Še o tednu odprtega dostopa

Smo sredi Tedna odprtega dostopa (o tem že >tukaj) in vesel sem, da ideja Odprtega dostopa (OD) tokrat nekoliko slišneje odmeva tudi pri nas. O tem se oglaša na svojem blogu kolega Pušnik. No video na njegovi povezavi lepo dopolnjuje tudi video iz Borovega bloga, ki govori o pomenu OD za dežele v razvoju. 

Novice o digitalnem arhiviranju

Na spletni strani Digital Preservation Coalition (DPC) je objavljen nov (že enaindvajseti) četrtletni zvezek “Kaj je novega v digitalnem arhiviranju”, ki ga pripravlja Najla Rettberg.  Zelo uporabno!

Evropska knjigarna

Na klik novičarske strani EU Bookshop nas pozdravi nova spletna knjigarna: “Že na spletu: vse uradne publikacije EU od leta 1952! Ogledate si jih lahko v digitalni knjižnici, ki jo najdete na straneh za iskanje. Prijetno branje!”

EU Bookshop je spletna storitev za dostop do publikacij ustanov, agencij in uradov Evropske unije. Poleg on line knjigarne bo nudila tudi spletni katalog in arhivski dostop do vseh publikacij EU. Kataložni dostop obsega publikacije zadnjih treh let, arhivski (ki je še v izgradnji) pa tudi starejše.

Razumniški mišičnjaki

Projekt Intellectual Muscle je nastal v povezavi s pripravami olimpijskih in paraolimpijskih iger v kanadskem Vancouvru leta 2010. Na kanadskih univerzah bodo na temo olimpizma predavali ugledni in nadebudni kanadski razumniki, javna predavanja pa bodo nato objavljena tudi v podcast obliki na Spletu.

Maribor bo v letu 2012 evropska prestolnica kulture, kar pravšnja priložnost torej, da bi na podoben način slovenske razumnike izzvali, da v javnih predavanjih spregovorijo o kulturi…

Proverbiarium 134

Ignavia corpus hebetat, labor firmat.
Lenoba slabi telo, delo ga krepi.

Ignavis semper feriae sunt.
Lenuhi imajo vedno počitnice.

Igni et ferro. Tudi: Igni ferroque.
Z ognjem in mečem.

Teden odprtega dostopa

Potem ko je bil promociji Odprtega dostopa  (OD) doslej namenjen Dan OD smo letos med 19. in 23. oktobrom prvič dobili Teden OD. Medtem ko drugod posvečejo gibanju Odprtega dostopa (o tem >tukaj, >tukaj, >tukaj in >tukaj) vse večjo pozornost, kar je mogoče zaznati tudi na temu dogodku namenjeni spletni strani,  v Sloveniji še vedno čakamo, da se bo katera od univerz opogumila in se deklarativno opredelila za tak način ponudbe svoje strokovne in znanstvene pisne produkcije uporabnikom. Še učinkoviteje bi bilo, ko bi se v podporo takemu načinu arhiviranja in objavljanja vsebin izreklo npr. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in/ali agencija ARRS.  

AcaWiki

Raziskovalni srenji je ponujen v uporabo zanimiv wiki portal AcaWiki (kar nj bi pomenilo "Wikipedia for academic research"). Namenjen naj bi bil povečanju raziskovalnega vpliva znanstvenikov, študentov in blogerjev s tem, da jim je omogočena izmenjava povzetkov njihovih del, vzpodbujena pa je tudi razpravi raziskovalnih člankov. Raziskave objavljene v revijah naj bi poleg večje dostopnosti pridobile dodatno dinamično komponento, ki jo prinaša razprava. Vse vsebine na spletišču so varovane s Creative Commons licenco.

Na blogih o prihodnosti pouka

Svetovne zadrege z ekonomskim položajem seveda ogrožajo tudi izobraževanje. Razumljivo je zato spraševanje o njegovi prihodnosti in oziranje po rešitvah, ki jih učnemu procesu ponujajo npr. nove tehnološke rešitve. In na blogu Online School so zbrali sto zapisov z blogov na temo prihodnosti izobraževanja.

Arhiviranje Spleta

Ameriška Library of Congress bo poslej s storitvijo Digital Preservation shranjevala spletne strani z zgodovinskim pomenom.

Proverbiarium 133

Lex videt iratum, iratus legem non videt.
Zakon vidi jeznega, jezni ne vidi zakona.

Libenter homines id, quod volunt, credunt.
Ljudje radi verjamejo to kar želijo.

Libentissime homines audiunt ea, quae dicere ipsi noluissent.
Ljudje zelo radi slišijo to, česar sami ne želijo izreči.

Kindle v Evropi?

Kot piše bloger André prihaja Amazonov e-knjižni bralnik Kindle v Nemčijo. Upajmo, da ne bo tako kot z Iphonom in bo Slovenija pri nadalnjem širjenju izvzeta.  Zaenkrat vendarle kaže, da smo vključeni.

Zemljevid na Amazon.com sicer kaže, da naj bi bila Slovenija deloma pokrita s signalom.

P.S. Vest so objavili že na agenciji NET, kjer so dodali tudi nekaj koristnih napotkov (hvala Hirkani).

Hrčak – portal odprtega dostopa

Hrvaška odlaga 196 svojih znanstvenih in strokovnih revij, ki so v odprtem dostopu, v portalu Hrčak.

PubMed v novi podobi

Portal PubMed, ki ga urejata U.S. National Library of Medicine in  
National Institutes of Health si je nadel novo grafično in funkcionalno podobo.  

ProQuest Public Health

Nova podatkovna baza za področje javnega zdravstva ProQuest Public Health spremlja ključno literaturo področja s preko 800 publikacijami od katerih jih je 500 v polnem tekstu.

Proverbiarium 132

In foveam cecidit, quam fecerat ipse.
Padel je v jamo, ki si jo je sam izkopal.

In fraudem legis.
Z zvitim izigranjem zakona.

In fuga foeda mors est, in victoria gloriosa.
Na begu je smrt sramotna, v zmagi slavna.

Spremljanje vpliva e-revij

Organizacija JISC je v preteklem obdobju financirala raziskavo o načinih spremljanja e_revij in člankov z merjenjem dostopa do njih v zbirkah pri založnikih in v arhivih. Pripravljeno je poročilo o dosedanjih rezultatih na tem projektu z imenom PIRUS. Projekt naj bi se nadaljeval kot PIRUS2 z možnostjo spremljanja vpliva posameznega članka oz. avtorja v globalnem revijalnem naboru in s ciljem priprave odprtega programja za metrično analizo.   

Nature preskuša tudi odprti dostop

Nature Publishing Group napoveduje za naslednje leto novo revijo Nature Communications, ki bo pripravljena izključno v spletni verziji in bo, po izbiri avtorjev, na voljo tudi v odprtem dostopu.

O vsakovrstni odprtosti znanja

Portal EnablingOpenScholarship (EOS) predstavlja delo organizacije, ki je namenjena akademski sferi. Kot pravijo v uvodu: “…organizacija je tako informacijski servis kot tudi forum za odpiranje in razpravljanje o vprašanjih, ki zadevajo poslanstvo modernih univerz in raziskovalnih ustanov v luči ustvarjanja, razširjanja in shranjevanja raziskovalnih rezultatov. Cilj je tudi vzpodbujanje raziskovanja, ki temelji na naraščajoči uporabi odprtega dostopa, odprtega izobraževanja, odprte znanosti in odprte inovativnosti.”

