sreda, junij 10, 2009

Piratske stranke

Med številnimi bolj ali manj obskurnimi političnimi gibanji, nekaterimi z imeni in s statusom strank, ki so se v Evropi pojavile v zadnjem času, imajo gotovo posebno mesto piratske stranke. O njih danes slišimo iz Švedske, Nemčije, Francije, Finske, Poljske, Avstrije, Belgije in celo iz Združenih držav Amerike. Da se na blogu, ki skuša ostajati nepolitičen, lotevam strankarske teme, postane razumljivo v trenutku, ko pojasnim, da je v programe piratskih strank vključeno tudi zavzemanje za uveljavitev odprtega dostopa do znanstvenih vsebin, člankov, elaboratov in knjig, ki naj bodo prosto dostopne vsakemu uporabniku spleta. Osnovna kleč širšega programa piratskih strank pa ostaja ukinitev obstoječe zakonodaje o intelektualni lastnini, ki je seveda sporna.

Stranka z evropsko zdaj že uveljavljenim imenom se skuša vzpostaviti tudi na Slovenskem, kot lahko preberemo na blogu Moj mikro. Kakšna je resnost tega projekta pri nas, ostaja zaenkrat neznanka, čeprav so se ustanovitelji že uspeli pojaviti v zelo gledani oddaji javne TV, Studio City. Vprašanje je seveda, ali je naš prostor tudi že ustrezno oblikovan, da lahko v njem takšno gibanje pridobi ustrezno politično težo.  Na to opozarja tudi Žiga Turk na svojem blogu, ko na primerjavi s stanjem na Švedskem pod vprašaj postavlja tehnološko in komunikacijsko dozorelost pri nas in s tem možnost za uveljavitev takšnih političnih zahtev. Na Švedskem je namreč tej stranki uspel vstop v Evropski parlament kar z dvema poslancema.

V znanstveni srenji, med zagovorniki odprtega dostopa, se seveda sproža ključni pomislek, da bo povezovanje odprtega dostopa z odrekanjem avtorskih pravic, aktualnih pri glasbenih vsebinah, ki ga promivirajo piratske stranke, kontaminiralo legitimne zahteve po neoviranem dostopu do znanstvenega avtorskega opusa.

3 komentarji:

  1. Mene je precej zmotil vaš komentar, da "piratske" stranke odrekajo avtorske pravice pri glasbenih vsebinah. Problematika odprtega dostopa ima sicer drugačen poudarek pri "znanstvenem" avtorstvu in pri "klasičnem" odprtem dostopu. Nihče pa ne odreka avtorskih pravic.
    Gre za drugačen pogled na povračilo oz. način plačevanja dostopa do teh vsebin ter na samo uporabo vsebin (DRM).

    Sam smatram, da bi tudi "znanstveni avtorski opus" močno pridobil, če bi bil dostop do njega podoben dostopu do glasbenih vsebin.

    OdgovoriIzbriši
  2. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  3. @ Mitja
    Moram Vam pritrditi, da nisem bil povsem korekten v predstavitvi stališč, kot jih imajo piratske stranke do avtorskih pravic. Morda bi zvenelo korektneje, če bi rekel, da gre za odrekanje pravic, kot jih danes opredeljuje zakonodaja o intelektualni lastnini. Vidim da tudi premalo poznam cilje za katere se zavzemajo, kar pa me skrbi je, da bi vpletanje odprtega dostopa v vzpostavljanje kredibilnosti za stranke, ki že z izbranim imenom izzivajo konfliktnost, odprtemu dostopu bila lahko medvedja usluga. Podobno kot to nakaže Suber v svoje zapisu http://www.earlham.edu/~peters/fos/2006/09/germanys-pirate-party-advocates-oa.html

    OdgovoriIzbriši