Zanemarjanje OD

V marcu sem poročal o študiji, kako raziskovalci uporabljajo znanstvene informacijske vire. Zdaj se je pojavila še obsežnejša študija "Uporaba akademskih knjižnic in njihovih uslug s strani raziskovalcev". Gotovo bodo ugotovitve v študiji zlasti koristile knjižničnim delavcem pri oblikovanju strategij, kako lahko učinkoviteje servisirajo uporabnike-raziskovalce. Na drugi strani pa se nad kritičnimi ugotovitvmi lahko zamislimo tudi raziskovalci in prilagodimo svoje navade pri dostopanju do informacij. Tako so npr. možnosti, ki jih v tej smeri ponuja Odprti dostop (OD) slabo prepoznane in zato tudi slabo izkoriščane.

Proverbiarium 5

Saepe nihil inimicus est homini quam sibi ipse.
Pogosto je človek najbolj sovražen sebi.

Satius est pedibus labi quam lingua.
Bolje da nam zdrsne noga kot jezik.

Scientia nihil aliud est quam veritatis imago. (F. Bacon, 1561-1626)Znanost ni nič drugega kot slika resnice.

Zasanjani idealisti

No, zdaj vsaj vem kje mi je mesto. Blog Relationeering je opravil analizo (nemške) blogosfere in rezultat je simpatičen: blogerji smo v večini "zasanjani idealisti". Sicer je pa zgodba daljša - morda rahlo predolga - pa kljub temu vredna branja.  

"Framing" v znanstveni misli

Na blogih blogerskega portala ScienceBlog se je nedavno razplamtela razprava o tem, kako naj znanstveniki izboljšajo svoje komunikacijske navade. Okvir razpravi daje članek Chrisa Mooneya in Matthewa Nisbeta "Framing Science", ki je nedavno izšel v reviji Science (316, (2007) 5820, str. 56). Članek je žal v embargu revije, kratek povzetek pa lahko najdete >tukaj. Oba avtorja sta k sreči številne odmeve na članek ujela v svojih blogih: The Intersection in Framing Science in jih tudi komentirata. Dodatno je razpravo obogatil bloger Coturnix, ki je obsežen post posvetil razpravi k članku. Vsekakor komentarji odkrivajo zanimivo tematiko, saj je veščina komunikacije pogosto omenjana slabost udeležencev v znanosti. Neučinkovitost pri sporočanju aktualnih znanstvenih dosežkov in slaba promocija znanosti sta posledici, ki se nam opletata.

Ker se še nisem uspel dokopati do temeljnega članka, ki je sprožil tokratno razpravo, naj se vzdržim komentarja; kot rečeno pa je že branje blogerskih komentarjev zanimivo. Naslov izvirnega članka je vezan na pojem "framing", pozna ga komunikologija; hvaležen bom stroki, če me pouči, kako ga sloveniti.

Vredno je pogledati še >sem.

Knjižnični blogi

Ko prebiram post Roddy-ja MacLeoda, knjižničarja na Heriot Watt University, ki ga je na pijateljevo vabilo objavil na blogu UK Web Focus Brian-a Kelly-ja, se najprej navdušujem nad bogastvom britanske knjižničarske blogosfere, takoj nato pa se vprašam, čemu ta medij ni vabljiv za naše knjižničarje. Morda pa so in samo ne vem zanje; hvaležen bom za vsak namig, da nimam prav.

Stanje blogosfere

Na voljo je nova četrtletna bilanca blogosfere, ki jo pripravlja Technorati. Na spletu je preko 70 milijonov blogov, z dnevnim prirastom 120.000 novih blogov oz. vsako sekundo se rodi 1,4 bloga. Trenutno prevladujejo blogi v japonskem jeziku (37%) pred blogi v angleščini (36%), sledijo blogi v kitajskem (8%)), italijanskem (3%) in španskem jeziku (3%).

Posredovanje znanja

Evropski komisar Janez Potočnik predlaga, da bi k štirim dobrinam, ki jim EU v svojih dokumentih zagotavlja prost pretok: za dobrine, storitve, kapital in delo, dodali peto: pretok znanja. "So far, so good", bi lahko vzkliknili. A P. Suber, ki nas v svojem blogu obvešča o komisarjevi "zeleni knjigi" The European Research Area: New Perspectives, ki je bila pravkar objavljena, z obžalovanjem ugotavlja, da je v njej zanemarjena podpora Odprtemu dostopu kot pomembni možnosti v nediskriminiranem posredovanju znanja. Odprtemu dostopu namenja komisar zgolj retorično vprašanje: "Is there a need for EU-level policies and practices to improve and ensure open access to and dissemination of raw data and peer-reviewed publications from publicly funded research results?" kar je lahko celo medvedja usluga gibanju, ki se otepa  z nasprotovanji močnih kapitalskih interesov svetovnih založnikov znastvene periodike. Res škoda, zlasti ker številni drugi nedavni dokumenti EU in stališča organov EU izraziteje poudarjajo pomen Odprtega dostopa.        

dhq

Dočakali smo novo revijo v odprtem dostopu: Digital Humanities Quarterly (dhq), ki obeta, da se bo izcimila v zanimivo platformo nastajajočega področja. V uvodniku se sicer namenoma izognejo definiciji "digitalne humanistike", odgovor naj bi se oblikoval z naborom prihajajočih člankov. Prvih skoraj ducat skuša nasloviti nekatere od značilnih vsebin: o digitalizaciji zgodovinskih virov, o varovanju ogroženih tekstov, o računalništvu v humanističnem raziskovanju idr. Kot laik v področju težko komentiram tehtnost ponujenega, radovednost pa kljub temu ostaja.    

