Weblog (blog) namenjam kontaktom z družino, prijatelji in študenti. Naslov skuša povedati del cilja: je skrajšana sintagma za vseživljenjsko učenje - "life long learning". A blog (the title is for "Life Long Learning") I'll use for contacting my family, friends and students daily (or weekly or monthly...)
Non enim numero haec iudicantur, sed pondere.
(Tega ne sodimo po številu, ampak po teži (t.j. tehtnosti)
Non ergo fortuna homines aestimabo sed moribus.
(Ne presojam ljudi po sreči, ampak po značaju.)
Non est ad astra mollis e terris via.
(Ni mehka pot od zemlje do zvezd.
Tudi: Per aspera ad astra. – Trnova je pot do zvezd.)
Proximus esto bonis, si non potes optimus esse.
(Bodi blizu dobrim, če ne moreš biti najboljši.)
Prudentiori credamus, stultiori remittamus.
(Pametnejšemu verjemimo, neumnejšemu oprostimo.)
Pueri puerilia tractant.
(Otroci se ukvarjajo z otročarijami.)
Prijatelj Primož me je opozoril na zanimivo iskalno orodje Sputtr.com, ki ob Googlu ponuja v uporabo še vrsto alternativnih iskalnikov. Pri prehajanju preko ikon prijazna grafična rešitev pokaže v iskalnem oknu tudi ime izbranega iskalnika (žal ta opcija deluje v vseh drugih brskalnikih: IE, FireFox, GoogleChrome, Safari, Flock, le v moji priljubljeni Operi ne!). V iskalnik Sputtr se lahko tudi registrirate in si ga prilagodite po svojem okusu, dodajate lahko tudi druge iskalnike, ki jih pogrešate. Iskalnik je na voljo v različnih jezikovnih verzijah (v slovenščini žal še ne) in tudi v mobilni obliki.
Za vse tiste med mojimi bralci, ki ste morda spregledali razpis usposobljanj v CTK v tem letu, ga povzemam:
”Vabljeni k udeležbi na zanimivih tečajih, ki jih za naše uporabnike pripravljamo v CTK-ju. Tudi letos smo dodali nekaj novosti. Program izobraževanja...
Avtor Miro Pušnik, torek, februar 10, 2009”
Istočasno vas s tem opozarjam na blog novic iz Centralne tehniške knjižnice. Zelo uporabno!!!
Paupertas tolerabilis est, si ignominia absit.
(Revščina je znosna, če je brez sramote.)
Pax tecum.
(Mir s tabo.)
Peccare hominis est.
(Grešiti je človeško.)
Možnosti Twitterja lahko vsak uporabnik razume na svoj način in tudi v tem je njegova privlačnost. Seveda ga je predvsem osvojila mladina, zato se k uporabi te storitve vse bolj zatekajo tudi ustanove, ki naslavljajo mlado publiko. Npr. dober primer so univerzitetni twiterji, ki vsebujejo npr. kratka in časovno aktualna sporočila o spremembah v urnikih, v lokacijah učnih prireditev idp. Dober primer je tale twitter na Univerzi Bath v Veliki Britaniji. Posebno pa mi je všeč rešitev, ko je lokalno avtobusno podjetje ob nedavnih vremenskih nevšečnosti uporabilo Twitter za obvestila o obratovanju prog; prav tako primer iz mesta Bath.
Povzemam po Elsevierjevi spletni strani: CiteAlert je storitev, ki avtorje samodejno obvesti z elektronskim pismom, da je njihovo delo bilo referirano v pravkar objavljenem članku na ScienceDirect. Avtorji so upravičeni, da prejmejo sporočilo CiteAlert-a če je bil njihov članek indeksiran v citacijski bazi Scopus. Samocitiranja niso upoštevana.
Še eden od spletnih portalov, ki ponuja izobraževalno okolje za enostaven in hiter dostop do predavanj najuglednejših svetovnih predavateljev. Academic Earth se tako pridružuje različnim ponudbam odprtih učnih vsebin – Open Course Ware (OCW), ki se jih tudi v tem blogu že omenjal. Omenil sem tudi že slovenski tovrstni portal VideoLectures.net.
Ne supra crepidam sutor iudicaret.
(Slovenci imamo čudovit Prešernov rek, ki je prevod gornjega: Le čevlje sodi naj kopitar, ki pa je nastal v nekem drugem kontekstu.)
Ne sus Minervam.
(Svinja naj ne poučuje Minerve. Pomensko: Naj neuk ne uči pametnejšega od sebe.)
Ne ullum pilum boni viri habet.
(Na njem ni niti dlake dobrega človeka.)
Tale JISCov podkast nam ponuja razmišljanje prof. Petra Jamesa iz Univerze Bradford o tem, kako lahko k zmanjševanju svojega ogljikovega odtisa prispevajo visokošolske ustanove, zlasti v segmentu informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). In kako se na trajnostnost odziva eden najvplivnejših dejavnikov IKT, podjetje Google, lahko preberemo >tukaj.
Knjižnice kalifornijske univerze (UC) in založba Springer so sklenile pilotni sporazum o uveljavitvi odprtega dostopa (Open Access – OA) za objave avtorjev 10 univerzitetnih kampusov te univerze. Začenši z objavami v letu 2009 bodo članki vključeni v znano Springerjevo ponudbo Open Choice s takojšnjim odprtim dostopom in v okviru nc licenčne rešitve Creative Commons. Ob tem bodo članki vloženi tudi v bazo digitalne knjižnice California Digital Library's eScholarship Repository.
Ob številnih drugih rabah v katerih se nam ponuja portal YouTube, pogosto zanemarimo možnost, da lahko z njim prikličemo tudi koristna, dobro ilustrirana navodila. Pa poskusite: prikličite YouTube in v iskalno polje vtipkajte “Google Scholar” (narekovaje bomo dodali zaradi natančnejšega iskanja). Že prvi ponujeni video spot vam bo postregel z osnovnimi napotki za rabo iskalnika Scholar.
