O spletnem iskanju

Po Recherchen blogu povzemam zanimivo informacijo. Informatik Dirk Lewandowski, o njegovi knjigi Web Information Retrieval (v nemščini) sem že pisal in je prosto dostopna na spletu, je zdaj odprl tudi tematski blog Suchmaschinenforschung, ki bo z aktualnimi dodatki nedvomno učinkovito podprl knjigo.

Iskalec Creative Commons

Gibanje Creative Commons (CC) je dobro znano tudi že pri nas. Zdaj so  pripravili lasten iskalec CcSearch, ki prepozna spletne strani, ki bodisi omenjajo ali pa so dostopne s CC licenco. Iskalec omogoča iskanje s pomočjo Google, Yahoo!, ali Flickr orodji.    

Ameriške univerze v podporo Odprtega dostopa

V trenutno nastajanje nove zakonodaje, ki naj uveljavi koncept Odprtega dostopa za vse ameriške javne agencije raziskovalnega financiranja, t. i. zakon FRPAA,  se intenzivno vključujejo tudi pobude iz akademskih okolij.  Potem ko so nedavno vodstva dvaindvajsetih najuglednejših ameriških univerz podprla zakon, se jim je kasneje pridružilo še petindvajset nadaljnjih in zdaj še triindvajset dodatnih.

Bill Gates in Odprti dostop

Kakršnokoli že stališče ima vsak od nas do Microsofta, priznati je treba, da človekoljubne poteze Billa Gatesa padejo v oči. Vložki njegove karitativne fundacije naj bi v prihodnje tudi podprli idejo Odprtega dostopa. V svojem blogu David Robinson citira Wall Street Journal: »Nezadovoljen, da v zadnjih dveh desetletjih raziskovanje ni prineslo vakcine proti AIDSu, je predsednik družbe Microsoft Bill Gates svojo novo donacijo za vakcino proti AIDSu  povezal z ostro zahtevo: tisti, ki bodo dobili denar se morajo obvezati, da bodo rezultate svojega dela delili z drugimi«.

Uspešni Reddit

V kar 24 jezikih lahko že spremljamo Reddit novice. Po oceni Alexe je Reddit trenutno na svetovnem spletu po obisku na 1.411 mestu med spletnimi stranmi, a se hitro vzpenja (konkurenčni digg je na 92 mestu!)

Pismo ministru

Našemu ministru za znanost, prof. dr. J. Zupanu sem si dovolil poslati pisanje s pozivom k aktualnejšemu reševanju problematike odprtega dostopa pri nas. Pismo priključujem tudi v nadaljevanju tega bloga:

»Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Prof. dr. Jure Zupan, minister
3. avgust 2006

Spoštovani gospod minister,
nedavna odločitev Evropskega združenja univerz, da ustanovi delovno skupino za uveljavljanje Odprtega dostopa (OD) (http://lifelong.blogspot.com/2006/07/za-odprti-dostop-tudi-eua.html ) ter študija Evropske skupnosti o politiki znanstvenega objavljanja (http://ec.europa.eu/research/press/2006/pr3103en.cfm) sta me vzpodbudili, da opozorim Ministrstvo na pomanjkljivo urejenost tega področja v R Sloveniji. Ne samo, da je to moteče za učinkovito delo raziskovalcev, v najširšem okviru je mogoče prepoznati celo elemente kršitve zakonodaje, ko gre za dostopnost do informacij javnega značaja.

Če izhajamo iz podmene, da so raziskovalni rezultati, ki so bili financirani iz javnih sredstev, del javnega dobra, lahko zaključimo, da je njihova objava zavezana javni dostopnosti. To velja tako za rezultate, ki so oblikovani kot znanstveni članki, kot seveda tudi ko gre za rezultate oblikovane v faktografske in druge podatkovne zbirke. V načelu bi zlasti strokovni in znanstveni članki takega izvora morali biti prosto dostopni davkoplačevalcem (da uporabim to tolikokrat zlorabljeno frazo).

