O WoS v. Scopus

Za učinkovito primerjavo dveh trenutno najbolj konkurenčnih »sci_info« portalov WoS in Scopus nam brez dvoma zanimive številčne podatke ponujata dva vpisa na blogih: Toma Keays-a je starejši in nekaj novejši Lockergnom-ov.

Zlasti tehten pa je decembrski (2004) prispevek v The Charleston Advisorju: z zelo izčrpno primerjavo dveh uglednih informatikov, Deisove in Goodmana, o prednostih in slabostih WoS in Scopus. Njuna ocena je v prid WoS (3.75 proti 3.25). Avtorja med prednostmi Scopusa npr. navajata pokrivanja Spleta, kot veliko hibo pa očitata trenutno še neenakomerno pokritost področij ter kratko retrogradno pokritost. Hvalita uporabnost Scopusa in širši geografski zajem, pri obeh grajata ceno, zlasti pri WoS. Tistim, ki ga že uporabljajo priporočata ohranitev WoS in po možnosti dodaten nakup Scopusa. Iz prispevka je mogoče zaslutiti, da morda naše MVŠZT plačuje WoS zelo drago??? Skratka: prispevek je zelo izčrpen in vreden obravnave. Dobro je nato prebrati še komentar R. T. Sweeney-a in H. Singha na to oceno. Vredna branja je tudi še ocena Cheryl LaGuardia v Library Jounal. In še to: Scirusova baza je zajeta tudi s Scopusom, zato je zelo zanimiv podatek na strani

Seveda pa je primerjavo med WoS in Scopus potrebno naravnati na napovedano novo verzijo WoS, ki bo rešila nekatere trenutne hibe, kjer je Scopus na videz močnejši, kot je to mogoče razbrati iz prispevka Barbare Quint v Information Today. Pozorni pa bomo morali biti tudi na to, kar pripravlja CSA, ki najavlja svojo CSA Illumino.

Digitalna knjižnica

Gornji naslov bom najbrž poslej pogosto uporabil kot nadaljevanko. Odkar me je Knjižnični svet Univerze v Ljubljani (UL) za spremljanje problematike elektronskih virov UL imenoval v Delovno skupino za elektronske vire UL (sklep 20. seje) seveda samo še z večjo motivacijo brskam po informacijah, ki bi mi lahko pomagale pri dopolnjevanju mojega vendarle luknjičavega poznavanja virtualnega »upravljanja znanja«, kot zdaj tudi pogosto pravijo temu področju. Kot nalašč sem zadnje dni naletel na nekaj res izvrstnih blogarskih zapisov, ki jih je vredno presnoviti. Tu je najprej Lorcan Dempseyev blog, v katerem sem na dušek prebral njegov razmislek o metapodatkovnem iskanju. Seveda je potrebno prebrati tudi komentarje vrstnikov, ki sledijo. In blog me je pripeljal tudi do njegove obsežnejše študije, vredne branja: »The Recombinant Library: portals and people«. Opozoril pa me je tudi na zanimiv članek, ki ga je pravkar za DLib revijo napisal Theo van Veen »Renewing the Information Infrastructure of the Koninklijke Bibliotheek«. Dober splošen uvod v razumevanje njihovih zadreg in zadreg še za marsikoga!

Blogi me navdušujejo s svojo opozorilno funkcijo; Dempsey me je namreč usmeril na izvrstne prispevke koleg(ov)ic blogar(jev)ic, vsaj k trem od njih se bom zdaj pogosto vračal: Caveat Lector (kljub svarečemu opozorilu!!!), Quædam cuiusdam in k Jeremy Zawodny's blogu (mimogrede: avtor je eden iz Yahoojeve ekipe).

OA in Berlin 3

Harnadov članek "The Implementation of the Berlin Declaration on Open Access" v marčevski številki D-Lib Magazine pač vsi simpatizerji OA morate prebrati; sicer pa je tako bogato povezan z referencami, da vam ne bom nič več pripovedoval, skočite semkaj...; če pa imate še nekaj več časa pa pojdite virtualno še na konferenco Berlin 3: semkaj...