Gotovo veste, da so na YouTube tudi obsežnejši portali, ki predstavljajo pomembnejše dejavnosti, ustanove, osebnosti ipd. Tako je prav v teh dneh rimokatoliška Cerkev odprla svoj kanal The Vatican. No, meni je posebno všeč kanal ScienCentral, ki nam ponuja zanimiv nabor video spotov za področje znanosti. Univerza MIT ima med drugim kanal, kamor vključuje obsežen material, ki je del njihove iniciative OpenCourseWare. Najdete lahko tudi portal Richarda Dawkinsa s številnimi razgovori in intervjuji tega izjemnega evolucionista.
Quaelibet ex proprio fructu cognoscitur arbor.
(Vsako drevo prepoznamo po njegovem plodu.)
Quae mala cum multis patimur, leviora videntur.
(Nesreče, ki jih prenašamo z mnogimi, se zdijo lažje.)
Quae nocent, docent.
(Kar škoduje, uči.)
Podjetniki najbrž že v veliki meri poznajo portal FindInfo. Če preberemo predstavitev: “Portal FinD-INFO je finančni, računovodski, davčni in pravni portal z enotno razvrstitvijo posameznih vrst vsebin. Uporabnikom omogoča enostavno iskanje odgovorov na finančna, računovodska in davčna vprašanja s povezavami na veljavne pravne podlage.”
Portal med drugim npr. ponuja orodja za izračun plač, avtorskih honorarjev in izračun obresti, davčne izračune, pregled računovodskih standardov; skratka kazalo vsebuje preko trideset različnih vsebin, med drugim tudi dostop do zaledja bogatega nabora pravnih informacij, ki ga sicer pripravlja za spletno uporabo zelo uveljavljena spletena hiša Ius Software z znanim portalom pravnega informacijskega sistema Ius Info.
Za uporabo portala se morate na servis naročiti, pri čemer manjše potrebe pokrivate že s pavšalom, za večje angažiranje orodij na portalu pa velja plačilo obsega uporabe. Če se želite seznaniti z možnostmi portala lahko prodobite tudi možnost brezplačne poskusne uporabe.
Zanimiv iskalnik, ki ga ponuja založniška hiša Springer se imenuje AuthorMapper. Omogoča geslovno iskanje avtorjev raziskovalnih objav in njihovo geografsko lociranje na zemljevidu. Prav tako je naročnikom SpringerLink servisa omogočen dostop do polnega teksta člankov in tudi iskanje povezanih raziskovalcev na zemljevidu.
V počastitev dvestoletnice rojstva Charlesa Darwina in v čast 150-letnice izida njegove ključne knjige “On the Origin of Species” je revija Lancet izdala izjemno monografijo “Darwin’s Gift”, s predgovorom in 16 eseji o vplivih Darwinovega dela na razvoj naravoslovja in človekove misli. Delo je na voljo kot elektronska knjiga v odprtem dostopu, mogoče pa jo je tudi natisniti ali pa naložiti na prenosne elektronske medije.
Social Mention je iskalnik, ki išče v družabnih omrežjih prispevke uporabnikov na blogih, v zbirkah zaznamkov in video spotov ter v novičarskih in mikroblogerskih servisih.
Ekipa Bibliobloga je posodobila svoj blog, ki bo zdaj gotovo še bolj funkcionalen. Ko bi se le še več slovenskih bibliotekarjev in informatikov odločili za tako obliko komunikacije z uporabniško sfero. To bi brez dvoma odprlo dodatne vzpodbude, ki bi naše javno knjižničarstvo še hitreje pripeljale v Knjižnico 2.0.
Senatores boni viri: senatus autem mala bestia.
(Senatorji so dobri možje: a senat je zlobna zver.)
Senectus est natura loquacior.
(Starost je po naravi klepetava.)
Senectus insanabilis morbus est.
(Starost je neozdravljiva bolezen.)
Kolega Miro Pušnik je razposlal prijateljem januarska obvestila in čeprav o vseh novostih poroča tudi na svojem blogu, jih zbrana vendarle posredujem še tukaj:
Katalog e-knjig Univerze v Ljubljani
Sporočamo vam, da boste e-knjige lahko uporabljali tudi s pomojo Kataloga e-knjig Univerze v Ljubljani. Trenutno je na voljo poskusna verzija, v kateri nekateri servisi še manjkajo. Do servisa lahko dostopate na http://www.ctk.uni-lj.si/eva/knjige ali s portala DiKUL http://dikul.uni-lj.si.
Safari Books Online
Uporabniki knjižnic Univerze v Ljubljani lahko od letos dostopajo do novega paketa e-knjig Safari Books Online ponudnika Proquest. Safari Books vsebuje knjige iz področja računalništva, informatike ter delno tudi s področja ekonomije. Trenutno je dostopno 236 naslovov knjig, zanimivo pa je to, da se bodo naslovi v tem paketu občasno menjali. Izločali bomo namreč tiste knjige, ki se ne bodo ustrezno uporabljale ter jih nadomeščali z novimi naslovi iz paketa. Pričakujemo vaše predloge, ki jih lahko pošiljate mag. Matjažu Erženu na e-pošto matjaz.erzen@ctk.uni-lj.si o. na tel. 01 2003 410.
Servis Safari Books Online bo dostopen tudi z oddaljenim dostopom za VSE uporabnike knjižnic Univerze v Ljubljani (ne le za uporabnike, ki prihajajo z UL).
URL naslov servisa je http://proquestcombo.safaribooksonline.com
Knjige, ki so dostopne našim uporabnikom dobite tako, da v levi koloni (okno Search označite "My Bookshelf" in poizvedbo zaženete z "GO").
Vse informacije v zvezi z delovanjem servisa Safari Books Online boste dobili pri mag. Matjažu Erženu na (matjaz.erzen@ctk.uni-lj.si o. na tel. 01 2003 410).