Kot nedvomno veste se v svetu močno uveljavlja gibanje pod geslom Open Access (http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm), ki se zavzema za uveljavitev teh pravic. Osnovno gibalo ideje OD je utemeljeno na parafrazi znanega Newtonovega stavka: »…da sem lahko videl dlje, je razlog, ker sem lahko stal na ramenih velikanov…«. Najbrž je v raziskovalni srenji nepotrebno poudarjati, da je vsak znanstveni rezultat produkt predhodnega znanja in je izvor novega znanja, učinkovit pretok znanja po povečuje učinkovitost raziskovalnega procesa. Dodatno, in kot učitelj to prednostno poudarjam, pa ima ta koncept še poseben pomen za izobraževalni proces, ki je ob tem, da je prvobitna oblika informacijskega pretoka tudi temelj učinkovitega razvoja znanosti in zagotovilo nacionalne bitnosti.

Aktualnosti tematike ne potrjuje zgolj omenjena dejavnost iz okvira EU, tehten dokaz so procesi uveljavitve OD v ravnanju znanstvenih organizacij po svetu in celo urejanje tega v zakonodajah najrazvitejših držav. Britanska Wellcome Trust zdaj že zahteva, da avtorji, ki jih je financirala ta fundacija zagotovijo objavo rezultatov v OD. Prav tako to opcijo uveljavlja ameriška NSF, nemška DFG pa jo pravkar pripravlja. Tako ameriška zvezna administracija (http://cornyn.senate.gov/doc_archive/05-02-2006_COE06461_xml.pdf)
kot britanski parlament pa pripravljata tudi zakonodaje (http://www.publications.parliament.uk/pa/cm200304/cmselect/cmsctech/uc399-ii/uc39902.htm), ki bodo to uredile na vsedržavni ravni. Ker imamo prav pri uveljavitvi zakonodaje o dostopnosti informacij javnega značaja eno sodobnejših pravnih rešitev v svetu, mislim, da tudi pri reševanju z njo povezanih tematik v RS ne bi smeli zaostajati.

Za dosego skupnega cilja, kar iniciativa OD nedvomno je, prosim ministrstvo, da preuči možnosti, kako bi sprožilo in podprlo sklop aktivnosti, ki bi v našem prostoru zagotovile uveljavitev tega dragocenega in za znanost nedvomno zelo potrebnega pogoja za delo. Potrebni ukrepi nedvomno skrivajo tako pravno presojo zadeve kot organizacijske ukrepe v raziskovalnih ustanovah javnega (in zasebnega) prava, ki bodo končni izvajalci rešitev in opravil iz sklopa OD.

Iniciativa OD je v svetu že določila bistvene elemente učinkovitega delovanja OD, od javnih arhivov (repozitorijev) digitaliziranih informacij ter institucionalnih arhivov (»zeleni« OD), do načinov financiranja oblik znanstvene publicistike z nediskriminiranim, torej brezplačnim dostopom bralcev do informacij v elektronskih revijah v polnem tekstu (»zlati« OD) (http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/pers/fnekrep/ujeta_ptica.htm). In ne smemo pozabiti, da je s spletno tehnologijo danes ideja odprtega dostopa do informacij izvedljiva, kot v tako pristni obliki v preteklosti ni bila mogoča.

V upanju, da bo pobuda naletela na razumevanje se Vam za posluh in angažiranje vnaprej prav lepo zahvaljujem.
Prof. dr. Franc Viktor Nekrep

Posredovano tudi:
Prorektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Peter Maček
Urad Informacijski pooblaščenec, namestnica informacijske pooblaščenke, g. Sonja Bien
Weblog LiLoLe (http://lifelong.blogspot.com/)«

Še en portal do revij OD

Brazilski jedrski informacijski center (CNEN) vzdržuje portal LivRe! za iskanje in odprti dostop do revij v polnem tekstu: trenutno je mogoče dostopati do 2.525 revij v naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih vedah. Iščete pa lahko v portugalščini, angleščini in španščini. Sicer je to le eden od številnih portalov, ki so danes na spletu že na voljo, vendar ga odlikuje zelo prijazna uporaba.

