Weblog (blog) namenjam kontaktom z družino, prijatelji in študenti. Naslov skuša povedati del cilja: je skrajšana sintagma za vseživljenjsko učenje - "life long learning". A blog (the title is for "Life Long Learning") I'll use for contacting my family, friends and students daily (or weekly or monthly...)
Officium officio provocatur.
(Usluga izziva uslugo.)
Omne malum nascens facile opprimitur.
(Zlo je lažje obvladati v začetku.)
Omnem crede diem tibi diluxisse supremum.
(Verjemi, da ti je vsak dan zadnji.)
Omne principium grave.
(Vsak začetek je težak.)
Kdor je razočaran nad učinkovitostjo iskanja strokovnih in znanstvenih vsebin na YouTube, bo morda bolj zadovoljen z izborom, ki ga ponuja tematski video portal Science Hack.
Če se boste slučajno potepali po Švici, vam utegne koristiti tale register švicarskih vročih točk ("hotspots"), torej mest, kjer se lahko z notesnikom brezžično povežete v internet. Za Slovenijo najdete tak spisek na strani MVZT e-točke, pomagate si pa lahko tudi s svetovnima iskalcema hotspotov WiGLE.net ali pa JiWire, čeprav ne vem koliko sta ažurna za naše področje. Hvaležen bom za nasvete o drugih aktualnih spiskih.
Magis illa iuvant, quae pluris emuntur.
(Večje veselje imamo s tistim, kar smo dražje plačali.)
Magis vident oculi quam oculus.
(Več oči več vidi.)
Magna fuit quondam capitis reverentia cani.
(Nekoč je bila siva glava zelo spoštovana.)
Magni animi est iniurias despicere.
(Velik um prezira krivice.)
Magnum est praesidium innocentia.
(Nedolžnost je velika zaščita.)
Od nedavna v blogosferi zelo odmeva raziskava iz Univerze Carnegie Mellon (CMU), objavljena pod naslovom "Cost-effective Outbreak Detection in Networks". Avtorji skušajo v članku, ki je sicer nabit z zelo zahtevno matematiko, odgovoriti na vprašanje: Če lahko spremljam samo 100 blogov, katere naj izberem, da bom najbolje informiran? Nastal je spisek blogov, ki najučinkoviteje izpolnijo to nalogo. Vredno je tudi povedati, da je prvi avtor članka podiplomski študent na CMU Jure Leskovec, ki prihaja iz Instituta Jožef Stefan.
V ZDA je v teku živahna priprava na že 2. konferenco blogerjev v znanosti. Bora Zivkovic, pomemben "spiritus agens" v ozadju priprav, nam na svojem blogu predstavlja duha tega dogodka v specifični blogosferi, ki je v ZDA zelo močno razvita. Ne nazadnje ta deluje preko skupnega portala ScienceBlogs, ki pa je le ena od oblik te zelo odmevne in za razvoj znanosti in izobrazevanja zelo pomembne blogosfere.
JISC je dober primer, kako lahko država učinkovito podpira uvajanje novih rešitev IKT v visokošolsko izobraževanje in znanost. Prisluhnite 10 minutnemu podcastu o načinih promoviranja Odprtega dostopa (OD) po poti vzpostavljanja depozitnih arhivov v akademskem okolju (podcast učinkovito aktivirate, če imate na računalniku naloženo programje iTunes). Kako pogrešam "slovenski JISC" !
15 profesionalnih društev in združenj stoji izza portala Scitopia, ki ponuja v branje ta trenutek že 3 milijone dokumentov (+patentnih in vladnih podatkov).
Na tem naslovu si lahko ogleta film o projektu Open Library, ki zdaj deluje že tretje leto pod okriljem Internet Archive iniciative.
Ni pa to edina pobuda za globalizacijo svetovne knjižne dediščine; prav nedavno je zakrožila v knjižničarskih krogih novica, da sta UNESCO in največja svetovna knjižnica, ameriška Kongresna knjižnica podpisali dogovor o oblikovanju World Digital Library. Obetajo se nam torej še boljši časi za nemoten dostop do globalnega znanja.
Fiat iustitia et pereat mundus.
(Naj zmaga pravica pa če propade svet.)
Fide, sed cui vide.
(Zaupaj, vendar pazi komu.)
Fides obligat fidem.
(Zvestoba zavezuje k zvestobi.)
Fides Punica.
("Punska zvestoba" kot prispodoba verolomnosti.)
Kot lahko preberemo v rubriki The Wired Campus revije CHE sta že dve kalifornijski univerzi odprli lastna kanala za objavo predavanj, novic in PR materiala na YouTube. Univerzi Berkeley kot prvi je zdaj sledila še Univerza za Južno Kalifornijo. Tudi to je način, kako svojo visoko šolo narediti bolj prepoznavno.
O "odprtem dostopu" (Open Access) ni mogoče govoriti, da ne bi omenili pri tem Petra Suberja, ki ga pogosto citiram tudi v tem blogu. Obsežno Petrovo predstavitev lahko najdete na blogu Richarda Poynderja Open and Shut, kjer je objavljen kot .pdf dokument tudi intervju z njim.
V kratkem se nam v polni funkcionalnosti obeta dolgo pričakovani portal Digitalne knjižnice UL. Že zdaj ga je mogoče preskusiti, pri čemer pa pripravljalci pričakujejo nekoliko potrpljenja ob ev. težavah. Uporabniki smo najbrž polni pričakovanj.
Vinum dementat et sapientes.
(Vino obnori tudi modrece.)
Vinum de vite.
(Vino s trte. Preneseno: Naravno vino.)
Vinum lac senum.
(Vino je mleko starcev.)
Vinum laetificet cor hominis.
(Vino naj razveseljuje človekovo srce.)
Vinum spumosum nisi defluat est vitiosum.
(Vino je slabo, če hitro ne izgubi pene.)
Barve imajo v prenosu informacij nedvomno velik pomen, nekateri jim pripisujejo celo terapevtske učinke. Poglejte si na strani Color in Motion prijetne filmske inserte, ki domiselno predstavljajo sporočilnost posameznih barv.
Research Trends je dvomesečna revija, ki prinaša poglede na trende v znanosti, pridobljene z bibliometrično analizo. Revija je povezana s servisom Scopus, Elsevierjevo abstraktno in citacijsko bazo. Je v odprtem dostopu, vendar se je treba za uporabo prijaviti.
Praeesse nescit, qui subesse nescit.
(Kdor se ne zna podrejati, tudi voditi ne zna.)