E-knjige ScienceDirect
CTK je kupila več zbirk Elsevierjevih e-knjig in e-enciklopedij . Trenutno je dostopnih 832 knjig s področja informatike, računalništva, energetike, strojništva, kemije, kemijske tehnologije, biokemijem genetike, molekularne biologije in ekologije.
Dostopne so uporabnikom Univerze v Ljubljani. V priponki so seznami omenjenih zbirk in enciklopedij z ustreznimi linki. Zbirke 2009 še nimajo povezav, ker bodo na voljo v teku leta 2009, kot bodo knjige izhajale. Do knjig lahko dostopate v uporabniškem vmesniku ScienceDirect URL http://www.sciencedirect.com, vključene pa bodo tudi v A-Z listo e-knjig Univerze v Ljubljani. Seznam dostopnih knjig lahko najdete tudi na spletni povezavi http://www.sciencedirect.com/science?_ob=BrowseListURL&_type=title&_title=A&md5=fcab2d7552e90ca57f4fa29a391c7e48&entitle=sub&content=books&applyBrowseFilters.x=46&applyBrowseFilters.y=8
E-knjige ScienceDirect so za uporabnike z Univerze v Ljubljani dostopne tudi z oddaljenim dostopom.
E-knjige v paketu Springer e-Books
Že obstoječi zbirki Springerjevih e-knjig letos dodajamo še približno 3340 e-knjig. Gre za knjige nabora Copy Right Year 2008. Odslej bo torejuporabnikom Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani bilo na voljo skoraj 12.000 elektronskih knjig iz zbirke Springer e-Books, ki sicer vsebuje okoli 23.000 elektronskih knjig. Knjige so dostopne v portalu SpringerLink (http://www.springer.com/books). E-knjige so dostopne tudi v portalu DiKUL, pričakujemo pa tudi, da jih bomo v kratkem vnesli v vzajemni katalog COBIB.
IOP Science
V letu 2008 imeli v testnem dostopu paket e-revij IOP Science. Na osnovi dobrega odziva uporabnikov bo v letu 2009 IOP Science redno naročen.
IOP Science, ki vsebuje 63 revij s področij astronomije in astrofizike, biologije, kemije, računalništva, vzgoje in izobraževanja, tehnike, materialov, matematike, meritev, medicine, fizike. Spletni naslov portala je http://iopscience.iop.org/. V kratkem bodo revije iz IOP Science dostopne tudi v Katalogu e-revij Univerze v Ljubljani in v Portalu DiKUL.
Servis IOP Science bo za uporabnike z Univerze v Ljubljani dostopen tudi z oddaljenim dostopom.
Encyclopedia of information science and technology
Vse uporabnike obveščamo, da je na voljo dostop do elektronske verzije Encyclopedia of information science and technology (v tiskani obliki na voljo v CTK-ju). Do enciklopedije lahko dostopate na URL http://reference.igi-online.com/search/results.asp?eaccessGroupID=342.
Tudi pri tej enciklopediji bo urejen oddaljen dostop za vse uporabnike knjižnic UL!
Nemško-slovenski avtomobilistični slovar
Sporočamo vam, da bo v okviru priljubljenih slovarjev založbe Amebis v kratkem dostopna tudi elektronska verzija Nemško-slovenski avtomobilistični slovar. Slovarji Amebis so dostopni le na lokacijah Univerze v Ljubljani (oddaljeni dostop ni mogoč) na naslovu http://slovarji.ctk.uni-lj.si/.
Publikacije OECD
Narodna in univerzitetna knjižnica je z letom 2009 postala depozitarna knjižnica OECD - Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj.
Z lokacij NUK, Univerze v Ljubljani in CTK je tako z začetkom leta možno iskanje in branje celotnih besedil vseh publikacij, ki jih izdaja OECD od leta 1998 naprej. Na voljo je več kot 2000 knjig, poročil in časopisov, omogoča pa še pregledovanje 26 statističnih zbirk podatkov OECD in 10 zbirk IEA - Mednarodne agencije za energijo.
Najdete jih na lokaciji: http://titania.sourceoecd.org/vl=2923904/cl=32/nw=1/rpsv/home.htm
Publikacije so v angleščini in francoščini, povzetki pa tudi v drugih jezikih.
Želimo vam uspešno uporabo virov in storitev Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani.
Če ne želite prejemati e-biltena obvestila DiKUL pošljite sporočilo na miro.pusnik@ctk.uni-lj.si.
Sporoča: Miro Pušnik, Oddelek za razvoj in svetovanje CTK, Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani http://dikul.uni-lj.si, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel. 01 2003 445
Revija BioTechniques je izvedla med svojimi bralci anketo, v kolikšni meri socialno mreženje (social nerworking) vpliva na njihovo strokovno delo. Poglavitni odgovor je, da je znaten del anketiranih vezan na posamezno ali več oblik mreženja. V celoti je najpogosteje uporabljan spletni medij Wikipedia (79,0% respondentov), sledi ji elektronska pošta s kolegi (77,8%) in blogi oz. Facebook (61,7%). Med drugimi v odgovorih omenjenimi mediji so še: Skype, Mac Groups, Orkut, Hotmail, Google , Slide Share, Wordpress, 30Boxes, Yahoo Groups in FriendFeed.
In še ena dobra novica s področja kmetijske informatike; na dLibovi povezavi najdemo bibliografijo “Slovenske knjige in tiski s področja živinoreje – izdaje do leta 1945”, ki jo je pripravil prof. (emer.) dr. Andrej Šalehar. Kratka novica o tem je tudi >tukaj.
Svoje kolege v kmetijskih strokah bi opozoril na blog “Agricultural information news from IAALD”, ki obvešča o informacijskih rešitvah za potrebe kmetijstva.
Spletni naslov Open Science Workshop je vsaj v treh točkah pritegnil mojo pozornost. Najprej zaradi same tematike, torej obravnave Odprte znanosti. Nato, ker so uporabili za obveščanje o organizaciji delavnice platformo bloga in ne nazadnje, ker so na blogu v manj ko v tednu dni po koncu delavnice ponudili povezave do vseh materialov: webkast nastopov, vsega prezentacijskega materiala in zapisov diskusij. Res učinkovito (in morda komu zbudi željo po posnemanju!)