Združevalec novic

Za »news aggregator« imamo Slovenci lep izraz »združevalec novic«(ZN). V zadnjem času se je v socialnem mrežju pojavilo kar nekaj zelo naprednih ZN, menda sta med boljšimi digg in reddit. In reddit smo zdaj dobili tudi v slovenščini. Zahvala gre pobudi, ki jo je sprožil avtor odličnega slovenskega bloga Hapax legomena (kaj ta beseda pomeni >tukaj) in delu ekipe žal neznanih spletnih mojstrov. Se je pa avtor Hapax bloga potrudil in nas opremil z dobrim naborom koristnih navodil: >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj in >tukaj. Prepričan sem, da vam bo zadeva všeč.

Slovenski zemljevid

Ker z blogom Hapax Legomena nimava istih bralcev, naj povzamem od njega zelo zanimivo in uporabno sporočilo. Da je namreč naš iskalec Najdi.si uvedel novo storitev »zemljevid«, ki se izkaže za zelo uporabno pomoč pri iskanju krajev, naslovov in podjetij po naši »Ljubi…«. Komaj čakam, da se izpolni še drugi del sporočila, da bodo dodali satelitski pogled na najdeno lokacijo; ne vem sicer kako hitro bo to izvedljivo, saj Googlov Earth pokriva v visoki ločljivosti šele manjši del slovenske površine.

Technorati v novi podobi

Vsem blogarjem in večini bralcev blogov je pojem Technorati dobro znan. Je najbolj popularno iskalno orodje za bloge (ta trenutek spremljajo preko 49 milijonov blogov). Ni pa morda vsem znano, da je nedavno Technorati spremenil podobo in izboljšal tudi učinkovitost delovanja. To je morda priložnost, da se stalni uporabniki seznanijo z novostmi, novinci pa, da pridobijo osnove. Pri tem bosta obojim v pomoč dve vira informacij. Prvi je blog samega ponudnika, drugega pa najdete na tudi sicer zelo koristnem spletu About izpod peresa Wendy Boswell.

O goljufanju...

Prebrano v The New York Times, v rubriki Education: »…v anketi izvedeni v zadnjih štirih letih s skoraj 62.000 dodiplomskimi študenti na 96 ameriških izobraževalnih ustanovah jih je dve tretjini priznalo izpitno goljufanje«. Študijo je pripravil Don McCabe, profesor na univerzi Duke, kjer so prav zaradi naraščajočega problema lotili ukrepov za izboljšanje akademske integritete študentov.

Naj živi administracija

Tokrat o za marsikoga robnem problemu pri raziskovalnem delu v naših ustanovah. Pogosto se pritožujemo, ko moramo slediti zahtevam določenih administrativnih ukrepov o prisotnosti na delu, o nabavi potrošnega in investicijskega materiala ipd. V tolažbo naj služi primer iz ZDA, ki so marsikomu vzor(ec) učinkovitosti in smiselnosti, vsaj kar zadeva raziskovanje.

Kot veste imajo trenutno v ZDA ureditev, da so prepovedane raziskave na embrionalnih izvornih celicah iz javnih (državnih) sredstev. Tudi nedavni sprejem zakona v senatu in kongresu, ki naj bi to spremenil, žal zaradi Bushevega veta ni uspel spremeniti prakse. Lahko pa take raziskave tečejo na zasebnih (npr. korporacijskih) sredstvih. In ustanove, ki sklepajo pogodbe za oba tipa raziskav, imajo zaradi tega lahko hude glavobole oz. morajo imeti posebno notranjo zakonodajo, ki to ureja in ločuje namembnost enega od drugega. Vse to seveda zelo administrativno obremenjuje raziskovalce. Dober primer so npr. navodila o ravnanju pri razporejanju kadrov ter pri uporabi sredstev, materiala in opreme, ki jih predpisuje znana in vrhunska univerza Harvard kadar gre za raziskave iz tega segmenta. Torej v tolažbo: še nismo najhujši...

Novinarstvo cveti

Kot navaja e-revija Inside Higher Ed naj bi se sodeč po pregledu, ki so ga izdelali na Univerzi Georgia, vpis na visokošolske programe novinarstva v ZDA med leti 1999 in 2004 povečal za 30%. Povečuje se ponudba ustreznih programov na šolah in tudi zaposlovanje, kot kaže, ni problematično.

