Za učitelje in mentorje

Kolega in prijatelj tega bloga dr. M. Petrovec iz IMI MF me je opozoril na zares izjemen material v odprtem dostopu za pomoč pedagogom oz. mentorjem. Na spletni strani HHMI najdete dostop do monografije »Entering Mentoring. A Seminar to Train a New Generation of Scientists« izpod peresa Jo Handelsmana in sodelavcev. Zaradi obsežnosti sem jo šele »prelistal«, a dovolj zaupam ocenjevalcem na HHMI, da jo upam priporočiti v branje. Sicer pa prihaja material iz kroga The Wisconsin Program for Scientific Teaching - tWPfST in tudi na njihovi spletni strani boste našli množico koristnega branja. Kot sami pravijo: »Cilj tWPfST je izboljšanje dodiplomskega biološkega izobraževanja s šolanjem nove generacije "učiteljev znanstvenikov", ki naj prenesejo vročico in duha znanstvenega raziskovanja v poučevanje«.
  

Miselni vzorci

Vedno me je fascinirala ideja, pravzaprav orodje »miselnih vzorcev«. Žal sem odrasel v času, ko jih še niso zelo promovirali kot učni pripomoček, zato jih nisem nikoli osvojil pač pa vedno občudoval tiste, ki so jih obvladali. Recherchenblog je v zadnjem zapisu zbral nekaj zanimivih povezav do v angleščini poimenovanih »Mindmaps«. Splošno in prvo informacijo ponuja že Wikipedia (angl. ali nem.), zares prijeten online tečaj (žal je le v nemščini) je ponujen >tukaj, švicarska stran Mindmap.ch vključuje številen povezave do tematike, o orodju Freemind govori njegov wiki, kjer najdete tudi program, orodje IHMC Cmap Tools pa zadovolji tudi nekoliko zahtevnejše uporabnike.

Eprints..., kje si, kje?...

Stevan Harnad sporoča, da sta se pri Eprints dve storitvi preimenovali:

Nekoč Institutional Self-Archiving Policy Registry se bo poslej imenoval »Register pravil o arhiviranju materialov v odprtem dostopu« - The Registry of Open Access Repository Material Archiving Policies (ROARMAP).

Prejšnji seznam Journal Policies - Self-Archiving Policy By Journal  bo dobil ime »Seznam ROMEO o pravilih revij in založnikov za samoarhiviranje« - The ROMEO Journal/Publisher Self-Archiving Policy Directory.

Spomnimo se, da so nedavno tega spremenili tudi ime Eprints Institutional Archives Registry in sicer v »Register arhivov (repozitorijev) odprtega dostopa« - Registry of Open Access Repositories (ROAR).

Pa beseda o tem, kaj je Eprints. Preberimo na njihovi spletni strani: »…EPrints je na eni strani (programsko) orodje  in kristalizacija neke filozofije na drugi. Zagotavlja, da so raziskave dostopne vsem in omogoča akademskim ustanovam, da oblikujejo svoje lastne raziskovalne arhive (repozitorije).«

Škoda; če pogledamo v seznam koliko slovenskih arhivov je vključenih v to hvalevredno iniciativo najdemo zgolj arhiv ePrints.FRI na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Morda prav zato, ker deluje v programju GNU EPrints. Kljub temu, da imamo v Sloveniji še nekaj arhivov odprtega dostopa ti žal niso registrirani. Tudi ne v vzporednem oz. konkurenčnem seznamu odprtovstopnih arhivov OpenDOAR, kjer prav tako najdemo samo FRI arhiv.

Bodimo družabni...

Koliko enostavneje je Angležem, ki veliko lažje dajejo besedam kontekstni pomen, kot je to mogoče v slovenščini. Seveda je ta moja trditev zelo sporna in najbrž ne zdrži resne jezikoslovne presoje. Pa vendar naj na primeru pokažem, kaj sem z njo hotel povedati. In morda se pojavi kak jezikoslovec in uredi moje zadrege. Pridevnik »social« bomo v angleščini našli v številnih povezavah in večinoma bodo pomensko nesporne. Če pa skušamo v slovenščino prestaviti sintagmo »social software«, potem se bomo ob poskusu: »socialno programje« najbrž zgrozili. Kvečjemu bi pomen ujeli z neblagoglasnim »socializacijskim programjem«, tako bi vsaj približno opredelili namen tega inovativnega orodja. Ali pa bi vendarle poskusili s slovensko obliko »družabno programje« ali »programje za druženje«, ker za to gre, če prav razumem. Za virtualno druženje! Jezikoslovci in informatiki na plan(!); morda pa je dogovor med vami že dosežen. Rahlo sem poskusil brskati za rešitvijo po Najdi.si, pa ni bilo posebnega uspeha. Pred časom sem pojem že uporabil (1) in (2) pa se nihče ni oglasil ali obregnil, mene pa še vedno skrbi. Kogar tematika posebno zanima, ga naj napotim na bloge The Social Software Weblog, Many2Many ali Internet Time Blog. Za vse, ki jim je zadeva manj znana je dober uvod Wikipedia, kogar pa bi zamikala uporaba v učnem procesu, naj prebere zapis v blogu Ideant.