Post vinum verba, post imbrem nascitur herba.
(Po vinu besede, po dežju brstijo rastline.)
Potest ex casa vir magnus exire.
(Tudi iz kolibe lahko pride velik mož.)
Potior est certus praesens fructus quam futuri spes incerta.
(Boljši je zagotovljen sadež sedaj, kot negotovo upanje v prihodnje. Naš pregovor pravi: Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi.)
Založniška hiša Nature je v okviru svoje izobraževalne iniciative Nature Education pripravila tudi poučevalni/učni portal Scitable, ki v odprtem dostopu ponuja vrhunske študijske vire in spletno povezovanje študentov, učiteljev in raziskovalcev.
V tem trenutku ponuja portal materiale iz področja genetike, v prihodnje pa načrtujejo razširitev tudi na druga področja ved o življenju.
Peter Scott nas na svojem blogu opozori na video s kratko zgodovino Interneta.
Parum fidei miseris est.
(Malo se verjame nesrečnim.)
Parva necat morsu spatiosum vipera tauram.
(Majhna kača z ugrizom ubije velikega bika.)
Parva saepe scintilla contempta magnum excitavit incendium.
(Pogosto majhna, prezrta iskra izzove velik požar.)
Interent Archive (IA), saj veste to je servis, ki shranjuje ves globalno dostopen spletni material, je objavil letni povzetek svojega delovanja. Naj vas k obisku vzpodbudi vsaj ta podatek: na IA je skladiščenih 150 milijard spletnih strani!
Ali pomeni prihod novega ameriškega predsednika in nove administracije tudi nov veter v znanstveni politiki Amerike? Nekaj takega je mogoče slutiti vsaj v enem od segmentov. Po Suberju povzemam novico, da naj bi vodila Predsednikov Svet svetovalcev za znanost in tehnologijo (PCAST) nobelovec Harold Varmus in eden od vodilnih raziskovalcev v projektu humanega genoma Eric Lander. Oba imata tudi izrazite zasluge v zagovarjanju Odprtega dostopa (Open Access), tako, da je mogoče pričakovati v prihodnje še večjo podporo tej zdaj že kar globalni iniciativi.
Seveda je prilastek “semantični” lahko marketinško zavajajoč, vendar pa sem ob hitrem pogledu na “semantični iskalnik” hakia postal pozoren na posebno rubriko z “verodostojnimi stranmi” (credible sites). V teh zadetkih se pojavljajo viri, ki izpolnjujejo nekatere kriterije zanesljivosti kot so: ocena z vrstniki (peer review), odsotnost komercialnih vplivov, aktualnost vira z delujočimi povezavami in avtentičnost vira, ko je ponudnik informacije tudi njen avtor.
Hakia ima svoj blog, ponujajo pa tudi stran my hakia, kjer si lahko sami ustvarjate svoj časnik. Zanimivi bodo odmevi s strani uporabnikov!
Qui habet aures audiendi audiat.
(Kdor ima ušesa, ki slišijo, naj posluša.)
Qui in altum mittit lapidem, super caput eius cadet.
(Kdor meče kamen kvišku, temu bo padel na glavo.)
Qui in pergula natus est, aedes non somniatur.
(Kdor je rojen v lopi, ne sanja o dvorcu.)
Vsem svojim bralcem želim prijazno božično praznovanje, v novem letu pa zdravja in veliko blogarskih užitkov.
Peter Suber na svojem blogu v izvlečku povzema zapis Heather Morrison: “Dramatic Growth of Open Access: 2008 Early Annual Edition” iz njenega bloga. Vseakor spoštovanja vredni podatki.
Ekspert ustavnega prava, spletnega prava in pravnega urejanja intelektualne lastnine Lawrence Lessig odhaja iz Stanforda na Harvard, kjer bo prevzel direktorstvo Edmond J. Safra Foundation Centra za etiko. V svoji vlogi želi poglobiti delo centra na etičnih vprašanjih javnega in profesionalnega življenja. Posebno zanimiv bo petletni projekt v katerem naj bi raziskali, kakšne so posledice, ko so javne ustanove odvisne od sredstev iz virov, ki imajo seveda lahko na ustanove vpliv. Npr. ko gre za medicinske raziskave, ki so podprte s sredstvi farmacevtskih firm, katerih proizvode testirajo ali ko gre za raziskovalce, v katerih delo so vključene posebne interesne skupine.
Lessig objavlja tehtna znanstvena dela, ob tem je odmeven v živahnem popularnem publicističnem delu in si je ime ustvaril tudi kot ploden knjižni avtor. Posebnost njegovih petih knjig : “Remix” (2008), “Code v2” (2007), “Free Culture” (2004), “The Future of Ideas” (2001), in “Code, and Other Laws of Cyberspace” (1999) pa je, da so tri od njih: Code v2, Free Culture in The Future of Ideas na njegovi spletni strani na voljo v odprtem dostopu z licenco Creative Common. Lessig je namreč tudi eden od duhovnih očetov globalne organizacije CC.
Med bolj svežimi “modnimi” storitvami Spleta 2.0 je tudi Twitter. Nekaj koristnih nasvetov in opozoril k njegovi (tudi poslovni) rabi najdete na blogu Chrisa Brogana.
Pojdite na blog “spineless?” in si oglejte predstavitev desetih znanstvenih iskalnikov s kratkimi anotacijami za vsakega od njih.
Britanski The Joint Information Systems Committee (JISC) je javno financirana ustanova, ki skrbi za inovativno uporabo IKT v visokošolskem izobraževanju in raziskovanju. Zdaj so odprli tudi svoj kanal na YouTube.
Non numeranda, sed ponderanda argumenta.
(Dokaze je potrebno tehtati, ne šteti.)