LegalForce

Recherchen Blog nas opozarja na LegalForce. To je spletna tržnica intelektualne lastnine, pravzaprav mreža, ki je namenjena izumiteljem, patentnim pravnikom, podjetnikom, licenčnim posrednikom in investitorjem, ki želijo hitro informacijo o inovativnih vsebinah.

Proverbiarium 4

Cum dixeris quod vis, audies quod non vis.
(Če izrečeš karkoli želiš, boš slišal česar ne želiš).  

Cum finis est licitus, etiam media sunt licita.
(Če je dovoljen cilj, so dovoljena tudi sredstva).

Culices elephas non curat.
(Slon se ne meni za komarje).

Repository 66

Kot lahko preberemo na blogu C.W. Baileya DigitalKoans je Stuart Lewis (Univerza iz Walesa v Aberystwythu) pripravil s pomočjo Googlovih zemljevidov zanimivo mashup aplikacijo z imenom Repository 66, ki prikazuje digitalne depozitne arhive (repozitorije) odprtega dostopa v svetu, kot jih navajata oba registra ROAR in OpenDOAR. Uporaba tega aktivnega zemljevida je res zelo poučna, žal Slovencu rezultat ne daje zadoščenja, saj potrjuje znano dejstvo, da takega arhiva pri nas nimamo. Imajo jih z izjemo Madžarske vse naše sosede, med bližnjimi takimi arhivi sta tista v Trstu in v Zagrebu.

Proverbiarium 3

Nescias, quod scis, si sapis. Tudi: Si sapis, quod scis, ne scis.
(Če si pameten, je bolje, da ne veš, kar veš.)

Si tacuisses, philosophus mansisses.
(Če bi molčal, bi veljal za modreca.)

CultureSource.ca

CultureSource.ca je nova kanadska virtualna knjižnica oz. depozitni arhiv informacijskih virov iz umetnosti, zgodovine in literature in so namenjeni v pomoč učiteljem pri poučevanju.

vifabio

vifabio je akronim za Virtual Library of Biology in je projekt univerzitetne knjižnice J. Chr. Senckenberg na Univerzi J.W. Goethe v Frankfurtu (na Maini). Portal naj bi omogočal hiter dostop do literature (v veliki meri odprtodostopne) in drugih strokovnih informacij v biologiji (po Suberju).  

INPADOCDB

Evropski patentni urad (EPO) bo do konca aprila zaključil harmonizacijo obeh podatkovnih baz INPADOC(PRS) in DOCDB. Z majem bo na voljo nova podatkovna baza INPADOCDB (INternational PAtent DOCumentation Data Base). Več o tem najdete na strani News from INPADOC.

AeA

AeA je kratica za nekdanje združenje American Electronics Association, danes je njihovo geslo "Advancing the Business Technoloy" in je ameriško neprofitno združenje, ki svetuje v pospeševanju tehnoloških dejavnosti. Leta 2005 je AeA izdala zelo odmevno poročilo "Losing the Competitive Advantage?: The Challenge for Science and Technology in the United States" . Sledile so mu segmentne študije "Competitiveness Series". In zdaj so prvo poročilo dopolnili: "We Are Still Losing the Competitive Advantage. Now Is the Time To Act". V tej študiji pri AeA zaključujejo in opozarjajo, da morajo ZDA povečati uspešnost študentov v matematičnih in znanstvenih vedah, povečati državno financiranje znanosti in razvoja in omogočiti priseljevanje visoko usposobljenih tujcev. Zveni znano in smiselno!

Open Content Licensing

Z gornjim naslovom ali bolje s celotnim naslovom: "Open Content Licensing: Cultivating the Creative Commons" je izšla knjiga, ki je pravzaprav zbornik nastopov na konferenci o licenciranju vsebin v odprtem dostopu v današnjem svetu; potekala je v avstralskem Brisbane-u leta 2005. To seveda ni knjiga receptov, kako obiti avtorske pravice, prepriča pa nas o prednosti iniciative Creative Commons (poznamo jo tudi v našem prostoru), ki ponuja racionalno in sprejemljivo rešitev za nemoteno posredovanje del intelektualne lastnine v roke uporabnikov. Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da je tekst knjige v celoti na voljo v odprtem dostopu.    

Digitalni "De Revolutionibus..."

Spomnili se boste odmevnega sporočila okoli novega leta, da je v NUK-u dr. Stanislav Južnič odkril "založeno" 2. izdajo Kopernikove knjige De Revolutionibus Orbium Coelestium iz leta 1566, ki je seveda izjemna dragocenost in redkost. Pri spletni založbi Octavo lahko zdaj kupite digitalno kopijo te knjige na CD ploščku, v njihovi elektronski knjigarni pa boste našli še številne druge knjižne redkosti. Na spletni strani Octavo pa si lahko tudi ogledate fotografske posnetke knjižnih strani. 

Učitelji in avtorsko pravo

V ZDA imajo učitelji pri uporabi z avtorskim pravom zaščitenega materiala posebne pravice, ko je posredi raba za pouk. Zanimo je pregledati tole tabelo, kjer je navedeno, kaj je dovoljeno in česa ne smemo.

Gmail pripomočki

Če ste pristaš Firefoxa in uporabnik Gmaila, morda že poznate te dodatke za učinkovito uporabo Googlove pošte. In če smo že pri Googlu, morda bo komu zanimiv tale nabor nasvetov, kako koristneje uporabiti Google Calendar.