O IKT v pouku

O uporabi IKT in e-poučevanja govori obsežna študija »ICT and e-learning in Further Education: the challenge of change«.

Na temo pomena IKT za učni proces naj opozorim še na dvoje: najprej na deseto obletnico izdajanja revije odprtega dostopa Ariadne, ki se v veliki meri posveča prav omenjenim vsebinam, potem vas pa vabim, da si preberete v jubilejni številki članek "Delivering Open Access: From Promise to Practice", v reviji D-Lib Magazine 2003 pa članek J.W. Marcuma: "Visions: The academic library in 2012". Oba prispevka poudarjeno opozarjata na pomen ponudbe odprtih vsebin v učnem procesu.

O iskanju v internetu

Pri MÜNCHNER KREIS so organizirali zanimivo konferenco o iskanju v internetu: Suchen und Finden im Internet. Za nemško govoreče bo še posebno zanimiva, saj so jo v splet ponudili kot videokonferenco.

Za "spletoljube"

Obiskoval sem ga sicer že prej, vendar tokrat sem se mu malo bolj posvetil in sem malo pogledal tudi v njegov arhiv. Res ga lahko zelo priporočim, zelo koristno… zelo prijazno tudi za uporabnika na moji (osnovni) ravni računalniške veščosti… Govorim pa o blogu hapax legomena, ki kot sam pravi je namenjen področju tehnologije in interneta.  

O lastnostih citiranja

Ker nas v javnem financiranju R&R kmalu čakajo spremembe v ocenjevanju raziskovalnega dela, ko naj bi poslej večja teža bila namenjena citiranju, je koristno prebrati zapis v Recherchen Blogu in seveda članke, ki jih avtor navaja kot vire.      

Nova revija in novo ocenjevanje

Založnik odprtega dostopa BioMed Central je pričel izdajati novo revijo Biology Direct. V uredniškem prispevku E. V. Koonin in sod. najavljajo revijo, ki bo objavljala različne znanstvene žanre, od kratkih prispevkov, originalnih raziskovalnih člankov, hipotez do revijalnih pregledov iz celotnega spektra biologije. Posebnost pa predstavlja odločitev založnika, da bo revija odprta še na nek drug način. Prispevki bodo namreč presojani s t. i. odprtim ocenjevanjem z vrstniki (»peer review«) in ocene bodo z imeni ocenjevalcev objavljene skupaj s članki. Uredniki obljubljajo, da bodo objavili tudi članke npr. s tremi negativnimi ocenami, če bodo presodili o smiselnosti takega koraka in če se bo avtor strinjal, da objavijo delo pod takimi pogoji.

Novost je zanimiva tudi, ker se spraševanja o smiselnosti vztrajanja na nespremenjenih oblikah ocenjevanja z vrstniki pojavljajo tudi drugje; prebrati velja npr. prispevek Is Peer Review Broken? v nedavni številki The Scientista, ali pa članek Taking on peer review iz iste številke v isti reviji. Sicer nam pa dovolj vprašanj, brez dokončnih odgovorov postavljajo tudi že uredniki Biology Directa v svojem uvodniku omenjenem zgoraj. In zato je toliko vrednejši njihov poskus iskanja novih poti pri ocenjevanju kvalitete zapisanega znanja, ki je nujno ne samo zaradi razvrščanja, ampak da nas obvaruje pred informacijsko poplavo neumnosti in neslanosti.      

Dostopi, odprti in drugačni...

Stevan Harnad nam na svoj zanimiv, polemični način, širi terminologijo dostopov do tekstov: ob odprtem dostopu (Open Access) se razgovori še o »poznem dostopu« (Back Access), kjer nam izdajatelj ponudi branje v odprti dostop po krajši ali daljši dobi embarga in o »zgodnjem dostopu« (Early Access), ko je tekst na voljo v odprtem dostopu predno je bil v uradno objavljen. Prakso zgodnjega dostopa uporabljajo nekatere revije, srečamo jo pa tudi pri nekaterih založnikih knjig. ( Za vse angleške sintagme sem skušal uporabiti smiselne prevode, ker verjamem, da je mogoče najti tudi boljše, bi bili dobrodošli predlogi).    

Internet abc

Imate hčerko ali sina, ki se uči nemščino? Se sami učite ta jezik? Razen tega imate težave pri  obvladovanju računalnika v spletu. V vseh teh primerih lahko svoje učenje in pouk tako v jezikovnih veščinah in v internetni pismenosti podprete s spletno stranjo »Internet abc«.

OD - šest ključnih dejstev

Peter Suber je v članku v novi številki SPARC Open Access Newsletter povzel šest ključnih dejstev o odprtem dostopu (nemški prevod najdete >tukaj).