (Featured Articles). V oddelku Movie Gallery pa objavljajo tudi video klipe, ki so prav tako odprtodostopni.
Na spletu Foreign Policy najdete v članku The Top 100 Public Intellectuals spisek stotih najvplivnejših razumnikov sveta. Slovenci bomo še samozavestnejši, saj je med njimi tudi Slavoj Žižek.
Oba "velika guruja" Odprtega dostopa, kot ju sam rad imenujem, Steven Harnad in Peter Suber, sta v eni od podrobnosti definicije odprtega dostopa imela nekoliko različni stališči. Iz njunega nedavnega skupnega, usklajenega stališča bo razvidno, kako sta zdaj razliki uredila:
"Pojem "odprti dostop" (OD) je v uporabi v vsaj dveh pomenih. Za nekatere je literatura v "OD" digitalna, spletno dostopna in brezplačna. Odstranjene so torej denarne omejitve ne pa omejitve v pravicah uporabe. Za druge zopet je literatura "OD" digitalna, spletna, brezplačna in brez nepotrebnih omejitev z avtorskimi ali licenčnimi pravicami. Omogoča namreč pravico ponovne rabe, ki presega t. i. "pošteno rabo" (fair use).
V dveh razlogih je splošni pojem OD postal dvoumen. Večina naših zgodb o uspehu omogoča OD v prvem smislu, medtem ko večina tudi velikih javnih izjav kot so budimpeška, iz Bethesde in berlinska (s skupno t. i. BBB definicijo OD) opisujejo OD v drugem smislu.
Kot veste se s Stevanom Harnadom nisva strinjala v katerem smislu bi bilo pojem bolje uporabljati, on ima raje prvega, jaz drugega. Česar morda niste vedeli, da sva se sicer strinjala v vseh bistvenih in strateških vprašanjih in da je bila razlika zgolj v tej oznaki. Na videz v slepi ulici sva vendar našla soglasje v rešitvi, ki bo všeč vsakomur. Vsaj nama je všeč.
Zedinila sva se da uporabimo pojem "šibki OD" (weak OA) v primeru odstranjene ovire pri plačevanju in pojem "močni OD" za odstranitev tako cenovnih kot omejitev v pravicah. Zame nova pojma predstavljata bistveno izboljšavo prejšnjega dvoumnega poimenovanja, Stevanu pa nova pojma pomenita izboljšavo, ker jasno povesta, da je šibki OD tudi oblika OD..."
Celotno njuno pisanje je dostopno na obeh njunih blogih (>1, >2). Poslej se bomo torej morali navaditi na še nekoliko podrobnejše opisovanje statusa posameznih virov v OD.
PS.: avtorja v najnovešem zapisu že ugotavljata, da morda izbrana pojma najbrž nista najbolj posrečena: pripisati jima je mogoče tudi pejoritivno konotacijo, ki bi lahko škodovala tistim, ki se šele odlločajo za vstop v OD. Zato že iščeta bolj nevtralne oznake in z uporabo novih imen še lahko počakamo.
Kot sem že v prvem zapisu opozoril, se je Združenje evropskih univerz (EUA) aktivno opredelilo do Odprtega dostopa (OD). Med drugim je v Priporočilih svoje "delovne skupine za OD" predlagalo konkretne vzpodbude tako vodstvom univerz kot tudi nacionalnim rektorskim konferencam kako uveljaviti posamezne rešitve OD v nacionalnem raziskovalnem in izobraževalnem prostoru.
Radovednost me je nagnala, da sem skušal najti kakšen znak, kako se je npr. Slovenska rektorska konferenca odzvala na poziv EUA. Prvo presenečenje je bilo, da Slovenska rektorska konferenca nima lastnega spletnega naslova in da je njen obstoj na spletiščih slovenskih univerz komaj omenjen. Če gre za telo z uradnim statusom bi pričakoval, da bi že po zakonodaji o dostopnosti javnih informacij tudi na spletu morala biti kakšna konkretnejša sled njegovega delovanja.
Naslednja moja radovednost je bila, koliko in kakšne zadetke sploh sproži pojem "odprti dostop" v iskalniku Najdi.si. Našel sem res spoštljivih 3532 zadetkov, vendar posebno pretresljivih vsebin med njimi ni bilo, zlasti pa ne takih, ki bi kazale na zelo živahno dejavnost na tem področju. Izplen v slovenskem Googlu je bilo nekoliko skromnejši z 987 zadetki, vendar so bili zadetki vsaj kar zadeva prijaznosti v uporabi bolje razvrščeni. Vendar je tudi tu malo znakov o tehtnejši institucionalni dejavnosti. Nisem še odnehal in sem v Najdi.si vtipkal še geslo "open access"; rezultat me je presenetil s celo 4824 zadetki, vendar razlik v tej fazi nisem analiziral. Morda je vzrok zgolj v preslabotni uveljavljenosti slovenskega pojma v strokovnih krogih. Še čisto za konec: iskanje v Googlu na geslo "open access" prikliče 10.400.000 zadetkov, z omejitvijo na slovenske vsebine pa 10.700 zadetkov.