Praesentia invidia, praeterita veneratione prosequimur.
(Sedanjost spremljamo z zavistjo, preteklost z občudovanjem.)
Praeter speciem stultus est.
(Je bolj neumen kot izgleda.)
Nima nič skupnega z mojim strokovnim področjem, čeprav se pojmi nesrečno prekrivajo. V igri je zelo zanimiv fenomen socialnega stika, nedavno je o tem v komentarju pisal tudi naš imenitni bloger Žiga. Nekateri tej možnosti napovedujejo še zelo svetlo prihodnost, kot je to mogoče razbrati iz zapisa Aidana Henryja, ki je tudi obilno komentiran.
Gloria umbra virtutis est.
(Slava je senca kreposti.)
Gloriosum est iniurias oblivisci.
(Častivredno je pozabljati krivice.)
Grandia si parvis adsimulare licet.
(Če je dovoljeno veliko primerjati z majhnim.)
Grata quies post exhaustum solet esse laborem.
(Po napornem delu se prileže počitek.)
O portalu odprtega dostopa PLoS sem že večkrat pisal. Njegova inovativna programska oprema PLoS ONE deluje kot e-revija in omogoča sprejem člankov, arhiviranje, ocenjevanje in opremljanje z opombami ter preiskovanje. Več o uporabi lahko preberete v članku PLoS ONE Sandbox... Sicer boste pa na PLoS blogu lahko prebrali tudi o najnovejših dopolnitvah PLoS ONE aplikacije, ki temelji na programski osnovi TOPAZ.
Suberjev zapis nas obvešča o zanimivi mreži PrometeosNetwork, ki povezuje raziskovalce v vedah o življenju in zdravnike v skupnost v kateri bo zagotovljen prost pretok informacij in resursov med registriranimi člani. Registracijo dosežete tako, da se oglasite upravljalcu mreže s kratko predstavitvijo v nekaj vrsticah.
Od 19. septembra letos je večjih del arhivov časopisne hiše New York Times brezplačno dostopen na speltu. O, ko bi jih le posnemali še naši časopisi.
Inpares nascimur, pares morimur.
(Rojeni neenaki umremo enaki.)
In pertusum ingerimus dicta dolium.
(Polniti besede v preluknjan sod. Pomensko: Govoriti v prazno.)
In plerisque rebus mediocritas optima est.
(V večini zadev je najboljša sredina.)
In pretoriis leones, in castris lepores.
(Levi v šotoru, zajci v boju.)
Ne bom razglabljal zakaj, vendar osebno ne sprejemam odklonilnega označevanja latinščine kot mrtvega jezika. Ne zgolj zaradi večkratnih koristi, ki jih razumnikom kateregakoli jezikovnega okolja seznanjanje s tem jezikom prinaša. Nekaj tega sem napletel v nekem prejšnjem zapisu.
Da je prijaznosti do latinskega jezika vendarle bolj splošna, kot na hitro pomislimo, dokazujejo zanimive vsebine, ki jih je mogoče najti na spletu v latinščini. Npr. znano spletno enciklopedijo najdemo tudi v latinski verziji kot Vicipaedia. Na Finskem najdete radijsko postajo s podkasti v latinščini. Tam najdete tudi forum Colloquia Latina za razprave v tem jeziku (potrebna je prijava). Celo dnevno vremensko napoved lahko preberete v latinščini (hvala blogerki Maji za to informacijo). Spletna skupnost LiveJournal ima tudi svojo lastno skupino Diarium Latinum. In svetovno blogosfero krasi kar nekaj osebnih blogov v latinskem jeziku: Vir Cum Pluteo Pleno; Rogueclassicism; Pat's Latin Blog, ki je neke vrste učni blog, kot je tudi Latina Carolina; Meum Diem et quid habeo dictare; Mea Vita Fabulosa; LatinBlog.org; Canis Blogans; Commentarium Meum... Komentatorjem bom hvaležen za vsako obogatitev tega spiska.
Včeraj mi je s pomočjo spiska si.blogs uspelo najti zelo zanimiv blog. Blog Latinščina služi vsaj dvema namenoma: poglavitni je brez dvoma v tem ko želi profesorica latinskega jezika ohraniti stik s svojimi dijaki tudi zunaj učilnice, drugi pa ta, da bo razveseljeval tiste, ki nam je latinščina prijazen in koristen spomin iz lastnih dijaških let. Čestitke avtorici, da se je lotila projekta, ki bo, upam, vzpodbudil tudi druge pedagoge, da preskusijo možnosti, ki jih blogosfera ponuja izobraževanju na vseh stopnjah.
Kot lahko preberemo v sporočilu ameriške Akademije znanosti so sprostili v odprti dostop memoarne biografije pomembnih članov National Academy of Sciences, objavljene po letu 1877. Dela pomenijo priklon imenitnim znanstvenikom in tudi pomemben pregled ameriške znanosti.
Inscitia mater arrogantiae.
(Neznanje je mati drznosti.)
In silvam non ligna feras insanius.
(Ni večje neumnosti kot je nositi les v gozd.)
In solidum.
(Enotno. Solidarno. Kot v našem pregovoru: Vsi za enega, eden za vse.)
Instar omnium.
(Na enak način kot drugi.)
In statu quo. (Tudi: Status quo.)
(Nespremenjeno stanje. V sedanjem stanju.)
In statu quo ante. (Tudi: Status quo ante.)
(V stanju kot je bilo prej (pred nekim dogodkom).)
Vse zagovornike odprtega dostopa je Elsevier razveselil s svojo nedavno iniciativo. Še zlasti pa bodo zadovoljni vsi, ki so dejavni v medicini, s ponudbo spletišča OncologySTAT, ki omogoča dostop do polnega teksta člankov s področja onkologije iz nabora kakšnih sto revij tega založnika. Za uporabo je potrebna brezplačna registracija.
Prof. Žiga Turk me je opozoril na tole novico. Kanadska agencija za raziskave v zdravstvu - Canadian Institutes of Health Research (CIHR) je sporočila svojo odločitev, da bo spodbujala dostop javn0sti do raziskav, ki jih financira. Zahtevali bodo, da raziskovalci v šestih mesecih po 0bjavi zagotovijo odprti dostop do svojih člankov na spletu. Zaploskam!
Razumeli pa boste, da se mi kar samo postavlja vprašanje, kdaj lahko, potem ko srečujemo takšne in podobne rešitve že v ZDA, Vel. Britaniji, Nemčiji in zdaj tudi v Kanadi, od naše ARRS pričakujemo, da bo storila korak v smer uveljavitve takega OA v Sloveniji.
