Zanimiv dodaten razlog za vzpodbujanje objavljanja v odprtem dostopu ponuja Jonathan A. Eisen, evolucijski biolog, na svojem blogu. Recesija, ki tudi univerzam ne prizanaša, bo nedvomno prisilila univerzitetne knjižnice, da bodo še v večjem obsegu odpovedovale znanstvene revije z naročnino. Z objavljanjem v odprtem dostopu pa vendarle zagotovimo, da bodo objavljena dela prispela do kolegov, vrstnikov, ki avtorjem zagotavljajo odmevnost s citiranjem.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Sej je prav.
OdgovoriIzbrišiSpoštovani g. profesor, lepo pozdravljeni. Tole z odpovedovanjem naročnin bo v univerzitetnih knjižnicah res kruta realnost. V Angliji je že letos tudi za kar 40% zmanjšan budžet v u-knjižnicah (pa ne vem, če niste ravno vi posredovali te vznemerljive novice). Toda problem odprtega dostopa je zares kot vemo afirmacija. Če vprašate mene, bi v koreninah spremenil temelje ocenjevanja znanstvene odličnosti. Dokler pa veljajo citati kot edini kvantitativni kazalci in še to večinoma v SCI revijah, do takrat bodo velike komercialne založbe harale. Naj vam povem, kako daleč je šel ta monopol. Iz Springerja nam sporočijo, da ne morejo izdelati vmesnika, ki bi omogočal odbiro posameznih e-revij. Se pravi vseh 1100 revij ali pa nič. Sprašujem se, ali niso mogli najti še bolj butastega razloga za to, da bi forsirali svoje revije v ospredje. Druga stvar: slišim, da naj bi se ena znana slovenska revija z IF (četrtkova Znanost) selila po okrilje komercialne založbe. Zakaj bodo to naredili? Spet citati, v okviru večje portala večje založbe veliko večja prepoznanvnost in dosegljivost - na žalost. Kdo lahko naredi za promocijo OA? Državne direktive? Malo verjetno. Vemo, kako to izgleda v praksi. Uspešen bo le komercialni pristop - ena stopnica naprej od PubMed in PubChem Central v nekakšno federacijo platform OA. Druga po mojem nujna zadeva - konkurenca med citatnimi indeksi. V tem pogledu je Scopus sprejemljiv, saj forsira OA v primerjavi z WoS. Skratka - v Sloveniji bi rabili en Hrčak na organizacijskem in tehničnem nivoju - nikakor ne mislim na dLib, da ne bo pomote temveč na platformo osredotočeno na znanstveno informiranje, ki bi se vključevala v omenjene federacije. Slovenci že Hrčka ne spravimo skupaj, kaj šele kaj več. Pa še en predlog v premislek. Če pustimo granice in meje ter zalive in vale politikom, ali bi nam padla krona dol, če bi s Hrvati vzpostavili skupni "Hrčak" - takoj bi bila večja možnost citiranja med brati. Imajo pa Hrvati več kot enkrat več revij v WoS ter tudi v Scopusu. Sicer pa, to je že druga tema. Vas prav lepo pozdravljam Miro
OdgovoriIzbriši