O zaznamkih

Socialno programje se učinkovito uveljavlja, znotraj tega so zelo popularne tudi zbirke t. i. »zaznamkov« (angl. bookmarks); kogar zanima ta tema naj prebere dober članek Melisse L. Rethlefsen.

Za Odprti dostop tudi EUA

V razpravo o Odprtem dostopu in pripravo nadaljnjih aktivnosti za njegovo uveljavitev se je zdaj vključilo tudi Združenje evropskih univerz (EUA). Na predlog nacionalnih rektorskih konferenc naj bi do jeseni oblikovali delovno skupino, ki bo poslej spremljala to vse aktualnejše in za univerze tudi materialno pomembno področje.

Arhivi odprtega dostopa

Po Službi za znanstvene vire ameriške Kongresne knjižnice (Library of Congress) povzemam krajši spisek pomembnejših arhivov odprtega dostopa (OD) za elektronske vire v znanosti, tehnologiji in medicini.

“Odprtodostopni arhivi elektronskih dokumentov (»eprints«) so odložišča v katerih avtorji lahko samoarhivirajo in jih namenijo v branje vsem objavljene raziskovalne članke in članke, ki so še namenjeni v ocenjevanje.” – cit. OpCit Project

Splošni arhivi:

E-Print Network – arhiv Department of Energy, Office of Scientific and Technical Information http://www.osti.gov/eprints/

Highwire Press – Stanford University – največji arhiv znanstvenih tekstov v prostem dostopu na zemlji! http://highwire.stanford.edu/lists/freeart.dtl

OAIster - University of Michigan Digital Library Production Service – odprtodostopni, nekoč težje dostopen arhiv virov akademsko orientiranih dokumentov http://oaister.umdl.umich.edu/o/oaister/

OpCit Project – ključna arhivska metazbirka odprtodostopnih arhivov v urejanju projekta Open Citation http://opcit.eprints.org/explorearchives.shtml

Open Directory Project – odprtodostopni spletni arhiv znanstvenih vsebin http://dmoz.org/Science/Publications/Archives/Free_Access_Online_Archives/

Arhivi po vedah:

arXiv - Cornell University & the National Science Foundation – več kot 300K e-dokumentov v odprtem dostopu iz fizike, matematike, računalništva in kvantitativne biologije   http://mentor.lanl.gov/

Astronomy & Astrophysics Preprints & Abstracts – arhiv v urejanju AstroWeb Consortium http://www.vilspa.esa.es/astroweb/yp_preprint.html

Astrophysics Data System Article Service - Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics – odprti dostop do skeniranih slik revij, kongresnih zbornikov in knjig iz astronomije in astrofizike http://adswww.harvard.edu/ads_articles.html

Arhiv »The Behavioral and Brain Sciences (BBS)« http://www.bbsonline.org/

Založba BioMed Central – neodvisen založnik več kot 150 z vrstniki ocenjevanih (»peer-reviewed«) revij odprtega dostopa http://www.biomedcentral.com/

CERN Document Server – v izdaji European Organization for Nuclear Research so na voljo njihovi članki in predodtisi (»preprints«) http://cdsweb.cern.ch/

Chemistry, Math and Computer Science Preprint Archives  - Elsevier: ScienceDirect organizira arhiv predodtisov v odprtem dostopu http://www.sciencedirect.com/preprintarchive

CiteSeer – znanstvena digitalna knjižnica in iskalec predvsem po literaturi računalništva in informacijskih ved http://citeseer.ist.psu.edu/

Clinical Medicine and Health Research NetPrints – odložišče (»repository«) neocenjevanih poročil znanstvenega raziskovanja (ki pa ne sprejema več novih dokumentov) http://clinmed.netprints.org/home.dtl

CogPrints – elektronski arhiv za samoarhiviranje člankov predvsem s področij psihologije, jezikoslovja in nekaterih področij računalništva http://cogprints.org/

Cryptology ePrint Archive – arhiv v organizaciji International Association for Cryptologic Research http://eprint.iacr.org/index.html

DOE Information Bridge – javnosti prosto dostopna zbirka dokumentov v polnem tekstu in bibliografskih citatov raziskovalne literature ministrstva Department of Energy (DOE) http://www.osti.gov/bridge/