Homo doctus in se semper divitias habet.
(Učen človek v sebi vedno nosi bogastvo.)
Homo homini lupus.
(Človek (je) človeku volk (zver).)
Homo locum ornat, non hominem locus.
(Človek krasi položaj, ne položaj človeka.)
Homo mensura.
(Človek je merilo (vsega).)
Na spletu, zlasti s prodorom dvosmerne komunikacije, se pogosto srečamo s pojavom, ko kljub pričakovanju ni pravega odziva na naše pisanje. Pojav je v informatiki znan kot t. i. »Warnockova dilema«. Njen avtor Bryan Warnock je skušal pojasniti, da kadar pogrešamo odgovor na poštni zapis, zapis v Usenet skupini ali v spletnem forumu to ne pomeni nujno, da tema nikogar ne zanima, saj je lahko v ozadju kar nekaj razlogov za abstinenco.
Tole je njegovih pet razlogov:
- zapis je korektna, dobro spisana informacija, ki ne potrebuje dopolnjevanja. Ni drugega kot da rečemo: »Tako je kot je rekel!«;
- zapis je popolna neumnost in nihče noče trošiti časa in spletnih resursov, da bi se odzival;
- nihče ni prebral zapisa, iz kakršnegakoli že razloga;
- nihče ni razumel zapisa, a noče spraševati za pojasnilo iz kakršnegakoli že razloga;
- nikomur ni mar za zapis, iz kakršnegakoli že razloga.
Bryan C. Warnock (2000)
Pojav je opazen tudi v blogosferi, čeprav v času Warnockovih razprav ta še ni bil tako aktualno prisotna. Seveda pa bi bilo mogoče k osnovnim Warnockovim razlogom, zlasti v luči posebnosti blogov, dodati še kakšnega dodatnega. In pisanje v stroki prinaša v odnos avtorja in bralca še posebne težave, kot lahko preberemo tukaj.
Eden najdragocenejših znanstvenih revijalnih arhivov je nedvomno tisti pri britanski akademiji znanosti Royal Society (RS), saj sega tja do leta 1665, ko je izšla revija Philosophical Transactions kot druga znanstvena revija v svetu sploh samo nekaj mesecev za francosko Journal des sçavans. Digitalna vsebina arhiva RS bo prosto dostopna od 1. septembra do 30. novembra letos na spletnih straneh publikacij akademije.
Terra Incognita je blog v blogosferi Pennsylvania State University in je namenjen izmenjavi izkušenj pri spletnem poučevanju. Kot posladek se v septembru obeta sodelovanje Gavina Bakerja, IT eksperta za vprašanja odprtega dostopa do znanstvene periodike in odprtokodnih učnih pripomočkov.
Promissa cadunt in debitum.
(Obljube preidejo v dolg. Pomensko: Obljube je treba izpolniti. Tudi: Promissa solvito! Obljube izpolnjuj!)
Propter bonum pacis.
(Zaradi miru. Tudi: Zavoljo miru.)
Proximus est sibi quisque.
(Vsakdo je sebi najbližji.)
Pumilio, licet in monte, non est magnus.
(Pritlikavec ni velik, tudi kadar je na gori.)
Stavek, ki ga vsi raziskovalci dobro poznamo in nas opozarja, da brez stalnega objavljanja svojega raziskovalnega opusa v znanosti ni kariernega napredovanja. Publish or Perish pa je tudi zelo uporaben računalniški program, ki omogoča izračunavanje nekaterih pomembnejših scientometričnih kazalcev. Več o naboru teh kazalcev preberite na spletu ponudnika programa Harzing.com, program pa je sicer prosto dostopen in si ga lahko naložite >tukaj.
Neprofitna skupnost Creative Commons - CC je znana tudi v naših krajih; v Sloveniji kot Creative Commons Slovenija - kreativna gmajna. Manj znano pa je, da v okviru CC deluje tudi ccLearn, oddelek, ki je namenjena podpori uveljavljanja odprtodostopnih učnih aktivnosti in vsebin.
Tole pa bo najbrž dobrodošla informacija za učitelje in tudi študenti ji bodo najbrž z zanimanjem prisluhnili. The Hewlett Foundation skupaj s Creative Common's ccLearn in s podporo Googla pripravljajo portal za učne vsebine, ki bodo na voljo v odprtem dostopu - "OE Search" projekt.
Na blogu BoingBoing najdemo oceno (avtor izračuna: Nikola Smolenski) o tem kolikšna bi bila zbirka angleške Wikipedie, če bi jo natisnili na papir; dobili bi najmanj 750 knjig s približno 800 stranmi v vsaki.
Najbrž se lahko strinjamo s priporočilom: Opazuj nasprotnika in spoznal boš svoje prednosti in svoje šibkosti. Zato je najbrž vendarle smiselno pogledati v ozadje koalicije PRISM, ki se je nedavno rodila pod zvenečim imenom "Partnership for Research Integrity in Science and Medicine" in ki je prednostno usmerjena proti konceptom Odprtega dostopa. Žalostno je, da je v njenem ozadju sicer zelo ugledno ameriška zveza AAP (Association of American Publishers). Kot pravi J. A. Eisen na svojem blogu, je nadih mccarthizma, ki veje iz stališč PRISM skupine, smešen. Morda pa so komercialni založniki, kot nam v svojem blogu Suber posreduje razmišljanje Toma Wilsona, panični zaradi uspehov, ki jih v zadnjem času dosega Odprti dostop. Sicer se je pa znanstvena blogovska srenja glasno odzvala na delovanje skupine PRISM.
Virtualni svetovi, ena novejših "igrač" v Spletu 2.o, se množijo. Ob že uveljavljenih kot sta Second Life, WhyVille se pravkar rine v ospredje nova platforma Kaneva, ki skuša iskati tudi stično točko s rešitvami kot so Facebook. Čeprav so rešitve temeljene predvsem na interesih druženja spletnega občestva (zlasti mlajšega), se zanje zelo ogrevajo tudi ustvarjalci novih spletnih učnih rešitev, tako da ne smemo biti presenečeni, da jim pozornost namenja celo The Chronicle of Higher Education.
Tole pa je novica: japonski minister za komunikacije Yoshihide Suga pravi, da bo pričela Japonska razvijati novo generacijo tehnologije, ki bi naj do leta 2020 zamenjala internet in s katero predvsem želijo povečati hitrosti prenosa in protivirusno zaščito.