Google Books ponuja revijo Life

Na Google Books lahko pregledujete zdaj tudi revijo Life in sicer za leta med 1936 in 1972.

Medicinski slikovni iskalnik

Iskalnik BioMed Search preiskuje revije iz biomedicinskega področja in sestavlja bazo najdenega slikovnega materiala, ki vsebuje tudi citiranje najdenih slik. 

Read.gov

Ameriška Kongresna knjižnica uvaja spletno stran Read.gov, na kateri bralce seznanja z različnimi vidiki spletnega knjižnega branja.   

Iskanje patentov

The FreePatentsOnline je iskalnik ameriških patentnih prijav. Iščete lahko tudi samo določene vrste patentov, jih dodatno urejate in lahko se naročite na obveščanje o novostih s pomočjo RSS protokola.

Proverbiarium 131

Multorum opera res turbantur.
Če je mnogo vpletenih, se zadeva sviži.

Multo se ipsum quam hostem superasse operosius est.
Mnogo težje je obvladati sebe kot sovražnika.

Multos fortuna liberat poena, metu neminem.
Sreča mnoge osvobodi kazni, strahu nikogar.

Prihaja tudi PubMed Central Canada

Po dobrih izkušnjah dosedanjih arhivov U.S. PubMed Central in UK PubMed Central bodo konec oktobra oblikovali še PubMed Central Canada.

Proverbiarium 130

Quod sensus ostendit, credit animus.
Kar zaznajo čuti, verjame srce.

Quod tibi fieri non vis, alteri ne feceris.
Kar ne želiš, da bo storjeno tebi, ne stori drugemu.

Quod tua nihil refert, ne cures.
Ne mari za to, kar se tebe ne tiče.

Nov knjižničarski blog

Iz CTK sporočajo:
“…link do našega novega bloga Bibliometrija – na njem bomo objavljali novičke s tega področja kot tudi rezultate naših raziskav:  http://bibliometrija.blogspot.com/…”

Kratke info o tematiki lahko spremljate tudi na Twitterju http://twitter.com/Bibliometrija.

Iz blogosfere: “…srečo na pot novemu, brez dvoma zelo obetavnemu in koristnemu blogu.”

Ali bo univerzitetna “učilna zidana” obstala

Prav “firbčen” sem, ali bo tale blogovski zapis izzval kakšen komentar?

PLoS opremlja članke z metriko

Odprtodostopni založnik Public Library of Science (PLoS) je pričel svoje članke opremljati z metričnimi kazalci in je s tem brez dvoma odprl novo poglavje v vrednotenju znanstvene publicistike. O rešitvi je obsežneje spregovoril tudi prof. A. J. Cann v prezentaciji na svojem blogu. 

Proverbiarium 129

Si quid agis, prudenter agas et respice finem.
Če karkoli počneš, delaj pametno in misli na konec.

Si quis dat mannos, ne quaere in dentibus annos.
Če ti kdo podari konja, ne štej mu let po zobeh.

Si rivus tenuiter fluit, non est alvei culpa, sed fontis.
Če reka pičlo teče, ni krivo (rečno) korito, ampak izvir.

Splet 2.0 aplikacije

Spletni indeks GO2WEB20.net prinaša (pre?)obsežen spisek orodij in aplikacij za Splet 2.0.

Učitelji pa najdete na strani Technogogy .pdf članek o orodjih Splet 2.0 za učitelje.

O mobilni telefoniji za učitelje

S spletne strani Mobile Maven, ki zastopa interese ameriških uporabnikov mobilnih telefonskih storitev, so me opozorili na zapis o 100 koristnih spletnih naslovih za uporabnike med učitelji.

HealthBase

Informacijski portal NetBase ustvarja tudi bazo HealthBase, ki pridobiva podatke iz več pomembnih specializiranih servisov, kot so WebMD, PubMed, Medline Plus in Mayo Clinic. Uporabljajo semantično temeljen sistem indeksiranja, ki je za uporabnika prijaznejši od statistično temeljenih načinov dela splošnih iskalnikov, kot je Google.

Provebiarium 128

Nullum magnum ingenium sine mixtura dementiae fuit.
Ni velikega uma brez primesi norosti.

Nullus agenti dies longus est.
Noben dan ni dolg tistemu, ki dela.

Nullus effectus sine causa.
Ni učinka brez vzroka.

Sodelovanje z Wolfram/Alpha

Specializirani iskalnik Wolfram/Alpha je ponudil uporabnikom forum za razpravo in sodelovanje – WolframAlpha Community. Tam pravkar poteka zanimiva razprava o uporabi iskalnika pri pouku.

Proverbiarium 127

Ut sis nocte levis, sit tibi coena brevis.
(Da boš ponoči lahek, naj bo večerja kratka.)

Ut vivas, comede, at non vivas propter edendum.
(Jej, da živiš, vendar ne živi zaradi jedi.)

PAGEPress z dvajsetimi revijami v OD

Italijanska založba PAGEPress najavlja izdajo dvajsetih vrstniško ocenjevanih spletnih revij za področje biomedicine, ki bodo na voljo v odprtem dostopu. Naslovi:
Ageing Research
Dermatology Reports
Gastrointestinal Insights
Genetics Today
Heart International
Hematology Meeting Reports
Hematology Reviews
Infectious Disease Reports
International Journal of Plant Biology
Journal of Nucleic Acids Investigation
Mental Illness
Microbiology Research
Nephrology Reviews
Neurology International
Orthopedic Reviews
Pediatric Reports
Rare Tumors
Rheumatology Reports
Trends in Evolutionary Biology

Nekatere od revij so že aktivne.

O uporabi Spleta 2.0 v izobraževanju

V novi številki e-revije Ariadne (vol 60, julij 2009) bi opozoril na sestavek o uporabi Spleta 2.0 v izobraževanju, avtoric Ann Chapman in Rosemary Russell. Prazaprav gre za opis zbiranja podatkov o uporabi Spleta 2.0, ki sta ga avtorici uporabili pri delu, rezultate pa najdemo predvsem v JISC blogih, ki so jima služili  pri anketnem delu. 

Univerza vrstnikov

Spletna univerza poseben vrste je The Peer 2 Peer University (P2PU), ki se na drug način predstavlja tudi kot knjižni klub odprtodostopnih izobraževalnih virov. Organizirana je v odprtih študijskih skupinah v katerih v sodelovanju nastajajo učni programi. Iščejo tudi poti do formalnega priznavanja kreditnih točk za opravljene vsebine.

Baza citatov iz energetike

Ameriški Department of Energy (DOE) vzdržuje bibliografsko bazo “The Energy Citations Database (ECD)”, ki omogoča prost dostop do preko 2,6 milijona citatov znanstvenih in strokovnih dokumentov iz področja energetike. Številni zaznamki zagotavljajo tudi dostop do celotnih dokumentov v .pdf formatu.

Proverbiarium 126

Quemcumque dolorem finit longa dies.
Čas zdravi vse rane (v sproščenem prevodu).

Quemcumque miserum videris, hominem scias.
Kogarkoli vidiš nesrečnega, vedi da je človek.