Non omne licitum honestum.
(Ni vse častno, kar je dovoljeno.)
Non omnes qui habent citharam, sunt citharoedi.
(Niso vsi, ki imajo kitaro, kitaristi.)
AccessApps, je skupek 50 programskih aplikacij, ki so odprtokodne in brezplačne saj jih je JISC zato izbral in priporočil. Poganjate jih lahko iz USB ključka. Nabor vsebuje najrazličnejše pripomočke za urejanje teksta, slikovnega in avdiogradiva, sicer si je pa najbolje pogledati spisek ponujenih aplikacij.
iBOL je kratica za "The International Barcode of Life project", za projekt z izjemno obsežnim ciljem - zbrati in povezati knjižnice sekvenc in oblikovati tehnologijo za hitro in ceneno identifikacijo organizmov. Naloga je podprta s predpostavko, da raznolikost v sekvencah v kratkih, standardiziranih genskih regijah (DNK črtnih kodah) omogoča tako identifikacijo znanih kot odkrivanje novih organizemskih vrst. Z vzpostavitvijo identifikacijskega sistema na temelju digitalnih DNK nizov namesto s pomočjo analognih lastnosti, DNK črtno kodiranje ponuja močno izboljšavo naših možnosti spremljanja biotske raznovrstnosti z vsemi njenimi globokimi socialnimi in ekonomskimi vplivi.
Spomnim se, kako koristna za rešerširanje je bila tiskana publikacija Current Contents, v kateri nas je ISI (sedaj Thomson Reuters) seznanjala s kazali znanstvenih revij, ki so jih pokrivali v svojih bazah. Danes je ta servis znan kot Currents Contents Connect in je seveda naročniško dostopen na spletu. Na spletu pa JISC ponuja podobno orodje, Journal Table of Contents System (s kratico ticTOCs). Na voljo je v odprtem dostopu, iščemo lahko kazala 11.394 revij 414 založnikov. Iskanje vedno ponudi zadnjo številko revije, s povezavami pa lahko nato vstopamo tudi v baze s polnim tekstom, če smo na revijo/založnika naročeni. Pripravimo si lahko tudi lasten nabor revij, ki jih sledimo (MyTOCs).
Omnia, quae sunt, aliquando coeperunt.
(Vse ima svoj začetek.)
Omnia tempus revelat.
(Čas vse razkrije.)
Omnia vertuntur.
(Vse se spreminja.)
Med iskalniki blogov je Google Blogsearchu, ki mu k popularnosti nedvomno pripomore že močno ime, vedno uspešno konkuriral Technorati. Zdaj se je Technorati pomladil, tako v podobi kot v funkcionalnosti. In kot vedno je Technorati znova pripravil letni statistični pregled blogosfere, kjer ob tem, da izvemo marsikaj splošnega o blogu in bloganju, najdemo tudi podatke o trendih uporabe tega izjemnega fenomena na Spletu 2.0.
Non luctu, sed remedio opus est in malis.
(Težav ne rešujemo z žalostjo, ampak z zdravilom.)
Nec minor est virtus, quam quaerere, parta tueri.
(Nič manjša vrlina ni pridobljeno ohraniti, kot ga je pridobiti.)
Non, nisi parendo, vincitur.
(Ne moremo zmagati, če se ne pokorimo.)
Prof. dr. Andrej Šalehar nas je razveselil s pripravo bibliografije "Slovenske knjige in tiski s področja živinoreje do leta 1945". Dostop je urejen na spletni strani Javne službe ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji.
Razvijalci novega odprtokodnega mobilnega operacijskega sistema Androida med številnimi aplikacijami ponujajo tudi možnost tekstovnega preiskovanja knjig (full-text search). Možnost je mogoče uporabiti pri knjigah, ki so vključene v Googlov projekt digitaliziranja knjig (Google Book Search), postopek pa je za uporabnika zelo enostaven. S kamero ustreznega mobilnega telefona prečitamo ISBN kodo fizične knjige, nato se spletno povežemo z Googlovo bazo digitaliziranih tekstov in z geslom iz celotnega teksta poiščemo mesto v knjigi, kjer se izbrano geslo pojavlja. Uporabnost je široka, zelo je npr. olajšana presoja knjige v knjigarni, ko lahko na hitro preverimo ali knjiga vsebuje informacijo, ki jo iščemo.
Zdaj torej ne bom več čakal na iPhone, tudi ne na RIMov BB Storm, ampak držim pesti, da se pri naših ponudnikih čimprej pojavi telefon z Androidom.
O tem, kako lahko v prihodnje pričakujemo razvoj zaščite intelektualne lastnine, se je razpisal prof. James Boyle v svoji novi knjigi "The Public Domain". In zvest svojemu zavzemanju za javnost znanja je knjigo, ki se sicer izšla v klasični papirni verziji pri založbi Yale University Press, objavil v odprtem dostopu tudi na posebni spletni strani in si jo torej lahko v .pdf obliki brezplačno naložite na svoj računalnik.
Ignoti nulla cupido.
(Ne pogrešamo tega, česar ne poznamo.)
Ille crucem sceleris pretium tulit, hic diadema.
(Eden pride z zločinom na križ, drugi do krone.)
Ille dolet vere, qui sine teste dolet.
(Resnično žaluje tisti, ki žaluje brez prič.)
Naročniki Googlove skupine "Kvarkadabra obvestila" smo danes dobili sporočilo, da je pričel z delom nov slovenski blog, cit: "... v katerem poskušamo predstaviti delo znanstvenika. Blog smo poimenovali "Laboratorijski dnevniki: Zgodbe iz znanstvenikovega vsakdana"...".
Ko sem seveda, radoveden, pokukal na blog, sem videl, da je prvi zapis nastal že 10. oktobra in da se je zbrala simpatična skupina avtorjev, ki načenjajo prav zanimive teme. Slovenska strokovna blogosfera se torej še kar krepi in naj bo kar se da dolgoživa!