Blog DigitalKoans nas ta teden vabi k poslušanju intervujejev s kopico zanimivih in kompetentnih sogovornikov vpletenih v odprtokodne in podobne iniciative (tokrat z izrazitejšim poudarkom na CreativeCommons). Opozorilo: vzeti si boste morali kar nekaj časa, no pa saj ni treba vsega použiti v enem zamahu...
Večjezični slovar Evropske zveze IATE ste najbrž že zasledili, poleg 23 jezikov članic EU "pokriva" tudi latinski jezik. Še nekoliko bogatejša je slovarska baza EuroTermBank, ki vsebuje tudi hrvatski in baskovski jezik.
Initia in potestate nostra sunt: de eventu fortuna iudicat.
(Začetek je v naših rokah: o koncu bo odločala sreča.)
Initium est salutis notitia peccati.
(Začetek rešitve je spoznanje greha.)
In laqueos, quos posuere, cadant.
(Naj padejo v zanke, ki so jih nastavili.)
In magno magni capiuntur flumine pisces.
(V veliki reki se lovijo velike ribe.)
Ko sem danes v večernem Dnevniku na RTV SLO slišal, da so predstavniki slovenskih visokošolskih organizacij (kot kaže je iniciativa tekla v Državnem svetu) pripravili svojo različico Resolucije Nacionalnega programa visokega šolstva, sem seveda takoj "skočil" na spletne strani štirih slovenskih univerz v upanju, da bom tam izvedel kaj več. Razočaranje! In če rečem ali kar ponovim za državnim sekretarjem Dušanom Lesjakom (ki ga je akcija sicer presenetila), ko je rekel, da je poteza dobrodošla, bi dodal še, da bi bilo še bolj dobrodošlo, ko bi na spletu čimprej našli integralni tekst tega predloga.
Ob tem dogodku sem nato še radovedno pogledal, kakšna je pravzaprav aktualnost slovenskih univerzitetnih spletov. Skušal sem poiskati uro ali pa vsaj dan, ko je bila kakšna novica aktualizirana. Res, da so počitnice in tudi iskal sem zgolj zapise v kategoriji Novice; naj povem, da je bil rezultat zelo skromen. Najbolje je odrezala Univerza v Ljubljani (UL): 17. 8. 2007 je bila objavljena novica o uvrstitvi UL na šanghajski lestvici najboljših univerz (mimogrede, o tem ste lahko na tem blogu brali že 11. 08. letos). Univerza v Novi Gorici (UNG) objavlja 13. 8. 2007 novico, da se profesor Stephen Hawking iz Univerze v Cambridgeu zaradi neodložljivih zdravniških pregledov ne bo mogel udeležiti konference »Time and Matter 2007«, ki jo organizira UNG koncem avgusta 2007 na Bledu. Univerza v Mariboru ima zapis v rubriki Aktualno 9. 8. 2007 o najprestižnejšem študentskem tehnološkem tekmovanju na svetu, Imagine Cup v Koreji. Univerza na Primorskem pa nas z datumom 30. 7. 2007 obvešča o razpisu štipendij v Švici.
Sprašujem se, kdaj bodo uredniki univerzitetnih spletov in njihovi predpostavljeni ugotovili, da je splet lahko najbolj ažuren in odmeven informacijski medij, ki ga imamo na voljo in ki se ga danes bojijo tudi časopisne hiše. In da bi že veliko storili, ko bi na univerzitetnih spletih npr. zagotovili povezave do blogov in wikijev vsaj svojih sodelavcev.
Informacijska in komunikacijska tehnologija nam dnevno dopolnjujeta možnosti učinkovitega dela v visokošolskem izobraževanju in raziskovalnem delu. Celotna avgustovska številka revije CTWatch Quarterly - CTW nam v polnem tekstu ponuja v branje preglede dogajanja v tem segmentu izpod peresa nekaterih najuglednejših avtorjev.
Akademski in raziskovalni sferi se obeta nova spletna storitev z značilnostmi spletne arhitekture Web 2.0, portal ticTOCs. Poleg podatkovne baze, s pomočjo katere bomo lahko preiskovali vsebine kazal (spomnili se bomo npr. na komercialni Current Contents) znanstvenih in strokovnih revij, bosta za pristnejši stik z uporabniki na voljo tudi namenska blog in wiki aplikacija. Projekt, ki ga financira britanski JISC, bo gradil portal v letih 2007 in 2008 in ta bo naj bi bil v drugem letu že uporaben in sicer v prostem dostopu.
Habet suum venenum blanda oratio.
(V priliznjenih besedah je strup.)
Habitus non facit monachum.
(Obleka ne naredi človeka. Dobesedno: Obleka ne naredi duhovna.)
Hannibal ad portas.
(Nevarnost je pred vrati. Dobesedno: Hanibal (je) pred vrati (Rima).)
Pogosto je v rabi slovnično in zgodovinsko napačna oblika tega pregovora: Hannibal ante portas.
Haurit aquam cribro, qui discere vult sine libro.
(S sitom zajema vodo, kdor se želi učiti brez knjige.)
Uporabniki Skype internetne telefonije imamo že dva dni težave, natančneje: zadeva ne deluje. Nekaj tolažbe nam daje spremljanje Skype bloga, kjer nas občasno obveščajo, kako skušajo reševati težave.
T. i. "h- indeks", ki ga je leta 2005 predlagal J. E. Hirsch, postaja vsaj neformalno vse bolj priljubljeno merilo za odličnost dela raziskovalcev. Kot pravi P. Ball v nedavni novički v reviji Nature, h- indeks ni učinkovit zgolj za merjenje pretekle učinkovitosti, ampak tudi kot napovedovalec prihodnje znanstvene produktivnosti. Opozarja pa tako da citira M. Schreiberja, da: "... je vedno težko reducirati raziskovalno delo v eno samo številko. Moramo biti previdni v uporabi in se zavedati omejitev."
Vsako leto je nestrpno pričakovana, zdaj že tradicionalna šanghajska lestvica najboljših svetovnih univerz. Tudi letos smo jo dočakali in ponovno je potrdila sloves ameriških univerz, ki so letos celo zasedle vsa prva tri mesta: U. Harvard, U. Stanford in kalifornijska U. Berkeley. Šele na četrtem mestu je prva evropska univerza, tudi tokrat U. Cambridge. Seveda je pri nas ta lestvica pogosto omenjana, največkrat je bila v preteklosti dokaz kako slabe so naše univerze, saj se nanjo niso uvrščale. Letos si nekateri lahko oddahnemo (drugim pa bo to morda manj všeč); na spisku se je na 476. mestu *) znašla tudi ljubljanska Univerza!!! Podrobna analiza kriterijev izbire bo gotovo pokazala še kakšno dodatno vzpodbudno novico. In ob tem sem se privoščljivo spomnil, koliko imenitnih univerz iz prve stotnije tega spiska so prehiteli lani naši študenti, ki so zmagali na tekmovanju iGEM 2006.