Quem di diligunt, adolescens moritur.
Kogar bogovi ljubijo, umre mlad.

Springer Exemplar

Koristen iskalnik-prevajalnik ponuja založba Springer na spletni strani Exemplar. Orodje razloži, kako je določen pojem ali fraza uporabljena v strokovni literaturi, ocenjevani z vrstniki (peer reviewed).

Za knjižničarke(je), ki blogajo

Online College Blog ponuja 100 nasvetov i n orodij, ki bodo zlasti koristili knjižničnim delavcem pri pripravi blogov. 

UCP in JSTOR v partnerstvu

University of California Press (UCP) in JSTOR, znan arhivski portal sta najavila partnerstvo. Za nas bo to še posebno zanimivo, ker se obeta, kot je mogoče slišati iz dobro obveščenih virov, vključitev JSTORa tudi v ponudbo slovenskih univerzitetnih knjižnic.

Mydigitalnewspaper

Splet ponuja nov portal za branje izbora svetovnih časnikov – mydigitalnewspaper, priznati pa je treba, da gre ta trenutek večinoma  za lokalne časnike manjše teže iz Velike Britanije in ZDA. Obljubljajo pa nadalnje širjenje nabora z upanjem vključitve tudi vplivnejših medijev.

Proverbiarium 125

Necessitati parendum est.
Nujnosti se je vredno podrediti.

Nec fieri potest, ut ibi messis sit, ubi satum non est…
Ne moremo žeti tam, kjer nismo sejali.

Nec Hercules contra duos.
Tudi Herkul se ne more boriti z dvojico.

Blogi za izobraževanje

Zahvalujoč Andersonovemu tvitu vas lahko opozorim na tale zares izčrpen spisek blogov, ki so namenjeni izobraževalnim temam. Dokaz, da se je blogarija učinkovito umestila v področje izobraževanja, žal pa se lahko navdušujemo predvsem nad dosežki iz tujih logov.

eIFL novice o odprtem dostopu

Iz vira, ki nam ga zagotavlja dr. Mojca Kotar (UL, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost) znova nekaj aktualnih novic o odprtem odstopu:

Dear colleagues,
The first international Open Access Week - October 19-23 (http://www.openaccessweek.org/) - is an opportunity to broaden awareness and understanding of Open Access to research, including access policies from all types of research funders, within the international higher education community and the general public.

This year, the Open Access Week organizers will highlight a growing suite of educational resources that you can use to design your own programs on Open Access, for your respective audiences.

*Downloadable resources*:
http://www.openaccessweek.org/downloadable-resources-english/
- videos and webcasts;
- handouts: What Faculty can do to promote Open Access, What Librarians can do to promote Open Access, What Universities and Administrators can do to promote Open Access, What Research Funders can do to promote Open Access, We support Open Access, A very brief Introduction to Open Access, Open Access
Week;
- posters, flyers, buttons, icons, banners, etc.

*Sample program tracks* http://www.openaccessweek.org/sample-program-tracks/
We're putting together a handful of sample program tracks that build on these resources, taking into account the audience, the right topic, and their awareness level. Of course there is a virtually unlimited number of potential discussion topics, so we'll limit our samples to just ten. Our advisers in the development of these sample program tracks are Kay Vyhnanek, Washington State University; Allyson Mower, University of Utah; Adrian Ho, University of Waterloo; and Marianne Buehler, Rochester Institute of Technology.

*Sample Track 1 - Author's rights and author addenda*
Audience: Researchers
Awareness level: Medium
Resources:
* OVERVIEW:
http://www.openoasis.org/index.php?option=com_content&view=article&id=152&Itemid=311
* Author Addenda: http://oad.simmons.edu/oadwiki/Author_addenda
* Authors' Rights and Copyright: http://www.acrl.ala.org/scholcomm/node/8
* CAUT Intellectual Property Advisory: Retaining Copyright in Journal Articles (For Canadian authors):
http://www.carl-abrc.ca/projects/author/ip-advisory1-en.pdf

Suggested speakers (does not indicate commitment to participate):
* Michael Carroll, visiting professor at the Washington College of Law, American University
* Bill Hubbard, SHERPA
* Local faculty advocate
* IP librarian or repository manager
* Also see OA speakers bureau:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/OA_speakers_bureau

*Sample Track 2 - Institutional Advantages from Open Access*
Audience: Administrators
Awareness level: Low
Resources:
* OVERVIEW:
http://www.openoasis.org/index.php?option=com_content&view=article&id=142&Itemid=337
* Institutions that support Open Access:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Institutions_that_support_open_access
* FAQs about OA: http://oad.simmons.edu/oadwiki/FAQs_about_OA

Suggested speakers (does not indicate commitment to participate):
* Stuart Shieber, Director, Office of Scholarly Communication, Harvard University
* John Willinsky, Professor, Stanford University School of Education
* Also see OA speakers bureau:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/OA_speakers_bureau

More tracks to come.

*Event in a box *http://www.openaccessweek.org/event-in-a-box/
The Open Access Week organizers are going to create a range of different items in various different format such as videos and PDF's etc and you get to choose which you want to use and when, giving you ultimate flexibility to plan a gathering that suits you, e.g.:
- Animated OA 101 introductory video
- Expansion of Voices of Open Access Video series from 2008 to include a piece from scientists in the developing world on why OA matters to them
- Synchro-blogging competition in follow up to last year's success

*The OASIS project* (http://www.openoasis.org/) features the resources for researchers, administrators, librarians, students, and the public - as well as different OA awareness levels - that will be the centerpiece of the 2009 Open Access Week program.

Some Universities have already announced their plans for Open Access Week (e.g. Expanding Reach and Increasing Impact:
http://marriottlibrary.wordpress.com/2009/07/16/open-access-week/).

You can take a look what kind of events the University of Michigan University Library organised during its Open Access week at the end of March: http://copyright.umich.edu/openaccessweek2009.html.

We invite you to:
a) list your organisation if you plan any events celebrating Open Access Week here:
http://oad.simmons.edu/oadwiki/Events_celebrating_Open_Access_Week (please choose your region, e.g. Africa: Open Access Week 2009, Asia: Open Access Week 2009, Europe: Open Access Week 2009 and add your country if it's not listed). Or send me your information and I will fill in the wiki page for you.

b) give us feedback on whether our available and planned resources look useful to you and if not, how might we improve it?

c) let us know what resources we might have missed,

d) what other samples would be useful to you for us to develop.

Thank you for your feedback!
With best wishes,
Iryna Kuchma
eIFL Open Access program manager
eIFL.net
_______________________________________________
eifloa mailing list
eifloa@lists.eifl.net
http://www.eifl.net

Za knjižne molje…

Time Online je objavil spisek desetih spletnih naslovov, kjer lahko, večinoma brezplačno, pridobite dostop do digitaliziranih knjižnih vsebin. 

100 najpopularnejših spletnih učnih orodij

Portal “Centre for Learning & Performance Technologies” med drugim objavlja ocene različnih učnih pripomočkov in metod. Gotovo vam bo zanimiv spisek stotih najboljših spletnih  pripomočkov, kot je to anketno ocenilo 166 vprašanih, ki delujejo v izobraževanju. 