Institucionalna odložišča

Ko se oglasijo veliki, majhni ponavadi utihnejo in prav je, da tudi prisluhnejo: tak je star avtoritaren vedenjski vzorec. Modri pa se mu podredijo tudi v permisivnem okolju in taki občutki so me prevzeli, ko sem bral prispevek "Partnering helps institutional repositories thrive" na spletni strani Thomson ISI. Mora že biti razlog, da se v podporo t. i. "institucionalnih odložišč" (institutional repositories - IR) oglaša sam James Pringle, podpredsednik razvoja pri Thomson Scientific. Je vredno prebrati njegov prispevek in dobro bi bilo, ko bi ga s preudarkom prebral pri nas kdo, ki ima pristojnost odločanja v teh zadevah.

Citiranje OA

Čeprav sem na to opozoril že v v svojem blogu 26. januarja letos, bi vas ponovno napotil na nedavno (8. marca) dopolnjeno bibliografijo Steva Hitchcocka na strani Opcite projekta o vplivu objavljanja v odprtem dostopu (OA) na citiranost avtorjev. Rezultati študij so tako prepričljivi, odzivnost avtorjev v svetu pa začuda zelo obotavljiva!!! Čovek ne more verjeti, kako zelo je raziskovalna srenja v določenih vedenjskih vzorcih rigidna; kot bi ne veljalo pravilo »Publish or perish!«

Opozoril bi še na novo revijo namenjeno virtualnemu pouku "e-learning and education (eleed) Journal", ki seveda deluje po načelu Odprtega dostopa.

Podcasting

Kot kaže se na spletu uveljavlja novo močno orodje, t. i. »podcasting«. Poznavalci veste, da je to ponudba osebnih informacij, kot jih npr. dnevno pripravljamo v weblogih, le da pri tej novosti v splet pošiljamo zvočne datoteke, najpogosteje kot datoteke MP3. Sicer pa več o tem lahko preberete na strani Wikipedije. Zadeva je še toliko bolj mikavna, ker jo je mogoče sprejemati tudi z alternativnimi predvajalniki npr. tudi z iPodom ali pa z mobilniki (sicer ne kar običajnimi!). Celo eden velikih gurujev bloganja Lawrence Lessig se je že preskusil v tem mediju.

Soavtor Bloggerja Evan Williams zdaj pripravlja tudi svojo posebno platformo za ta spletni pripomoček z imenom Odeo.

Iskalci blogov

Za vse, ki želimo učinkoviteje raziskovati blogosfero s specifičnimi pojmi oz. na posebnih tematskih področjih bo zelo dobrodošel nov iskalec Blogdigger. No, tudi že doslej pri tej nalogi nismo bili povsem brez pomoči, drug tak iskalec, ki se je pojavil tudi nedavno je BlogFox, specializirano iskanje je ponujal tudi Feedster, lotile pa so se tega tudi večje hiše npr. Ask Jeeves s svojim AJ Blog. Uveljavljena je še kot podatkovni vodič pripravljena Blogorama, v nemškem prostoru pa imajo v čislih Bloglines.

Tekstovno rudarjenje napreduje.

Članek "Facts from Text—Is Text Mining Ready to Deliver?" avtorjev Dietricha Rebholz-Schuhmanna, Haralda Kirscha in Francisco Couto-e, ki je izšel v PLOS Biology (vol. 3 (2005) ) nam približa nekatere realne možnosti in tudi pasti novih pristopov pri upravljanju z znanjem (knowledge management). Članek je seveda v odprtem dostopu.

Pogled v LRB

Zopet je vredno pogledati v prihajajoci zvezek London Review of Books, ki nam prinaša med drugim tudi članek Slavoja Žižka z naslovom "Dva totalitarizma" in obravnavo trenutno pač v več vidikih aktualne teme. Na strani s člankom so povezave še do nekaterih drugih Žižkovih prispevkov.

"in/ali" IF

V četrtkovi prilogi dela Znanost nam je prof. dr. Žiga Turk ponudil v razmislek tehtno dilemo, ali je slavni dejavnik vpliva ("Impact factor" - IF) res pravo merilo za ocenjevanje slovenskih raziskovalnih projektov. Zadeva je aktualna zavoljo nedavno objavljenega Pravilnika o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov s strani Agencije za raziskovalno dejavnost RS.

Bologna... tretjič

Naša "bolonjska" reforma mi ne da miru. Sedim na sestankih in slišano me utrjuje v prepričanju, da je nekaj zelo narobe. Pomisleki me občasno prisilijo, da jih zapišem; morda bo koga zanimalo, zato ga usmerjam na stran Bologna 3.