*) popr. 14. 08.; korektneje povedano: gre za enakovredno uvrstitev na lestvici med 402. in 508. mestom
Modicus cibi, medicus sibi.
(pomensko: Zmernost pri hrani je najboljši zdravnik.)
Modus vivendi.
(Način življenja. Pomensko pogosto uporabljeno kot iskanje rešitve, ki kljub neskladju omogoča sožitje oz. sobivanje.)
Morbus non novit, novit medicina salutem.
(Medicina ne pozna bolezni ampak zdravje.)
More lupi clausas circumeuntis oves.
(Kakor se volk plazi okoli zaprtih ovac.)
Vsekakor zanimivo branje: Some Old Fusion for NYU? Medtem, ko ponekod razmišlja(mo)jo, kako bi univerze razdrobili, drugje zopet ugotavljajo, da je morda smiselno visokošolske ustanove (s ciljem učinkovitejšega delovanja) tudi združevati. Ah, pozabil sem, to je vendar nek drug svet...
Tokratni nasvet: sprehodite se po posebni spletni strani, ki jo pripravlja ameriška Kongresna knjižnica: Wise Guide. Na tem portalu iz svojih bogatih zalog mesečno izberejo zanimive in poučne materiale, ki so dostopni v polnem tesktu. Morda vas ta sprehod vzpodbudi, da boste tudi sicer pogosteje pobrskali po siceršnjih zakladih Library of Congress.
Hic iacet lepus.
(V tem grmu tiči zajec.)
Hic Rhodus, hic salta.
(Tu je Rodos, tukaj skoči! Pomensko: Tukaj pokaži kaj znaš.)
Historia testis temporum, lux veritatis, vita memoriae, magistra vitae, nuntia vetustatis.
(Zgodovina je pričevanje časa, svetloba resnice, življenje spomina, učiteljica življenja, glasnica starosti.)
Aktualna tematika te dni pri nas je prepoved kajenja v zaprtih prostorih. Kot kaže pa bomo morali vsaj v delovnem okolju razmišljati še o eni nevarnosti. V nedavnem članku lahko preberemo: "... stati ob delujočem (laserskem) printerju je približno tako stati poleg nekoga, ki kadi...". Problem je vsekakor vroč, ne nazadnje nam to potrjuje obsežen nabor referenc na to temo, ki jih je pripravil DigitalKoans.
Res z izjemnim podatkom nas tokrat razveseli Recherchen Blog, predstavi nam namreč Scitalks. Kot so YouTube, Magnify, Videoegg in CozmoTV zanimivi video portali za splošne teme, je Scitalks namenjen strokovnim vsebinam (predavanjem, predstavitvam) ob sodelovanju izjemnih posameznikov. Res prava zlata jama. Prisluhniti npr. razgovoru dveh imenitnih osemdesetletnikov (skoraj), profesorjev J. D. Watsona in E. O. Wilsona je doživljaj, ki preprosto povzroči tisto vznemirljivo gomazenje pod kožo.
In portal ima svoj blog, kjer vsebine opremijo še s komentarji pa še kakšno drugo zanimivo informacijo boste našli.
Zahvaljujoč zapisu in linku na blogu DigitalKoans sem pristal na zapisu Barbare Quint o porajajoči se pobudi Open Library, ki nas premami s prekrasno čeprav skoraj iluzorno idejo Odprte Knjižnice - Open Library, namreč narediti dostopno "...every book, every journal, every instance of every type of content a traditional library might contain... Ob takem obetu seveda človek prišpiči ušesa. Zlasti ker je v ozadju projekta že uveljavljen tim Internet Archive baze in povezane iniciative Open Content Alliance, ki pač nista "no name", se ideja premakne iz območja "nemogoče" v območje "mogoče". Pustimo se presenentiti in občasno pokukajmo na splet, ki je trenutno še v demo verziji, a bi se naj kmalu pojavilo nadaljevanje...
(Zdaj bom pa prehitel urednike strani CC Slovenija!). Pobuda Creative Commons Worldwide (CCW) najavlja novo storitev ccLearn. Namenjena je podpori uporabnikov/izvajalcev spletnih učnih vsebin, zlasti v kontekstu uporabe Odprtih izobraževalnih virov - Open educational resources (OER) in jim naj predvsem zmanjša pravne, tehnične in socialne ovire v dostopu do spletnega pouka.
Iucunda est memoria praeteritorum malorum.
(Prijeten je spomin na pretekle težave.)
Iucundi acti labores.
(Prijetna so dokončana dela.)
Iudex nemo potest esse in propria causa.
(Nihče ne more biti sodnik v lastni pravdi.)
*in kot zanimivost še >tale najdba.
Spletno storitev del.icio.us lahko koristno uporabimo tudi za ureditev povezav na svojih spletnih straneh, kot to predlagajo na MIT knjižničnem spletu. In kot nam povedo na Recherchen Blogu veliko uporabnikov ta socialni servis zaznamkov, kot mu tudi pravijo, uporablja za oblikovanje mrež za posredovanje koristnih povezav.
Piger ipse sibi obstat.
(Lenuh je sam sebi napoti.)
Piscem natare doces.
(Učiš ribo plavati.)
Pisces magni parvulos comedunt.
(Velike ribe žro majhne.)
Plane qualis dominus, talis et servus.
(Kakšen gospodar, takšen sluga.)
Ne zgolj zato, da vas opozorim na zanimiv zapis "A Quick Look...", ki predstavlja nekatere preverjene izkušnje s pomembnejšimi iskalci znanstvenih vsebin, svetujem vam tudi, da se pogosteje ustavite na kolektivnem blogu Resource Shelf zaradi pogostih prav koristnih nasvetov.
Najbrž ste že slišali za tri sestrske programe pod okriljem OZN, za programe, ki zagotavljajo v več kot 100 najrevnejših državah sveta (večinoma) brezplačen spletni dostop tudi do komercialnih bibliografskih podatkovnih zbirk. Program HINARI pokriva raziskave v zdravstvu, AGORA kmetijske raziskave in OARE okoljske raziskave. Kot lahko preberemo so se zdaj organizatorji programov dogovorili, da podaljšajo njihovo veljavnost do leta 2015.