100 najbolj branih blogov

Vas zanima spisek 100 najbolj popularnih blogov; odgovor vam ponuja zelo uspešen in zato priljubljen iskalnik Twingly, ki je sicer namenjen splošnemu iskanju v blogosferi, ponuja pa tudi dodatne izbire kot je npr. spisek Top 100 razen tega pa omogoča tudi ločeno iskanje mikroblogov torej Twitterjev. 

EU in Odprti dostop

Dr. Mojca Kotar iz Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost UL  je posredovala nekaj zanimivih informacij na temo odprtega dostopa v EU:

OPEN ACCESS PILOT IN FP7
http://ec.europa.eu/research/science-society/open_access : Section on 'Resources for researchers'
This web page has been updated to provide enhanced resources for researchers taking part in the FP7 pilot:

• Powerpoint presentation on open access pilot has been updated
• Model cover letter for amendment to publishing agreement in all languages has been added
• Model amendment to publishing agreement in all languages has been added
• Guide to Intellectual Property Rules for FP7 projects has been updated (pp 15-18, section 7.3)
• Guidance notes on Project Reporting has been updated see especially pg 5, 25, 32

RELATED PROJECTS IN FP7
In the FP7 Science in Society call in 2008, 3 projects on the topic of access to scientific information have been selected for funding:

• SOAP: Study of Open Access Publishing 

The SOAP consortium represents key stakeholders such as publishers, funding agencies and a broad spectrum of research disciplines and aims to study the new open access business models which have emerged as a result of the shift from print to digital documents. The project also intends to survey researchers on their experiences with open access publishing and suggest scenarios for the future.

http://cordis.europa.eu/fetch?CALLER=FP7_PROJ_EN&ACTION=D&DOC=10&CAT=PROJ&QUERY=0122e5f31195:9924:6342fe72&RCN=91049

• NECOBELAC: Network of collaboration between Europe and Latin American Caribbean countries

This project aims to improve the production and dissemination of scientific information in public health by establishing a network of collaboration to spread knowledge on the methods of scientific writing and publishing and on appropriate tools for the open access dissemination of information for the protection of public health.

http://www.necobelac.eu/en/index.php

• EUROCANCERCOMS: Establishing an efficient network for cancer communication in Europe

This project looks at the issues surrounding communication and dissemination of cancer information across Europe and aims to to establish a single, efficient network for cancer communication in Europe, a “one stop shop” for people involved in cancer: professionals, patients, politicians, industry – everyone by using IT solutions which already exist to coordinate information which is already available.

http://www.eurocancercoms.eu/

CURRENT OPEN CALLS

• FP7-Science in Society-2010-1: (http://cordis.europa.eu/fp7/dc/index.cfm?fuseaction=UserSite.CapacitiesDetailsCallPage&call_id=271)

ACTIVITY 5.1.3 Strengthening and improving the European Science system

• FP7-INFRASTRUCTURES-2010-1: (http://cordis.europa.eu/fp7/dc/index.cfm?fuseaction=UserSite.CapacitiesDetailsCallPage&call_id=262) :

INFRA-2010-3.2: Studies, conferences and coordination actions supporting policy development, including international cooperation, in all S&T fields.

• FP7-INFRASTRUCTURES-2010-2 (http://cordis.europa.eu/fp7/dc/index.cfm?fuseaction=UserSite.CapacitiesDetailsCallPage&call_id=263)

INFRA-2010-3.2: Studies, conferences and coordination actions supporting policy development, including international cooperation, in all S&T fields.

Dodatne podatke in povezave je mogoče najti tudi na spletni strani EU – Access to scientific information.

17 let bolonjskega študija

Danes sem pri gledanju Dnevnika RTV zastrigel z ušesi, ko sem slišal novico, da je ljubljanska Univerza popravila statut v določilih o absolventskem stažu, ki bi naj poslej v trajanju enega leta lahko sledil po vsaki stopnji študija.  No na RTV so že izračunali variante trajanja študija v skladu z novimi določili. In vse tri stopnje bolonjskega študija bi tako zdaj lahko trajale do 17 let. Kako to: 3 leta (prva stopnja - BSc) + 1 leto ponavljanja + 1 leto abs. staž + 1 leto dodatnega (izjemnega) abs. staža in to formulo z absolventskimi staži zdaj ponovimo še na 2. stopnji (master), ki traja 2 leti in na tretji stopnji (doktorat), ki traja 3. leta pa dobimo skupaj 17 let!!!  Ker nimam pred sabo teksta novega statutarnega člena, še vendarle upam, da zadeva ne bo taka, kot so jo napovedali na RTV. Če pa je, si dovolim razlagati, da je to morda nova (inovativna) strategija borbe proti brezposelnosti (?) …   

25 napovedi o univerzi bodočnosti

Na blogu Associate Degree najdemo 25 napovedi, kako bo v prihodnje organizirano visokošolsko izobraževanje. Vsekakor zanimiv tekst, ki bo morda koga vzpodbudil h komentiranju (kaj ko bi se nanj odzvali rektorski kandidati ljubljanske Univerze?) .  

Kritičen razmislek o akademskem publiciranju

Priporočam branje prvega dela kritičnega zapisa o prihodnosti akademskega publiciranja, ki sta ga avtorja Brian Whitworth in Rob Friedman objavila v odprtodostopni reviji o internetnem prostoru First Monday. Članek “Reinventing academic publishing online” v svojem prvem delu z naslovom “Rigor, relevance and practice”  skuša predstaviti omejitve, ki jih v akademsko izmenjavo znanja prispevajo preživeti vzorci publicističnega modela in ga avtorja označita za “fevdalni sistem”, karakterizirajo pa ga ekskluzivnost, počasnost, ozkost, konzervativnost, sebičnost in nedostopnost.   V septembrskem drugem delu naj bi sledili predlogi za prenovo današnjega sistema.

Podatkovna baza IAEA

Zdaj je bibliografska podatkovna baza INIS (International Nuclear Information System), ki jo vzdržuje  IAEA (International Atomic Energy Agency) brez omejitev dostopna vsem uporabnikom in tudi brez registracije. Podatkovno bazo predstavljajo informacije 121 INIS-članic in 23 mednarodnih organizacij in velja za največjo bazo podatkov o miroljubni rabi jedrske energije in tehnologije.

Proverbiarium 124

Libertas est potestas faciendi id, quod iure fieri licet.
Svoboda je možnost početi to, kar pravo dovoljuje storiti.

Liberum arbitrium nihil aliud est quam vis electiva.
Svobodna volja ni nič drugega kot možnost izbora.

Ligna in silvam ferre.
Nositi les v gozd.

In še ena o BioMed Centralu

Da ne bi ostal Žigov odziv skrit med komentarji, se mi zaradi pomembnih dilem, ki jih odpira, zdi primerno, da ga ponovim tukaj in nanj repliciram, čeprav besedam strinjanja ni najbolje reči replika.

Zapis »10 let odprtega dostopa…«  je torej Žiga komentiral:

“Mi smo začeli izdajati ITcon (www.ITcon.org) leta 1996. Model, kjer objavo plača avtor (biomed) mi ni prav nič všeč.

Je pa zanimivo, kako v zadnjih 15 letih ni prišlo do nobene spremembe pri obliki objavljanja. Kakšen je članek, kako se ga recenzira ... pa bi človek mislil, da bi zadeva šla v smer, ki so jo nakazale Wiki tehnologije.”