Kot amaterskemu informatiku mi je posebno padel v oči zapis o obisku Paula Ginsparga v švicarskem CERNu. Ginsparg se je namreč pomembno in najbrž tudi za gibanje odločilno vpisal med zaslužne pobudnike svetovne iniciative Odprtega dostopa (Open Access). V luči tega pomembnega premika v pretoku znanja je zanimivo prebrati kako sam Ginsparg gleda na dogajanje.
Če ste kot član(ica) akademske srenje uporabnik(ca) Facebooka potem bo zanimivo za vas tale obvestilo. Stuart Lewis je v okviru JISC projekta SWORD 2 pripravil na Facebooku aplikacijo za odlaganje dokumentov. O tem lahko preberete več v zapisu na Lewisovem blogu: "Launched Today: the Facebook Repository Deposit Application."
Spletne vsebine prispevajo vse pomembnejši del k učnim vsebinam (tudi o tem je tekla beseda na okrogli mizi na kongresu SMD). Da je priprava in vzdrževanje kvalitetnih spletnih vsebin odgovorna naloga, se pripravljalci in uporabniki premalo zavedamo. Ne nazadnje, ker se lahko prevelika lahkotnost pri uporabi spleta konča tudi v pravnih zapletih. O tem in še o marsičem nas pouči priročnik, ki je nastal v okviru britanskega JISC PoWR projekta pod naslovom Preservation of Web Resources Handbook in ga lahko uporabljamo v odprtem dostopu. Priporočljivo branje zlasti za vse vzdrževalcev spletnih strani visokošolskih ustanov!
Aurea ne credas, quaecunque nitescere cernis.
Ni res, da je vse kar se sveti, zlato.
Auro loquente nil pollet quaevis oratio.
Kjer govori zlato, noben drug govor ni dovolj močan.
Aurum probat ignis et miseria bonos viros.
Zlato se preskuša v ognju, dobri ljudje pa v nesreči.
Z manjšo zamudo povzemam sporočilo naših medijev, da je predsedujoči EU Nicolas Sarkozy imenoval za generalnega sekretarja t. i. Skupine za razmislek pri EU (EU Reflection Group) prof. dr. Žigo Turka, našega bivšega ministra za razvoj. Prof. dr. Turk je brez dvoma s svojim prispevkom pri usklajevanju lizbonske strategije pustil sled, katere rezultat je zdaj to izjemno pomembno imenovanje. Skupine za razmislek pri EU, ki ji predseduje bivši španski premier Felipe Gonzalez, se držita tudi dva epiteta: "Council of the Wise" in "EU Think Tank", ki dovolj povesta o ciljih te skupine.
Prof. dr. Turku iskreno čestitam in upam, da bo kmalu na svojem blogu zapisal besedo o svojih novih nalogah in načrtih.
Kot lahko preberemo na spletu TechCrunch, je močno popularizirani EU projekt digitalizacije evropske kulturne dediščine Europeana postal žrtev izjemnega zanimanja. V prvi uri po odprtju so zabeležili deset milijonov dostopov in server tega ni zdržal. Obljubljajo, da bo v sredi decembra na voljo bolj robustna verzija; smo v nestrpnem pričakovanju!
Genome Medicine je spletna revija s presojo vrstnikov (peer reviewed) in je na voljo v odprtem dostopu. Namenjena je medicinskim temam s poudarkom na genomiki in postgenomiki, kar dobro ponazarjajo teme sekcij v reviji: sistemska medicina in informatika; postgenomski napredek v medicini; socialna, etična in pravna vprašanja genomske medicine; genomska epidemiologija in javnozdravstvena genomika; osebna medicina in terapevtika ter molekularna genetika, genomika in epigenetika obolenj.
Spletna stran Repositories Worldwide vas bo aktulno obveščala o dogajanju v področju Odprtega dostopa, še posebno ciljano v tematiki odprtodostopnih depozitnih arhivov - repozitorijev. Tekoče boste informirani o depozitnih servisih in njihovih lokacijah, o novih publikacijah, poročanju blogerjev informatikov ipd.
Poznate pojav, ko se nekatere spletne strani zelo pogosto obnavljajo pa bi radi, da to ažuriranje spremljate. To vam omogoča orodje, ki se obnaša kot pravi spletni detektiv: TrackEngine. Je koristna pomoč običajnim spletnim uporabnikom, hvaležno jo bodo npr. sprejeli blogerji, dobrošel pomočnik pa je tudi upravljalcem spletišč. Osnovna verzija je brezplačna, le prijaviti se morate.
Non stilla una cavat marmor.
(Ena kaplja ne izdolbe marmorja.)
Non sufficit scire bonum, nisi etiam opere exerceatur.
(Ni dovolj poznati dobro, če ga tudi ne udejanimo.)
No sum qualis eram.
(Nisem več kar sem bil.)
Obeta se nam nov, sicer splošen iskalnik Reference Extract, ki pa bo zanimiv iz posebnega razloga. Njegovi zadetki bodo namreč odtehtani na osnovi primerjave s spletnimi stranmi, ki bodo najpogosteje citirane s strani knjižničarjev iz približno 1.400 knjižnic v svetu, tako da bi se močno povečalo zaupanje do verodostojnosti vsebin.
In ko smo ravno pri vprašanju zanesljivosti vsebin naj opozorim na spletno stran Internet Detective, kjer vas v priročniku opozorijo na kritični ramislek, ki je potreben zlasti takrat, ko Internet uporabljamo za raziskovalne namene.
Recherchenblog je posvetil nemškemu iskalniku Metager nekaj več besed in nam predstavil predvsem nekatere njegove prednosti, ki mu dajejo ob velikih monopolnih iskalnikih tipa Google vendarle nekatere specifičnosti in prednosti.
Non annosa uno quercus deciditur ictu.
(Starega hrasta ne podremo z enim udarcem.)
Non bene pro toto libertas venditur auro.
(Svobode ne prodamo za vse zlato (sveta.))