Radi bi ob majhnem naporu in čim hitreje zvedeli kaj več o bloganju? Znate nemško? Potem vam lahko pomagam z napotitvijo na priročnik "Das kleine Weblog-Handbuch - ein Ratgeber für Blogger".
Recherchen Blog nas tokrat opozarja na Protonotes. To je orodje, ki ga sestavljata Wiki in forumska platforma in naj bi bilo posebno uporabno za organiziranje sodelovanja v raziskovalnih skupinah, prav tako pa tudi v učnem procesu. Kratek opis aplikacije in tudi komentarje uporabnikov najdete >tukaj.
Usus est magister optimus.
(Izkušnja je najboljša učiteljica.)
Vana surdis auribus canere.
(Zaman je govoriti gluhim ušesom.)
Varietas propria est fortunae.
(Spremenljivost je lastnost sreče.)
Verba volant, scripta manent.
(Besede odletijo, zapisano ostane.)
Tole prvovrstno novico sem našel na blogu Paule Kaufman. Z Google Scholarjem bomo poslej lahko preiskovali Elsevierjev spletni bibliografski portal Science Direct. Doslej je to bilo mogoče zgolj z Elsevierjevim lastnim iskalcem (Scopus).
Akroním ali kratica, je kot pravi SSKJ, ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov. Pogosto je pomen težko prepoznaven, zato si pomagamo z iskalci. V pomoč so nam že splošni iskalci npr. Google, vendar včasih je treba uporabiti specializirana orodja kot npr.: Acronym Finder (angl.), All Acronyms (angl.), Special Dictionary/Acronyms and Abbreviations (angl.), The Internet Acronym Server (angl.), ACRONYMA (večjezičen), Akronyme und Abkuerzungen (nem., angl.), sigles (franc. in večjezičen) in slovarček krajšav (slov.).
Id facere laus est, quod decet, non quod licet.
(Hvalevredno je početi to, kar je dostojno, ne kar je dovoljeno.)
Ignem igni incitare.
(dobesedno: Ogenj spodbujati z ognjem; pomensko: Prilivati olje na ogenj.)
Ignoramus et ignorabimus.
(Ne vemo in ne bomo vedeli. - izrekel E. H. du Bois-Reymond, 1872)
Ignorantia iuris neminem excusat.
(Nepoznanje zakona nikogar ne opravičuje.)
Phil Bradley je na konferenci Umbrella 2007 imel referat "Practical uses for Web 2.0 in a library environment" in v prezentacijo je vključil številne koristne povezave. Na svojem blogu pa je dodal tudi pogostejša vprašanja na tematiko Web 2.0.
"Z veseljem obelodanjamo vest, da so leta 1843 »na svitlobo dane« Kmetijske in rokodelske novice, zdaj dostopne tudi prek spleta. So drugi najstarejši časnik v slovenskem jeziku, njihov ustanovitelj in prvi urednik je bil zdravnik, politik in publicist Janez Bleiweis. Do leta 1902, ko je izšla zadnja številka, so v njih objavljali številni slovenski literati, med njimi Fran Levstik, Janez Trdina, Simon Jenko, Matija Valjavec in Josip Jurčič. Dostopna so celotna besedila prispevkov, iskanje pa je možno tudi po njihovi vsebini kljub dejstvu, da so prvi letniki pisani v bohoričici."
V slovenski Wikipediji najdemo omembo Kmetijskih in rokodelskih novic (KRN) pod geslom "Janez Bleiweis", o samih KRN zapisa še ni, čeprav bi si jih tudi zaradi narodobudniških in drugih zaslug zaslužile. Morda ta zapis opogumi koga, da izpolni to vrzel!
Ekipi dLib.si pa iskrene čestitke za dosežek!
To poročilo povzemam po blogu DigitalKoans. Knjižnice Univerze iz Lunda, ki jih dobro poznamo po Direktoriju revij Odprtega dostopa (DOAJ) so nam znova pripravile novo, koristno podatkovno zbirko z imenom Journal Info. Baza je predvsem namenjena raziskovalcem, da se bodo lažje odločali pri izboru revije za objavo svoje raziskave v naboru 18.000 revij iz več kot 30 baz. O vsaki reviji najdemo temeljne podatke o spletni lokaciji, dostopnosti bralcu (npr. status odprtega dostopa) in podatke o kvaliteti revije kot so npr. podatki o indeksaciji.
Richard Poynder na svojem blogu, potem ko prof. S. Harnada z Univerze v Quebecu in Univerze v Southamptonu najprej na kratko predstavi, objavlja tudi obsežnejši intervju z njim. S. Harnada sem tudi v tem blogu že pogosto omenjal, saj je eden vodilnih mož, če ne kar najimenitnejši v svetovnem gibanju Odprtega dostopa. Sebe kontroverzno, kot je rad tudi v svojih nastopih, imenuje "arhivangelist". Sicer pa preberite intervju in vam bom marsikaj o Odprtem dostopu in njegovi vlogi v njem bolj jasno.
In aere aedificas.
(pomensko: Graditi gradove v oblakih.)
In angustiis amici apparent.
(V težavah se izkažejo prijatelji.)
Incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim.
(dobesedno: Pade v Scilo, kdor se želi ogniti Karibdi; pomensko: Kdor bi se želel ogniti eni težavi pade v drugo.)
Centralni tehniški knjižnici ( CTK ) je kot prvi knjižnici z nenemškega govornega območja uspela vključitev v indeks BIX, ki je nemški indeks primerjav uspešnosti knjižnic. Omogoča knjižnici, da na osnovi posebnega primerjalnega indeksa BIX spremlja svoje delo; naj citiram kolege M. Pušnika in T. Intiharjevo iz njunega članka: "... knjižnica namreč lahko svoje vrednosti za izmerjene in izračunane kazalce primerja z drugimi knjižnicami ter dejansko ugotavlja, v katerih segmentih poslovanja so potrebni dodatni ukrepi za izboljšave. Tak model tudi omogoča enostavno razpoznavanje dobrih praks in tudi implementacijo, kjer je to mogoče". Odločitev CTK, da se pomeri z drugimi, bo brez dvoma knjižnico vodila v nadaljnjo izboljšavo njenih funkcij, želimo si pa samo lahko, da bo tudi javni financer knjižnice pogumni korak nagradil z vzpodbudnim financiranjem njihovega dela.