Najprej seveda ponavljam svoje staro obžalovanje, da zgodnji koraki, ki jih je danes v svetu že precej uveljavljeni Odprti Dostop (OD) - Open Access (OA) doživljal v okviru projekta SCI X (in produkt tega je tudi revija ITCon) tudi v slovenskem prostoru in kjer je Žiga pomembno soustvarjal ta projekt, pri nas niso doživeli potrebnega odmeva in zadoščenja. Slovenija pri uveljavljanju OD v Evropi in svetu še vedno caplja na repu dogajanja z znaki okrevanja, ki ga doživlja prav v zadnjem letu (naj opozorim na hvalevredne pobude prof. Kotarjeve, ki jih iz konteksta mogoče razbrati >tukaj  in o čemer piše tudi Miro Pušnik na DiKUL Blogu ).

S tem, ko pravim, da je OD danes v svetu uveljavljen seveda ne zanikam stalnih težav, ki jim je izpostavljen, tudi bralci tega bloga ste v številnih zapisih lahko spremljali njegov raskavi »zgodovinski« razvoj. Ali bo ta razvoj res tudi zgodovinski bo pokazala prihodnost, seveda pa spletni medij tudi sicer izrazito uveljavlja idejo prosto (odprto) dostopnih vsebin; ne zgolj na področju znanstvene publicistike. Res je, da je objavljanje znanstvenih prispevkov obremenjeno z nekaterimi posebnostmi, ki na eni strani gredo v prid OD, ga pa na drugi strani tudi dodatno ovirajo. O tem je mogoče razpravljati. Del dilem je nakazal Žiga v svojem komentarju, pri čemer zaradi obsega seveda ni mogel osvetliti ozadja. Ne domišljam si, da poznam odgovore na njegova vprašanja, naj pa z razmislekom skušam vsaj odpreti razpravo. Pravi npr., da mu oblika BioMed objavljanja v OD ni všeč zaradi obveze plačila s strani avtorja. Pozabiti ne smemo, da je OD v svojih številnih pojavnostih skušal preigrati različne izvedbene modele, da bi uveljavil paradigmo, ki je izrazito v nasprotju s podjetniško logiko velikih multinacionalnih založb, ki gradijo svoje imperije na prodaji revij (papirnih in/ali elektronskih). O tem, kakšni so letni profiti raznih Elsevierjev, Springerjev idr. tukaj ne bi in širše razprave, kje so prikrajšani dejanski avtorji, tudi ne bom načenjal, ker bi nas to odpeljalo predaleč. Dejstvo pa je, da je v znani dilemi »toll access« (za bralca plačljive komercialne revije) in »open access« (bralcu prostodostopne vsebine) in zaradi klasičnega pravila, da pivo (običajno) ni brezplačno, bilo treba strošek priprave znanstveno korektnega dokumenta pač premakniti iz enega naslova na drugega.

Zelo se strinjam, da je škoda, ker nismo v vseh zadnjih letih doživeli živahnejšega razvoja pri načinu objavljanja znanstvenega opusa, posebno, ker ga IT rešitve kar izsiljujejo. Tudi mene npr. navdušuje wiki koncept in se strinjam, da se je OD premalo okoristil z možnostmi, ki jih ponuja. Da se čisto nič ne dogaja pa ne moremo reči, pozabiti ne smemo na stalne poskuse redefiniranja publikacij, ki jih sproža založniška hiša Nature Publ., korak v to smer pa je tudi nedavna pobuda »Article of the Future« založb Elsevier/Cell, ki jo omenjam v enem prejšnjih zapisov. In tudi nosilci OD so dejavni, rešitve, kot jih ves čas razvijajo tako pri PLoS  in BioMed Central so v znatni meri spremenili načine sporočanja znanstvene misli (ne zgolj besede!). Da nam prodor družabnih oblik komunikacije prav v zadnjem času močno razgibava sceno pa tudi ne moremo zanikati (namenski blogi, Facebook, celo Twitter in še bi lahko naštevali).

Skozi ves čas, ko spremljam OD v globalnem in tudi domačem okolju pa se ne morem znebiti občutka, da smo v znatni meri za (pre)počasen prodor OD v znanstveno publicistiko v največji meri krivi raziskovalci sami s svojo konzervativno (tokrat v slabšalnem pomenu) držo. Tudi o tej moji trditvi lahko pričnemo razpravo!

10 let odprtega dostopa pri BioMed Central

Pred desetimi leti je v področje monopolno uveljavljenega klasičnega objavljanja znanstvenih prispevkov v tiskanem ali plačljivem spletnem dostopu vstopil nov založnik, ki je ponudil nov model,  model odprtega dostopa. Založnik BioMed Central se je od takrat že dodobra uveljavil, pridobil je več posnemovalcev, še pomembneje pa je, da je tudi klasične založniške hiše prisilil v preskušanje odprtodostopnega modela. Prezentacija predstavi nekatere podatke, ki so mejniki tega razvoja.

Knjižnice bodočnosti

O knjižnicah bodočnosti govori  JISCov video klip na YouTube s pogledi knjižničarjev in uporabnikov, študentov in raziskovalcev na prihodnost. 

DiscoverEd

Z iskalnikom DiscoverEd bo mogoče iskati učne vsebine s posebnim poudarkom na odprtodostopnih virih (open educational resources (OER)), ki jih uveljavlja projekt ccLearn.

Iskalnik za Evropo

Iskanje evropskih tem naj bi bilo še posebno učinkovito s specializiranim iskalnikom Search Europe, ki pa sicer deluje na Googlovem iskalnem orodju.

Proverbiarium 123

Maximae cuique fortunae minime credendum est.
Nihče ne sme preveč verjeti preveliki sreči.

Maxime quaerendum, quod semper erit retinendum.
Najbolj je treba iskati tisto, kar velja trajno zadržati.

Maximum remedium irae est dilatio.
Najboljše zdravilo za jezo je odlašanje.

Mobilna telefonska mikroskopija

Blog Neurophylosophy prinaša zanimiv prispevek. Navajam:”Raziskovalci na kalifornijski univerzi Berkeley so razvili mikroskopski nastavek, s katerim je mogoče s pomočjo standardnega mobilnega telefona s kamero pripraviti visokoločljive posnetke za uporabo v klinični mikroskopiji.”

V odprtodostopnem članku v reviji PLoS One lahko preberete podrobnosti o inovaciji in njenem razvoju kot tudi napovedi o njeni uporabi v deželah v razvoju, kjer v diagnostiki sicer manjkajo laboratorijske kapacitete in ekspertiza, na voljo pa je dostop do mobilnega telefonskega omrežja. (Seveda je ideja uporabna še v marsikateri drugi uporabi mikroskopije…)

Posodobljeno oblikovanje znanstvenih prispevkov

Kot kaže nas čaka reforma oblikovne priprave znanstvenih člankov, ki jo predlagata založnika Elsevier in Cell Press v okviru projekta “Article of the Future”. Predlagana oblika naj bi predvsem izkoristila vse prednosti, ki jih omogoča spletna predstavitev vsebin, vključno z najsodobnejšimi možnostmi vizualizacije. Prototipni članek si je mogoče ogledati na strani CellPress in nanj tudi replicirati s predlogi sprememb.