Izobraževalne revije odprtega dostopa

Dr. Mihevc nas je pred kratkim na univerzitetni spletni strani Kakovost opozoril na revijo odprtega dostopa The Electronic Journal of e-Learning EJEL, ki je namenjena temam preučevanja, uvajanja in upravljanja virtualnega pouka. V zadnjem času to ni edina izobraževalna revija, ki se pojavlja v odprtem dostopu. Taka je tudi napovedana revija IJEDICT (z zelo dolgim naslovom!), ki naj bi povezala raziskave in prakso v uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije v izobraževanju. Revija SLEID (tudi z dolgim naslovom) je elektronska revija za prestrezanje problemov na križišču učenja, vrednotenja, inoviranja in razvoja. Revija IRRODL (zaradi dolgega naslova naj bo dovolj le akronim) ponuja znanje in razumevanje na področjih teorije, raziskav in prakse v t. i. odprtem učenju in učenju na daljavo. The ALN Magazine je namenjen temam asinhronega omreževanja pri pouku. BEEP že z naslovom Best Educational E-Practices kaže na vsebino, zahteva pa ta revija prijavo, ki je brezplačna. Computing Unplugged je namenjen mobilni učni uporabi. eLearn Magazine je novičarska revija, ki naj služi tistim, ki delajo, učijo in poučujejo na različnih področjih uporabe računalnikov. First Monday je revija o internetu na interentu. From Now On je revija odprtega dostopa o izobraževalni tehnologiji, ki zahteva prijavo uporabnika. Revija Information Week pogosto objavlja članke o e-(po)uče(va)nju. Revija Innovate je namenjena "on line" poučevanju in zahteva registracijo, ki je brezplačna. Journal of Technology Education izpričuje namen z naslovom. Kairos je elektronski časopis, ki raziskuje teme na križišču retorike, tehnologije in pedagogike. Learning Circuits promovira in razširja e-poučevanje. Učenju na daljavo je namenjena revija Online Journal of Distance Learning Administration. Revija The Teaching with Technology Today je posvečena učnim tehnologijam.

Konferenca Berlin 3

V Veliki Britaniji se je na univerzi v Southamptonu med 28. februarjem in 1. marcem letos zbralo 60 uglednežev iz akademskih ustanov, založb in knjižnic na tretji (nadaljevalni) konferenci Berlin 3 Open Access. Referate s te konference lahko na tem spletu pričakujemo v kratkem. Profesor Harnad, ključni zagovornik gibanja, ki želi doseči, da bi svetovna produkcija znanstvenega pisanja bila bralcem na voljo brez omejitev, je novinarjem povedal, da so dosegli pomemben premik meje v smeri doseganja tega cilja. Če je t.i. Berlinska deklaracija izpred treh let bila okostje, so mu zdaj dodali mišice. Skupina evropskih univerz in raziskovalnih ustanov, ki ustanavljajo t. i. institucionalna odložišča, kjer avtorji deponirajo spletne kopije polnega teksta svojih, v znanstvenih revijah objavljenih člankov, se vzpodbudno povečuje. Vprašamo se seveda lahko čemu npr ljubljanska Univerza ne zbere poguma za tak korak. Ko že nismo v elitnem klubu najboljših univerz bi lahko bili vsaj med onimi, ki pogumno in vizionarsko iščejo nove poti pri sporočanju svoji znanstvenih dosežkov javnosti. Končno bi tako raziskovalci samo vrnili del dodane vrednosti tistim, ki so njihovo raziskovalno delo financirali. In to nikakor v svojo škodo, ker z dodatnimi potmi do bralcev samo povečujejo odmevnost svojega raziskovanja. Res je, da pri pogumnejšem administrativnem urejanju tega področja kolebajo predvsem države v katerih imajo sedež mogočni svetovni založniki znanstvene revijalike. Slednji se seveda bojijo, da bi razmah Odprtega dostopa zmanjšal njihove dobičke. Vladni resorji previdno čakajo rezultate raziskave Evropske skupnosti o trgu akademskega založništva, ki je v teku. Ali pa lahko rečemo, da nekoristno odlašajo?

Revija o izobrazevanju

Naj vas opozorim na novo revijo v nemškem jezikovnem področju, ki se bo posvečala interdisciplinarnemu raziskovanju vseh vidikov izobraževalnega procesa. Pomembno je, da je revija na voljo v odprtem dostopu in da bodo prispevki ocenjevani z vrstniki; najdete pa jo na spletu z imenom Bildungsforschung.