Uporabim naj eno od gesel iz letošnjega Blogresa, ki poziva k bloganju. Če bloge prebirate in vas občasno zamika, da bi se tega tudi sami lotili, verjetno potrebujete samo še drobno vzpodbudo. Morda želite vedeti nekaj več o blogih in blogerjih, o orodjih in povezanosti z opevanim Spletom 2.0. (Web 2.0). Nekaj kratkih a koristnih informacij vam bo dala informacija "Blogging Toolbox: 120+ Resources for Bloggers". In morda vam bo toliko dodala k samozavesti, da se boste pridružili slovenski blogosferi. Dobrodošli!
Splet nam je ponudil nov portal WorldWideScience.org, ki bo omogočal dostop do številnih (trenutno 15) nacionalnih in mednarodnih znanstvenih podatkovnih zbirk v globalnem zajemu in ob uporabi učinkovitih sodobnih rešitev združevalnega iskanja, torej z zgolj eno poizvedbo v vseh udeleženih zbirkah. Portal so oblikovali U.S. Department of Energy (DOE), The British Library in 15 nacionalnih portalov.
Založniška hiša Nature ne jenja z zanimivimi iniciativami (>1 in >2); tokrat nam ponujajo arhiv Nature Precedings. To je prostor, kamor bodo raziskovalci lahko odlagali neobjavljena raziskovalna poročila in manuskripte, prezentacije, posterje, tehnična poročila, dopolnilne podatke in druge znanstvene dokumente. Relevanco in kvaliteto prispevkov bo v izjemno kratkem sprejemnem postopku presojala strokovna skupina, vendar to NE BO presoja z vrstniki ("peer review"), sprejemali pa bodo prispevke iz biologije, medicine (razen kliničnih raziskav), kemije in znanosti o tleh. Ne bodo vključevali fizikalnih ved, ker te pokriva arhiv arXiv.org. Storitev je brezplačna, dostopna je vsakomur, za zahtevnejšo uporabo je potrebna enostavna registracija, natančnejša navodila o sodelovanju pa preberite >tukaj. Uporaba bo prijazna in podrejena standardom Spleta 2.0. Iniciativa napoveduje izjemen korak v nadaljnjo krepitev koncepta odprtega dostopa.
V lanski pozni jeseni smo dočakali že deveto knjigo Richarda Dawkinsa, nedvomno enega najvplivnejših razumnikov našega časa. Knjigo smo nedavno in zares hitro dobili tudi v slovenskem prevodu z naslovom "Bog kot zabloda". Zelo drugače kot se je dogajalo z Dawkinsove prvo in najbolj znano knjigo "Sebični gen", ki je v originalu izšla leta 1976, v slovenščini pa s tridesetletno zamudo prav tako letos, celo izza njegove zadnje knjige.
Zdaj je v angleščini napovedana tudi žepna izdaja knjige "The God Delusion", v njenem predgovoru pa Dawkins komentira tudi kritike, ki jih je izzvala prva izdaja knjige (v trdi vezavi). Ta predgovor nam Dawkins prebira tudi v video klipu, ki ga najdete na DocBushwell/Beckovem blogu, nato pa v naslednjem videu tudi odgovarja poslušalcem.
Mendacem memorem esse oportet.
(Lažnivec mora imeti dober spomin.)
Mendaci homini ne verum quidem dicenti credere solemus.
(Lažnivcu običajno ne verjamemo, tudi ko govori resnico.)
Mentiri noli, nunquam mendacia prosunt.
(Ne laži, laži nikoli ne koristijo.)
Minimum decet libere, cui multum licet.
(Najmanj si lahko dovoli ta, ki mu je veliko dopuščeno.)
SciTalks je depozitni arhiv videoposnetkov predavanj eminentnih predavateljev iz sveta znanosti in stroke. Posnetki so v odprtem dostopu, lahko pa si pripravite tudi svojo lastno zbirko priljubljenih vsebin, ki jih nato svetujete v branje svojim študentom, prijateljem, sodelavcem... (po Peter Scott's Library Blogu).
DRIVER je akronim za projekt iz nabora 6. evropskega okvirnega programa in pomeni "Digital Repository Infrastructure Vision for European Research". Projekt naj bi v Evropi zagotovil javno infrastrukturo za razširjanje raziskovalne informacije. V pomoč promiciji ideje in udejanjanju rešitev je nastal tudi Driver Wiki, ki ga urejajo na Univerzi Nottingham, želijo pa, da bi pridobili in vzpodbudili sodelavce k predstavitvi lokalnih rešitev v odprtem dostopu.
Med številnimi usmerjenimi iskalci hiše Google je zelo uporaben tudi Google News Archive Search. Najdene novice vam lahko lahko razvrsti tudi v časovnem traku. Ne bodite pa presenečeni, da je večina najdenih novic v polnem tekstu plačljivih, saj so iz arhivov večjih komercialnih časopisnih hiš.
Nullus est liber tam malus, ut non aliqua parte posit.
(Nobena knjiga ni tako slaba, da bi v nečem ne bila koristna.)
Nummus bella gerit, si vult, pacem sibi gerit.
(Denar vodi vojne, ko želi, si zagotovi mir.)
Numquam autem recte faciet, qui cito credit.
(Kdor hitro verjame, ne bo nikoli prav storil.)
Numquam malum malo curatur.
(nikoli se zlo ne zdravi z zlom.)
Sodelavci CTK vabijo na Tematski večer v CTK-ju: SODOBNI SPLETNI ISKALNIKI IN KNJIŽNICE – POGLED V PRIHODNOST
Moderator tematskega večera bo mag. Matjaž Eržen, kratko uvodno predstavitev bo podal Miro Pušnik.
Tematski večer bo v sredo, 20. junija 2007 ob 19. uri v Nemški čitalnici CTK-ja (skozi glavni vhod v stolpnico TR3, 1. nadstropje, sledite oznakam). Ker je število sedežev omejeno, naprošajo, da si brezplačno udeležbo zagotovite po e-pošti maticna-sluzba@ctk.uni-lj.si.