Feynmanova predavanja na spletu

Bill Gates in Microsoft Research sta omogočila, da bo poslej serija predavanj proslavljenega profesorja fizike in Nobelovega nagrajenca  Richarda Feynmana, ki jo je Gates privatno odkupil, prostodostopna na spletnem naslovu Projekta Tuva.

Iskanje starih tvitov

Po blogu Recherchenblog povzemam koristen nasvet za iskanje starih tvitov, do katerih se ne morete več prebiti npr. s Twitter Search. Rešitev ponujajo iskalniki, npr. tako, da v Google vtipkamo site:twitter.com nato pa za + dodamo še iskani pojem oz. geslo. Naj vas ne prestraši večje število zadetkov, kadar kot geslo uporabite pogosto uporabljano besedo npr. ime tviterata. Bom vesel, če komentirate, ali vam zadeva deluje.

Proverbiarium 122

Gallus in sterquilinio suo plurimum potest.
(Vsak) petelin je gospodar na svojem gnojišču.

Gaude sorte tua!
Bodi zadovoljen s svojo usodo.

Gaudia post luctus veniunt, post gaudia luctus.
Žalosti sledi veselje, veselju žalost. 

Tviterati so tudi pri Googlu

Uradni Googlov blog nam ponuja svoje Twitter naslove za različne teme. Zdaj se ne čudim več, da me je Twiter povsem za(o)svojil, ko se mu še pri Googlu ne morejo upreti. Celo moj Google Reader zdaj bolj sameva, saj komaj še dvakrat na dan pretvitam vse svoje “zasledovance”. 

Biblioscape

Biblioscape  je program, ki omogoča raziskovalcem zbiranje in upravljanje bibliografskih podatkov ob istočasnem pripravljanju zaznamkov. Izdelamo lahko tudi citacijske liste in bibliografije, v profesionalni verziji pa omogoča tudi pripravo kazal in indeksov. Knjižničarska verzija omogoča vodenje manjših knjižnic.

Odpreti vladno dokumentacijo

Socrata je spletni portal, ki omogoča javni dostop do ameriške vladne dokumentacije.

Proverbiarium 121

Labitur ex animo benefactum, iniuria numquam.
Dobrodelnost se pozabi, krivica nikoli.

Labitur exiguo, quod partum est tempore longo.
Hitro se izgubi, kar je pridobljeno skozi daljši čas.

Labores exanclare.
Napore (je treba) prenašati.

Iskalnik za odprto(kodni)(dostopni) material

Tviterat Anderson po pravilu obvešča o izjemno koristnih povezavah do učnih materialov in orodij. Takšen je npr. njegov namig, ki ga nisem poznal, o metaiskalniku Creative Commons Search. To orodje vas vodi k vsebinam (fotografije, zvočni zapisi, tekst, knjige, učne vsebine), ki so na spletu odprtodostopni oz. uporabni ob spoštovanju licence Creative Commons.

Še to: vsekakor priporočam tudi obisk Andersonovega bloga Blogging About The Web 2.0 Connected Classroom.

Splet 2.0 za učitelje

Felipe Morales nam znova svetuje zanimiv vir nasvetov za spletno podporo učnega procesa.

Najstarejši biblijski dokument na spletu

Kot lahko preberemo v dnevnem tisku bo v sodelovanju več ustanov iz Nemčije, Velike Britanije, Egipta in Rusije v kratkem predstavljena na spletu najstarejša biblija, 1600 let star Codex Sinaiticus. Dokument, ki je v originalu zapisan v starogrščini bo dokumentiran v obliki fotoreprodukcij manuskripta, v transliteraciji in v prevodu v različne jezike.

Merjenje vpliva spletno dostopnih dokumentov

Članek A. Ostrowske “Open Access Journals Quality – How to Measure It?” nas seznani z nekaterimi rešitvami merjenja vpliva spletno dostopnih dokumentov (Web Impact Factor, Usage Impact Factor…)

.

Proverbiarium 120

Tempora ne culpes, cum sis tibi causa doloris.
Ne pritožuj se nad vremenom, ker si sam kriv za svojo bolečino.

Tempora si fuerint nubila, solus eris.
Ko se pooblači, boš sam. Preneseno: V težavah boš ostal sam.

Tempus in agrorum cultu consumere dulce est.
Prijetno je preživljati čas s kmetovanjem. 

Univerza Kansas – znanstveni opus v odprtem dostopu

Univerza Kansas je prva ameriška javna univerza, ki se je odločila, da bodo celotno znanstveno delo svojih učiteljev in sodelavcev shranjevali v lastnem digitalnem arhivu (repozitoriju) KU ScholarWorks,  ki bo dostopen vsej javnosti v odprtem dostopu.

CERNova delavnica o inovacijah v izobraževanju

Od 17. do 19. junija je CERN gostil Delavnico o inovacijah v izobraževanju (CERN Workshop on Innovations in Scholarly Communication (OAI6)).  Predstavitve in številni uporabni(ški) materiali so dostopni na spletni strani (povzemam po sporočilu dr. M. Kotar, UL).  

Še o odprtem dostopu

Iz elektronske pošte dr. Kotarjeve si dovoljujem prenesti nekatere “…zanimive novice na temo prostega dostopa do raziskovalnih objav in podatkov ter drugih del. Informacije izvirajo iz forumov BOAI in eIFLoa.

- Osnutek projekta na temo citiranosti prostodostopnih objav je na voljo na http://repinf.pbworks.com/Citation-Services-draft-project-proposal.

- V ZDA sta dva senatorja predstavila predlog zakona Federal Research Public Access Act, s katerim bi zagotovili prost spletni dostop do objav iz raziskav, financiranih s strani 11 ameriških zveznih agencij. http://www.taxpayeraccess.org/media/release09-0625.html

- Junijska številka dvomesečnih e-novic SPARC (The Scholarly Publishing & Academic Resources Coalition) je na voljo na https://app.e2ma.net/app/view:CampaignPublic/id:5584.2111948346/rid:c2af0e83ac54150a3de73df7cb21178c.

- UNESCO je izdal prvo prostodostopno publikacijo pod licenco Creative Commons z naslovom Open Educational Resources: Conversations in Cyberspace. http://oerwiki.iiep-unesco.org/index.php?title=Open_Educational_Resources:_Conversations_in_Cyberspace

- Priporočila za vzpostavitev prostodostopnih učnih gradiv so na voljo tudi na http://www.eifl.net/cps/sections/services/eifl-oa/resources.  “

Dr. Kotarjevi hvala za res koristne povezave. 

Rast odprtega dostopa

Opozoril me je na ta zapis Heather Morrison-ove pravzaprav tvit Jonathana Eisena. In res ga je vredno prebrati, ne nazadnje tudi zaradi spremljajočih kvantitativnih podatkov, ki so prepričljivi.

Srečanje nobelovcev

Danes teče že tretji dan vsakoletnega srečanja nobelovcev v nemškem Lindau. Letošnje 59-to srečanje je posvečeno kemiji. Srečanje omenjam tudi zato, ker ob njem potekajo zanimive okrogle mize in delavnice in ena od njih je bila včeraj, posvečena odprtemu dostopu. O tem poroča naš znanec Bora Zivkovic alias Coturnix, ki je predstavljal  na delavnici založbo PLoS. Drugi razlog zaradi katerega omenjam prireditev je, ker bi vam, v kolikor tega ne poznate, toplo priporočil obisk spletne strani Lindau Laureate Meetings, kjer ob predstavljanju tekočih prireditev (npr. trenutni “livestream”) najdete tudi poročila in nastope iz srečanj preteklih let pri čemer seveda izstopajo predavanja Nobelovih nagrajencev.  