High-Energy Physics Literature Database (HEP) – arhiv  Stanford Linear Accelerator Center (SLAC) http://www.slac.stanford.edu/spires/index.shtml/hep

IISc – odložišče odprtega dostopa raziskovalnih publikacij  Indian Institute of Science http://eprints.iisc.ernet.in/index.html
   .
Mathematical Physics Preprint Archive mp_arc – arhiv predodtisov na University of Texas
http://rene.ma.utexas.edu/mp_arc/

MPRESS/MathNet.preprints – mednarodni arhiv preprintov http://MathNet.preprints.org

Organic eprints -  Danish Research Centre for Organic Farming (DARCOF) – arhiv odprtega dostopa za članke posvečene raziskavam v organskem kmetovanju http://orgprints.org/

PubMed Central – National Institutes of Health - javni in odprtodostopni digitalni arhiv literature v biomedicini in vedah o živi naravi http://pubmedcentral.nih.gov/    

OD - ali nas sploh zanima?

Dr. B. Mihevc iz rektorata UL me je opozoril na vestičko o pobudi EUA, ki naj pomaga iskati podporo in iskanje rešitev za odprti dostop (OD) do raziskovalnih informacij. V tej luči je ključen dokument seveda študija Evropske komisije o trgu znanstvenih publikacij v Evropi. Zanimivo pa je domače dogajanje: nedavno je bilo po zakonski spremembi objavljeno prečiščeno besedilo Zakona od dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-UPB2), nikjer pa nisem zasledil komentarja ali stališča, ne s strani strokovne javnosti, državne administracije ali morda s strani medijev, kakšen vpliv bo imel ta akt na slovensko znanstveno informatiko, saj gre v tem primeru za značilno snov javnega karakterja. Če samo spomnim na letošnje vestičke v tem blogu o dogajanju na tem področju v svetu: >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, >tukaj, in >tukaj.

Ponovno rojstvo?

Connexions je spletno okolje za razvoj in razširjanje učnih vsebin. In najpomembnejše: deluje v odprtem dostopu (OD) in po licenčnih pravilih Creative Commons. Dodatna zanimivost: nedavno se je znana ameriška zasebna univerza Rice iz Houstona odločila, da bo obnovila svojo univerzitetno publicistično dejavnost – nekdanjo Rice University Press, ki je finančno potonila pred leti. Obnovili jo bodo kot odprtodostopno založbo v okviru portala Connextions. Odločitev je smela in nikakor vnaprej obsojena na uspeh, ji ga pa vsi navijači OD iz srca želimo.

14. 7.: V podporo dodajam še en komentar.

iBoogie

iBoogie je dovolj nenavadno meta-iskalno orodje, da mu morda velja posvetiti stavek ali dva (čeprav je trenutno še v beta verziji). Pri razvrščanje zadetkov nam namreč v levem stolpcu ponudi pojme, s katerimi lahko v nadaljevanju iskanje učinkovito omejimo; strategija vas bo spomnila na iskalec Vivissimo. V meni lahko prav tako dodajate kazalce (»tabs«), kar vam bo tudi omogočilo bolj ciljano iskanje. Možnost t. i. naprednega (»advanced«) iskanja pa nam razkriva tudi hibe iBoogie meta-iskanja, namreč v nabor so vključene le baze iz skupine Yahoo (npr. Yahoo, Fast, MSN, Theoma, AltaVista, WiseNut…), tako da bomo previdni pri uporabi vsi, ki prisegamo na Googlove podatkovne zaloge. Dobra stran napredne strategije pa je, da je omogočena tudi uporaba Boolovih operatorjev. Prav zanimivo bo spremljati nadaljnjo usodo tega iskalca.

Strokovni blogi

Seveda t. i. »strokovni« blogi ne dosegajo številčnosti drugih, npr. novičarskih blogov pa vendar se nekateri ponašajo z vrhunsko uvrščenostjo v različnih merjenjih. Revijalni založnik Nature je objavil kratko predstavitev petih najpopularnejših blogov te vrste, pripravil pa je tudi širši spisek 50 znanstvenih "naj-blogov", kot jih v množici več kot 47 milijonov (!) blogov danes indeksira Technorati.