Non bene, si tollas proelia, durat amor.
(Ljubezen ne traja dolgo, če odstranimo prepir.)
V okviru projekta EDUCAUSE je izšla nova knjiga, "The Tower and the Cloud", ki je prosto dostopna v digitalni obliki, mogoče pa jo je kupiti tudi v papirni izdaji. Knjiga je zapis ekspertov o vplivu informacijske tehnologije in njenih orodij na visokošolsko izobraževanje.
Letošnja izdaja tradicionalne statistične publikacije OECD Factbook 2008 je že na voljo na spletu.
Charles W. Bailey, Jr., legendarni univerzitetni knjižničar je nedavno objavil članek "Authorʹs Rights, Tout de Suite", namenjen avtorjem, ki objavljajo v revijah, da se seznanijo z osnovami avtorskih pravic in jim tudi omogoča, da se poglobijo v to materijo s posegom v obsežen nabor internetnih virov.
Tale video v holandščini (z angleškimi podnapisi) pa vas v kratkih napotkih prav tako seznani s tematiko avtorskih pravic.
Tole wiki stran boste najbrž odprli z veseljem, ponuja namreč povezave do virov e-knjig, ki so v odprtem dostopu. Bom hvaležno uporabljal!
J. A. Eisen nam v svojem blogu izdaja, da je Revija Genome Technology ponudila v branje vrsto člankov o odprtem dostopu (Open Access). Opozarja pa nas tudi na članek o odprtem dostopu v reviji PLoS Biology.
Interdum lacrimae pondera vocis habent.
(Včasih imajo solze težo besed.)
Inter malleum et incudem versari.
(Znajti sem med kladivom in nakovalom.)
Inter pocula non est disputandum.
(Ob kozarcu ni vredno razpravljati (modrovati).)
Kolega Pušnik nas danes spozna z izjemnim portalom VideoLectures.net, ki ob zares koristni vsebini navdušuje tudi, ker je rezultat slovenske pameti. Ob vsebinah, predvsem predavanjih učnih vsebin in javnih nastopih, ki so jih prispevali domači avtorji, povezuje portal tudi do predavanj nekaterih najimenitnejših spletišč iz domene Open Course Ware, kot je npr. MITOpenCourseWare.
Googlova vzporednica Wikipediji z imenom Knol ( o njej sem pisal ) se je kot kaže uspela uveljaviti. Da ima dobre izglede preživetja sklepamo lahko tudi iz najnovejše poteze, ko bo poslej Knol ob izvorni angleški obliki izhajal tudi v treh drugih jezikih: v francoščini, nemščini in italijanščini.
V okviru britanske The Open University deluje poseben projekt Open Learn, ki zagotavlja v odprtem dostopu uporabo izbranih učnih materialov, ki jih tudi sicer uporablja ta najuglednješa visoka šola za študij na daljavo v svetu. Več o projektu lahko preberemo v članku S. Godwina in sod.
Zdaj v drugem letu obstoja, Enciklopedija življenja - "The Encyclopedia of Life" (EOL) že kaže svojo monumentalno podobo osrednjega informacijskega portala za predstavitev živega sveta, ki, naj poudarim, deluje v režimu odprtega dostopa. Pomemben del projekta prispeva tudi Knjižnica dediščine biotske različnosti - "The Biodiversity Heritage Library" (BHL), kjer pravkar skenirajo vso temeljno literaturo o biotski različnosti. Temeljit pregled in razpravo o celotnem projektu predstavlja članek Cathy Norton.
Splet State Papers Online napoveduje izjemen vir faksimilnih dokumentov britanske zgodovine med leti 1509 - 1714.
Qui bene amat, bene castigat.
(Kdor dobro ljubi, dobro kaznuje.)
Qui bene distinguit, bene docet.
(Kdor dobro razlikuje, dobro poučuje.)
Qui dedit beneficium taceat, narret qui accepit.
(Kdor je storil dobro delo naj molči, govori naj tisti, ki ga je užil.)
Za splet "In the Library with the Lead Pipe" ni povsem jasno ali gre za e- revijo ali za blog. Vsekakor ta nejasnost nakazuje iskanje nove poti pri uporabi spleta kot medija strokovne revijalike. Vsak prispevek - tematika je širok obseg knjižničarstva - bo presojan vsaj z dvema ocenjevalcema, ob tem naj bi se s komentiranjem razvila širša tematska razprava. Brez dvoma bo vredno opazovati, kako bo poskus zaživel!
V sodelovanju JISC in Intute je nastal priročnik za iskanje slik na internetu, ki je prostodostopen in enostaven v uporabi.
In ko smo že pri slikah, ne bo odveč če omenim še dve zanimivi storitvi na spletu; ena je iskalnik podobnih slik GazoPa ( prebral v Spletnih novicah) in "slikovni zajemalec" Project Jing, ki omogoča zajemanje slik in video klipov iz spleta (poenostavljena brezplačna oblika tega, kar sicer omogočajo plačljivi SnagIt ali Camtasia Studio).
Založniki edicij odprtega dostopa (Open Access) in nekateri izdajatelji revij v odprtem dostopu so oblikovali "The Open Access Scholarly Publishers Association" (OASPA). Cilj združenja je enotnejši nastop segmenta odprtega dostopa v založniški sferi in standardizacija ter uveljavitev učinkovitejših poslovnih rešitev v odprtem dostopu.
"Scotland's Information" je spletna storitev za iskanje in odstop do vsebin škotskih arhivskih, knjižničnih in muzejskih zbirk. Splet je organiziran enostavno, deluje pa prijazno in učinkovito. (zahvala Peter Scott's Library Blogu).
Dostop do revije "American Libraries", publikacije ameriškega knjižničnega združenja (American Library Association) je zdaj mogoč pred posebne prijave. Zvezke prebiramo s posebnim ebrary čitalnikom, ki si ga v iskalnika IE ali Firefox predhodno naložimo. Revija American Libraries ima tudi svoj blog AL Inside Scoop.