UNESCO o izobraževalnih virih (v odprtem dostopu)

UNESCO je izdal svojo prvo publikacijo, ki je dostopna v odprtem dostopu. Knjiga “Open Educational Resources: Conversations in Cyberspace” prinaša zbirko člankov in poročil triletnega dela UNESCOve iniciative odprtodostopnega izobraževanja. Dostop je spleten, lahko pa tudi kupite papirno verzijo.

Odprti dostop tudi v recesiji

Zanimiv dodaten razlog za vzpodbujanje objavljanja v odprtem dostopu ponuja Jonathan A. Eisen, evolucijski biolog, na svojem blogu. Recesija, ki tudi univerzam ne prizanaša, bo nedvomno prisilila univerzitetne knjižnice, da bodo še v večjem obsegu odpovedovale znanstvene revije z naročnino. Z objavljanjem v odprtem dostopu pa vendarle zagotovimo, da bodo objavljena dela prispela do kolegov, vrstnikov, ki avtorjem zagotavljajo odmevnost s citiranjem. 

Proverbiarium 119

Nil agenti dies longus est.
Dan je dolg tistemu, ki ne dela.

Nil iuvat amisso claudere saepta grege.
Brez koristi je zapirati ogrado, če je čreda izginila.

Nil peccant oculi, si mens valet his dominari.
Oči ne grešijo, če jih misel lahko obvladuje.

Ali še uporabljati Dejavnik vpliva

V preteklih letih se je ocenjevanje pisnega znanstvenega opusa močno uveljavilo kot merilo znanstvene odličnosti, sprva predvsem po zaslugi »Dejavnika vpliva« znanstvenih revij (»journal impact factor« - JIF), ki je bil utemeljen na citacijski analizi objav v Thomsonovi bazi ter publikaciji Journal Citation Reports in ga je zasnoval guru scientometrije E. Garfield. Če privzamem trditev iz članka, ki ga navajam v nadaljevanju, se: ”…JIF danes običajno uporablja kot merilo vpliva revij in z razširitvijo vpliva člankov, ki so jih revije objavile in z nadaljnjo razširitvijo vpliva avtorjev teh člankov, njihovih enot, celih univerz in celo držav”.

Pomisleki, neprimerna raba, pred katero je svaril že sam Garfield in vse bolj očitne pomanjkljivosti so veljavo dejavnika vpliva omajale toliko, da se je iskanje novih in zanesljivejših kazalcev znanstvene odličnosti zelo okrepilo. Ob poskusih izboljšave samega JIF je nato leta 2005 novo paradigmo napovedal H-indeks, temu pa sledijo številni poskusi izkoriščanja zlasti spletne prisotnosti znanstvene zapuščine za določanje znanstvenega vpliva, ki ga imajo publikacije na znanstveno srenjo. Odličen nedavni članek*) J. Bollena in sod. v reviji odprtega dostopa PLoS ONE, ob zanimivi predstavitvi problematike predstavlja tudi primerjalno analizo večjega nabora kazalcev znanstvenega vpliva. Najbrž bo dovolj, da vzpodbudim k branju članka, če v prevodu predstavim njegovo zaključno besedo:

Naši rezultati kažejo, da je pomen znanstvenega vpliva večdiomenzionalna konstrukcija,, ki je ni mogoče enostavno meriti z enim samim kazalcem, čeprav so nekateri ustreznejši kot drugi. Pogosto uporabljan dejavnik vpliva ni v središču ampak na periferiji te zgradbe in ga je zato potrebno uporabljati s previdnostjo.

Sicer pa svetujem še pregled večjega nabora člankov v reviji PLoS ONE, ki obravnavajo tematiko znanstvene politike

*) cit: Bollen J, Van de Sompel H, Hagberg A, Chute R (2009) A Principal Component Analysis of 39 Scientific Impact Measures. PLoS ONE 4(6): e6022. doi:10.1371/journal.pone.0006022

Priročnik o e-virih

Britanska iniciativa The UK Serials Group (UKSG) podpira izmenjavo idej o objavljanju in izmenjavi znanstvenih informacij. Omogočen je odprti dostop do revije Serials, prav tako pa lahko spletno dostopate do priročnika “The E-Resources Management Handbook”.

O obsegu znanstvenega objavljanja

Izšla je prva letošnja številka v 14. volumnu odprtodostopne revije Information Research. Posebej bi vas opozoril na članek Bo-Christer Björka in sod. o svetovni letni beri člankov v znanstvenih revijah in o deležu člankov, ki so na spletu na voljo v odprtem dostopu, bodisi neposredno ali kot kopije v arhivih e-tiskov.

DeepDyve

Raziskovalce v področjih bioloških in medicinskih ved bo gotovo zamikalo, da preskusijo iskalnik DeepDyve. Iskalnik v svoji beta verziji obljublja bogato ponudbo ekspertnega znanja iz t. i. Globokega spleta; ob temah, ki jih pokrivajo zdaj, naj bi kmalu obvladali tudi druga področja.

Proverbiarium 118

Nihil sub sole novum.
Nič ni novega pod soncem.

Nihil tam munitum est, quod non expugnari pecunia possit.
Nič ni tako utrjeno, česar denar ne bi mogel uničiti.

Nil absuetudine maius.
Ni močnejšega od navade.

Pilotni projekt odprtega dostopa v EC FP7

Evropska komisija je zastavila obetaven projekt v katerem bi raziskovalne rezultate (poročila oz. članke) v nekaterih področjih 7. Okvirnega programa (FP7)  avtorji objavili v odprtem dostopu. K temu naj bi jih obvezovalo tudi določilo v podpisani pogodbi. Projekt je zasnovan pod geslom znanega Newtonovega izreka:
“If I have seen further it is by standing on the shoulders of giants.” (Isaac Newton, 1676), ki je pravzaprav ključna ideja celotnega gibanja Odprtega dostopa (Open Access).

Kot lahko preberemo v sporočilu EC, naj bi projekt obsegal področja  Energije, Zdravja, IKT, Raziskovalne infrastrukture, Znanosti v družbi ter Družboslovnih in humanističnih ved. Pogodba bo zavezovala avtorje, da bodo po svojih najboljših močeh zagotovili odrti dostop do svojih člankov v 6 ali 12 mesecih v institucionalnih ali v specializiranih odprtih arhivih (repozitorijih), pri čemer EC kasneje načrtuje tudi oblikovanje posebnega arhiva za ta namen. Avtor naj bi deponiral, glede na dogovor z založbo, ki bo članek objavila, bodisi končno verzijo po ocenjevanju (peer review) in tiskovni redakciji ali pa svoj manuskript dopolnjen z vsemi popravki iz ocenjevanja in redakcije.  EC bo avtorje s posebnimi navodili tudi poučila, kako naj dogovarjajo z založniki avtorske pravice, ki jim bodo zagotovile izpolnitev pogojev za sodelovanje v projektu.

Vsem, ki jih bo nova iniciativa prisilila, da se bodo bolj podrobno seznanili z odprtim dostopom, priporočam posebno spletno stran OASIS s priročniško sestavljenimi obsežnimi informacijami o tem vse pomembnejšem spletnem načinu informacijskega pretoka v znanosti.