V najavi pravijo tako: "Hitre spremembe načinov dostopa do informacij, ki jih beležimo v zadnjih letih, terjajo premisleke tudi med knjižničarji. Zadnji tematski večer v CTK-ju v tem šolskem letu bo namenjen prav tem aktualnim temam. Kot smo že v naslovu omenili, želimo narediti kratko predstavitev novosti na področju pridobivanja znanstvenih informacij ter povezave knjižničnih katalogov s spletnimi iskalniki. V nadaljevanju želimo sprožiti debato o tem, kaj knjižnice čaka v prihodnosti. Dileme, ki jih želimo odpreti, so sledeče: Google kot preteča nevarnost knjižnicam in knjižničarjem oz. Google kot zaveznik knjižnic; usoda knjižničnih katalogov v prihodnosti; Google, založbe, inteligentni sistemi in katalogizacija v prihodnosti; webpac katalogi; nova delovna opravila sodobnih knjižničarjev; programi izobraževanja za knjižničarje v prihodnosti; informacijsko opismenjevanje – da ali ne etc. Odprtih je veliko vprašanj, na katera bomo morali v kratkem najti odgovore. V nasprotnem primeru pa se zna zares zgoditi to, česar se nekateri (ne)upravičeno bojijo – zmanjšanje vloge klasičnih knjižnic pri informiranju v prihodnosti. Krivca za to ne bomo mogli iskati v Googlu, temveč bomo odgovornost za to morali prevzeti knjižničarji sami, kot lahko le knjižničarji sami to tudi preprečimo. Da se to v resnici ne bi zgodilo, bo potrebno veliko truda. Mali kamenček v ta mozaik želimo dodati tudi z našim srečanjem. Vljudno vabljeni!"
Se torej vidimo!
Predlagam, da vas pot zanese na blog Peer to peer iz blogosfere revije Nature, kjer boste našli koristna razmišljanja in napotke, kako se lotevati t. i. "ocenjevanja z vrstniki" (peer review) in kako ga presojati, ko ste mu izpostavljeni. O tem piše tudi eden uvodnikov v Nature tega tedna (za tiste, ki imate dostop :-)).
Kar slabo vest sem imel, ko sem kmalu po prvih predavateljih moral zapustiti Blogres. Razlog je bil tehten, konkurenčen: 45 let maturitetne valete in moral sem v Maribor.
Vendar sem doslej že "prevohljal" veliko sledi, ki jih je Blogres pustil v Slo_blogosferi. Naj se samo pridružim vsem zadovoljnim in izrečem čestitke organizatorjem prireditve, ki bo morda kot pojem dobila stalno mesto tudi v slovarjih. Brez dvoma bo Blogres poslej v marsičem mejnik in kazalka prihodnjim organizatorjem takih prireditev, zlasti v rešitvah kako je mogoče kongresno delo oplemenititi z rešitvami IKT in kako učinkovito je mogoče po tej poti tudi pokongresno obogatiti dogodek. Organizatorje pa uspeh na nek način zavezuje, da iz prve prireditve nadaljujejo Blogres v tradicionalno srečevanje "e-dnevničarjev". Torej na svidenje v letu 2008 si želi bloger Franc.
Kot v podporo petkovega zapisa o novem spletu UL in mojih skritih želja v zvezi z njim mi je danes pod prste prišel splet Centra za obdelavo podatkov (ZDV) na univerzi Tübingen. Z enkratnim multimedijskim serverjem "timms", s serverjem za seminarje "tiss", s platformo za kooperativno delo pri pouku in raziskavah "BSCW-Service" in odprtodostopnim arhivskim servisom "OAI". Dokaz kako je mogoče s poenotenjem ciljev in naporov povezati članice neke univerze v enotni infrastrukturi. Kdo je že rekel "Ufff!" Pravim: Ufff!, Ufff!
Amicitia nisi inter bonos esse non potest.
(Prijateljstvo je mogoče samo med dobrimi.)
Amicos secundae res parent, adversae certissime probant.
(Sreča ustvarja prijateljstva, nesreča jih z gotovostjo preskusi.)
Amicum secreto mone, palam lauda.
(Prijatelja na skrivaj oštej, javno ga hvali.)
Tak naslov novice najdemo na spletu družbe Arctur, ki je izvedla prenovo spletnega mesta Univerza v Ljubljani. Vzdržal se bom uporabniške presoje, ker me je razveselilo že dejstvo, da se je UL lotila prepotrebne prenove in ker pričakujem, da se bodo držali zagotovil iz svojega poslanstva, cit.: "...Spletna stran Univerze nima cilja postati zaključen in dokončan izdelek,..." in bodo izdelek dograjevali. Seveda pa nisem čisto brez priporočila: predvsem bi predlagal, da načrtovalci čimprej splet opremijo tudi s kakšnim sistemom v podporo e-poučevanja pa če je to zgolj kakšen CMS kot je npr. Drupal ali pa kakšen bolj prilagojen sistem, kot je npr. sistem e-cho iz FE UL.
Pred časom sem že pisal o miselnih vzorcih. Poslej bomo uporabniki Wikipedije lahko učinkoviteje iskali in ugotavljali povezave med iskanimi pojmi v wikijih z orodjem WikiMindMap, ki iskani pojem umesti v mrežo miselnega vzorca. Pojme lahko iščemo v nekaterih večjih nacionalnih wikipedijah. Opozoriti velja, da je potrebno sestavljene pojme povezati med seboj s podčrtico npr.: mind_map.
Inicitaivi Google Book Search Library Project se je zdaj pridružil tudi CIC konzorcij in ponudil v digitalizacijo 10 milijonov knjižnih enot. CIC (Committee on Institutional Cooperation) je konzorcij, ki povezuje 12 ameriških raziskovalnih univerz: University of Chicago, University of Illinois, Indiana University, University of Iowa, University of Michigan, Michigan State University, University of Minnesota, Northwestern University, Ohio State University, Pennsylvania State University, Purdue University in University of Wisconsin-Madison. Partnerji poudarjajo poseben pomen tega koraka zaradi nekaterih izjemno pomembnih specialnih zbirk na omenjenih univerzah.
Nemo peccat invitus.
(Nihče ne greši proti svoji volji.)
Nemo propheta in patria.
(Nihče ni prerok v svoji domovini.)
Nemo sine vitio est.
(Nihče ni brez napake.)
Časovni trak bi lahko opisali kot kronološko predstavitev dogodkov v izbrani tematiki. V učnem procesu ga pogosto uporabljamo, popularen je tudi pri nas: časovni trak Prešernovega življenja je npr. predstavljen >tako. Časovni trak britanske zgodovine pa vas bo najbrž navdušil zaradi svojega obsega in izvedbene kvalitete.
Recherchen Blog svetuje zanimiv iskalnik. Če želite iskati podatke v specifičnem formatu, npr. v .pdf, .ppt, .doc, .rtf. ali .ps, potem preskusite DocuFarm. Najdeni dokument vam bo predstavljen najprej v zelo preglednem lastnem prikazovalniku, nakar si ga lahko tudi naložite na svoj disk. Sicer pa imajo tudi svoj blog.