Qui tacet, consentire videtur.
(Kdor molči, pušča videz, da pristaja.)
Quod ante pedes est, non vides.
(Kar je pred nogama, ne vidiš.)
Quod cito fit, cito perit.
(Kar hitro nastane, hitro premine.)
Quod differtur, non aufertur.
(Kar odlagamo, ne odstranimo.)
Na poziv revije Nature so nekateri ugledni znanstveniki predlagali prihodnjemu predsedniku ZDA knjige, ki naj jih prebere. Ker morda nimate vsi dostopa do revije Nature, naj navedem predlagatelje in glavne podatke o teh knjigah:
Steven Shapin (profesor, Harvard University) predlaga: Daniel S. Greenberg: Science, Money, and Politics (Univ. Chicago Press, 2001)
Jerry Coyne (profesor, University of Chicago, Illinois) predlaga: Richard Dawkins: The Blind Watchmaker (W. W. Norton, 2006; Longman, 1986)
Rita Colwell (zaslužna profesorica, University of Maryland in Johns Hopkins University Bloomberg) predlaga: Paul de Kruif: Microbe Hunters (Houghton Mifflin Harcourt, 2002; Harcourt, 1939)
Martin Nowak (profesor, Harvard University) predlaga: Robert Axelrod: Evolution of Cooperation (Basic Books, 1984)
Jerry Ravetz (University of Oxford, VB) predlaga: Denise Caruso: Intervention (Hybrid Vigor Press, 2006)
Kevin Padian (profesor, University of California, Berkeley) predlaga: Seth Shulman: Undermining Science (Univ. California Press, 2006).
Včeraj je bil Dan odprtega dostopa (Open Access Day) in današnji je Dan blogerske akcije (Blog Action Day). Včerajšnjega so ozaljšali z mednarodnim tekmovanjem za najboljši prispevek na temo odprtega dostopa. Zmaga je šla dvema blogerjema: Doroteji Salo in Gregu Ladenu. Dan blogerske akcije pa je namenjen razpravam o revščini.
V tednu, ki prihaja, natančneje v torek, 14. oktobra, se bomo spomnili vsakoletne akcije "Dan odprtega dostopa". Na ta dan je v blogosferi načrtovana tudi skupna akcija o kateri lahko več preberete na blogu Open Access Day in takrat se ponovno oglasim.
Kogar skrbi gospodarnost digitalnih knjižnic bo lahko zdaj segel po monografski publikaciji "Economics and usage of digital libraries: byting the bullet" urednikov J. K. MacKie-Mason in Wendy Pradt Lougee, ki je izšla pri Univerzi Michigan, Ann Arbor. Dokument je na voljo tudi v odprtem dostopu.
science@cambridge omogoča simpatičen in učinkovit vstop v virtualno knjižnico knjižničnega sistema Univerze v Cambridgeu.
Največji založnik odprtega dostopa v svetu BioMed Central (BMC) se bo pridružil Springerju. Slaba ali dobra novica? Springer zagotavlja, da ne bo spreminjal usmeritve BMC v odprti dostop in lahko si le želimo, da bodo obljubo držali.
Posteriores cogitationes sapientiores solent esse.
(Kasnejše misli so običajno modrejše.)
Post hoc non est propter hoc.
(Po tem ne pomeni zaradi tega.)
Post mala segetem serendum est.
(Po slabi žetvi je treba (ponovno) sejati.)
Povzemam po sporočilu prof. dr. A. Šaleharja:
"V Kmetijskih in rokodelskih novicah je bil leta 1876 objavljen v nadaljevanjih članek "Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta", ki je dosegljiv na spodnjem naslovu:
http://www.dlib.si/documents/clanki/kmetijske_in_rokodelske_novice/1876/pdf/34_02_1.pdf
Članek je urejen po dnevih in mesecih ter šele nato po letih, kar zakriva preglednost, a je zaradi številnih pomembnih podatkov, ki jih običajno težko najdemo ali ugotovimo, dober strokovni pripomoček. Pomagamo si lahko z iskalnikom."
Ta "časovni trak" je zares zanimiv, opozoriti pa moram, da gre za precej obsežen dokument v formatu .pdf (53 MB) in se počasi nalaga!
Za one, ki ste vešči nemškega jezika bo dobrodošel pregledni članek Huberta Schliebera: "Der freie (kostenlose) Zugang zu Publikationen aus Wissenschaft und Bildung im Internet über Open Access (OA) : Schwerpunkt Landwirtschaft" o razširjenosti odprtega dostopa v kmetijskih vedah.
Znani borec za svobodo avtorskih pravic in pisatelj Cory Doctorow je svojo knjigo "Content: Selected Essays on Technology, Creativity, Copyright, and the Future of the Future" ponudil na spletu v odprtem dostopu pod licenco Creative Commons. C. Doctorow je me drugim znan tudi kot eden od piscev na znanem blogu BoingBoing.
Revija evropskih raziskovalnih knjižnic Liber Quarterly bo poslej na spletu dostopna v odprtem dostopu.
Letos spomladi je časnik Guardian v svoji sekciji News/Eduaction odprl nov dodatek – ‘Libraries unleashed’ – ki podpira JISCovo kampanjo Libraries of the Future in predstavlja dosežke britanskih akademskih knjižnic in njihovo vlogo v digitalni dobi.
Inutile pondus terrae.
(Nepotrebna obremenitev zemlje. Preneseno: Nekoristen človek).
In vitia alter alterum trudimus.
(Drug drugega potiskamo v greh.)
Ipsa olera olla legit.
(Vsak lonec si sam izbira zelje. Torej: Kakšen lonec, takšna vsebina.)
Danes doživljam prvi dan kot upokojenec, predvsem si belim glavo s tem kako bom poslej urejal svoj vsakdan. Vsekakor upam, da bom lahko blogariji namenjal več časa. Če mi boste bralci kot komentatorji pomagali bo tale blog lahko še koristnejši.