WebCite

Ste morda avtor bloga ali spletne strani z vsebino za katero pričakujete, da bo morda kdaj citirana v prispevku kakšnega vašega bralca. V znanstveni literaturi je to vse bolj pogost pojav, čeprav je treba priznati, da informacije iz neocenjevanih (“non-peer-reviewed”) virov niso najbolj priljubljen material za citiranje. Ali pa imate dokument, pri katerem vam je iz kateregakoli drugega razloga veliko do tega, da ne postane efemeren. Kakorkoli, če svoj spletni dokument shranjujete na serverju katerega usoda ni zagotovljena za vekomaj (vprašali boste morda: za katerega pa je?),  je smiselno uporabiti nek način arhiviranja vsebine, ki bo zagotavljal večjo verjetnost trajnosti. To možnost med drugimi ponuja tudi servis WebCite, ki vam omogoča, da svoj dokument vključite v njihovo bazo na različne načine. Ker je postopek nekoliko zahtevnejši, nikakor pa ne neobvladljiv, vas usmerjam na njihovo stran z navodili, kako to storite.

Preblikovanje Knjige dejstev

Znana Svetovna knjiga dejstev (World Factbook), ki jo pripravlja ameriška CIA, je doživela preoblikovanje, izboljšano je iskanje, bogatejši je slikovni nabor in dodali so nove rubrike.

Scribd z novim naborom e-knjig

Scribd poznamo kot spletno mesto za odlaganje dokumentov v javno uporabo; na nek način je primerljiv z YouTube servisom. Vsebine lahko odloži kdorkoli, pri tem jih lahko prepusti v odprti dostop, lahko pa njihovo uporabo tudi zaračuna; Scribd v tem primeru zadrži 20% sredstev. Od nedavna je tem servisu odloženih ca 5.000 e-knjig založbe Simon in Schuster, ki so dostopne po znižani ceni.  

Proverbiarium 117

Neminem pecunia divitem fecit.
Nikogar ni denar naredil bogatega.

Nemini nimium bene est.
Nikomur ni dovolj dobro.

Nemo adeo ferus est, ut non mitescere possit.
Nihče ni toliko divji, da se ne bi mogel umiriti.

Blog za ljubitelje znanstvenega objavljanja

Naletel sem na odličen blog The Scholarly Kitchen, namenjen vsem, ki jih zanima razvoj in dogajanje v znanstvenem publiciranju z občasnimi sprehodi tudi k zanimivostim na mejnih področjih spletnega in žurnalističnega dogajanja.

Piratske stranke

Med številnimi bolj ali manj obskurnimi političnimi gibanji, nekaterimi z imeni in s statusom strank, ki so se v Evropi pojavile v zadnjem času, imajo gotovo posebno mesto piratske stranke. O njih danes slišimo iz Švedske, Nemčije, Francije, Finske, Poljske, Avstrije, Belgije in celo iz Združenih držav Amerike. Da se na blogu, ki skuša ostajati nepolitičen, lotevam strankarske teme, postane razumljivo v trenutku, ko pojasnim, da je v programe piratskih strank vključeno tudi zavzemanje za uveljavitev odprtega dostopa do znanstvenih vsebin, člankov, elaboratov in knjig, ki naj bodo prosto dostopne vsakemu uporabniku spleta. Osnovna kleč širšega programa piratskih strank pa ostaja ukinitev obstoječe zakonodaje o intelektualni lastnini, ki je seveda sporna.

Stranka z evropsko zdaj že uveljavljenim imenom se skuša vzpostaviti tudi na Slovenskem, kot lahko preberemo na blogu Moj mikro. Kakšna je resnost tega projekta pri nas, ostaja zaenkrat neznanka, čeprav so se ustanovitelji že uspeli pojaviti v zelo gledani oddaji javne TV, Studio City. Vprašanje je seveda, ali je naš prostor tudi že ustrezno oblikovan, da lahko v njem takšno gibanje pridobi ustrezno politično težo.  Na to opozarja tudi Žiga Turk na svojem blogu, ko na primerjavi s stanjem na Švedskem pod vprašaj postavlja tehnološko in komunikacijsko dozorelost pri nas in s tem možnost za uveljavitev takšnih političnih zahtev. Na Švedskem je namreč tej stranki uspel vstop v Evropski parlament kar z dvema poslancema.

V znanstveni srenji, med zagovorniki odprtega dostopa, se seveda sproža ključni pomislek, da bo povezovanje odprtega dostopa z odrekanjem avtorskih pravic, aktualnih pri glasbenih vsebinah, ki ga promivirajo piratske stranke, kontaminiralo legitimne zahteve po neoviranem dostopu do znanstvenega avtorskega opusa.

Google ali Bing

Kot lahko preberemo na Recherchen blogu, je novi Microsoftov iskalnik Bing že izrinil Yahoo na tretje mesto in se umestil takoj za Googlom. Mimogrede: ker prepozna vaš IP, uporablja slovenski jezik.

Proverbiarium 116

Vivas, ut possis, quando nequis, ut velis.
(Živi kot moreš, kadar ne moreš tako, kot bi želel.)

Vive memor, quam sis aevi brevis.
(Živi z zavestjo, kako je življenje kratko.)

Vivere nescit, qui nescit dissimulare.
(Ne zna živeti, kdor se ne zna pretvarjati.)

O novostih Thomson Reuters

Dr. Mojca Kotar (UL) nam sporoča, da (cit.):

“…(sta) v  sredo, 27. 5., in četrtek, 28. 5. 2009, predstavnika proizvajalca Thomson Reuters v Mariboru in Ljubljani predstavila novosti spletnega portala ISI Web of Knowledge in drugih izdelkov tega proizvajalca. Celotna predstavitev je na voljo na naslovu IZUMa. Avtorja omenjata Regional Expansion, ki zadeva tudi Slovenijo (str. 36-37), zanimivi novi funkcionalnosti sta ResearcherID (str. 38-42) in InCites (str. 43-52).”

Vtičniki za “globoki splet”

Federated Search blog predstavlja nekatere vtičnike (“plugin”) namenjene IE in Ognjeni lisički za iskanje v globokem spletu. Naj se namesto vtičnikom posvetim nekaterim združevalnim iskalnikom, o katerih govori blog:

WorldWideScience.org je vstopna točka za številne nacionalne in mednarodne podatkovne baze in portale;  
Science.gov je vstopno mesto ameriške vladne administracije in omogoča dostop do 38 podatkovnih baz in 200 milijonov spletnih strani z znanstveno vsebino;  
ScienceResearch.com je prosto dostopno iskalno orodje, ki uporablja združevalno iskanje v globokem spletu;
Mednar je  združevalni iskalnik v globokem spletu za področje biomedicine; 
E-Print Network je omrežje in vstopna točka do informacij v naravoslovju in tehnologijah, ki so opredeljene z interesi ameriškega ministrstva za energijo (DOE); 
Scitopia.org je združevalni iskalni portal, ki ga oblikuje 21 ameriških znanstvenih in tehnoloških društev in združenj;
Scirus njegov upravljalec, založba Elsevier, opisuje kot najobsežnejši znanstveni iskalnih na spletu, ki indeksira preko 450 milijonov znanstvenih informacijskih enot.