V poteku združevanja založb Blackwell Publishing in John Wiley&Sons bodo vse spletne vsebine povezali na skupni spletni platformi.
V socialno omrežje Facebook se vse pogosteje vključujejo tudi ustanove, npr. knjižnice. Tak značilen primer je spletni naslov Javne mestne knjižnice iz Dublina. Morda vredno posnemanja?
Na wiki spletni strani Open Access Directory (OAD) najdete zbirko povezav, pomembnih za Odprti dostop (OD). Zbrani so spiski diskusijskih forumov, konferenc in drugih prireditev o OD, ustanov, ki podpirajo OD, informacijskih povezav do OD in predstavitve različnih oblik promocije, raziskav in razvoja v OD. Registrirani uporabniki imajo tudi možnost vključevanja svojih prispevkov v wiki okolje.
Omnia mala exempla ex rebus bonis orta sunt.
(Vsi slabi zgledi izvirajo iz dobrih stvari.)
Omnia mea mecum porto.
(Vse svoje nosim s seboj.)
Omnia mors aequat.
(Smrt vse izenači.)
Omnia mutantur, nihil interit.
(Vse se le spreminja, nič ne propade.)
Na blogu Karen Blakeman si lahko v povezavi ogledate prezentacijo njenega predavanja o delu z iskalniki in o uporabi nekaterih aplikacij Spleta 2.0. Ni zelo poglobljeno, vendar uporabno za začetnika. Vključene so tudi koristne povezave.
Obljubil sem, da bom sporočil, kdaj se bodo na spletu pojavili materiali iz letošnjega FESTa 2008. Zdaj je na spletnem naslovu tržaške univerze že na voljo Harandov prispevek iz okrogle mize o Odprtem dostopu kot video in kot .pdf datoteka. In lahko se naročite na RSS obveščanje.
V reviji Scientific American so se nekoliko obsežneje razpisali o iniciativi Science 2.0, torej o uporabi socialnih omrežij in praks tipa Web 2.0 za oblike sodelovalnega raziskovanja. Del idej in tudi dilem je mogoče najti že v zapisu in komentarjih SCIEnCE. Koncepta, ki ima seveda veliko čeri, nikakor ni mogoče zavrniti samo z zamahom roke.
Nequam per verba, per odorem noscitur herba.
(Malopridneža spoznamo po besedah, rastlino po vonju.)
Neque caro, neque piscis.
(Ni meso, ni riba. Pomen: Ni mokro in ne suho.)
Neque aqua aquae, lac est lactis umquam similius quam hic illius est illeque huius.
(Nista voda vodi, mleko mleku podobnejša, kot sta ta dva drug drugemu.)
Neque mu facere audent.
(Ne upa si ziniti niti mu.)
Naj vas spomnimo, da smo za uporabnike knjižnic Univerze v Ljubljani (IP) organizirali testni dostop do e-knjig Safari Books Online, ponudnika ProQuest. Trenutno je v njegovi ponudbi preko 6.000 naslovov s področij poslovanja, raznih strokovnih "namiznih" priročnikov in literature s področja računalništva. Več o vsebini zbirke: http://proquestcombo.safaribooksonline.com/alltitles. Testni dostop do zbirke je možen z lokacij IP Univerze v Ljubljani in se izteče 02.05.2008. Za začetni dostop uporabljajte naslednji URL: http://proquestcombo.safaribooksonline.com/?uicode=Ljubljana.
Predstavljamo vam izjemno zbirko digitaliziranih starih knjig in znanstvenih člankov s področja zoologije AnimlBase (http://www.animalbase.org). Trenutno je v zbirki 822 del takih avtorjev, kot sta npr. Charles Darwin ali Carl Linne. Obsegajo obdobje 18. 19. in 20. stoletja. Arhiv vzdržuje Univerza v Goettingenu.
Univerza v Ljubljani do 2. junija testni dostop do e-revij servisa Institute of Physics IOPscience. Servis omogoča dostop do preko 50 e-revij s področja tehike, naravoslovja in medicine. Dostop je mogoč v IP okolju Univerze v Ljubljani na URL naslovu http://iopscience.iop.org/.
Miro Pušnik, Oddelek za razvoj in svetovanje CTK, Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani http://dikul.uni-lj.si, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel. 01 2003 445
