Konferenca Berlin 3

V Veliki Britaniji se je na univerzi v Southamptonu med 28. februarjem in 1. marcem letos zbralo 60 uglednežev iz akademskih ustanov, založb in knjižnic na tretji (nadaljevalni) konferenci Berlin 3 Open Access. Referate s te konference lahko na tem spletu pričakujemo v kratkem. Profesor Harnad, ključni zagovornik gibanja, ki želi doseči, da bi svetovna produkcija znanstvenega pisanja bila bralcem na voljo brez omejitev, je novinarjem povedal, da so dosegli pomemben premik meje v smeri doseganja tega cilja. Če je t.i. Berlinska deklaracija izpred treh let bila okostje, so mu zdaj dodali mišice. Skupina evropskih univerz in raziskovalnih ustanov, ki ustanavljajo t. i. institucionalna odložišča, kjer avtorji deponirajo spletne kopije polnega teksta svojih, v znanstvenih revijah objavljenih člankov, se vzpodbudno povečuje. Vprašamo se seveda lahko čemu npr ljubljanska Univerza ne zbere poguma za tak korak. Ko že nismo v elitnem klubu najboljših univerz bi lahko bili vsaj med onimi, ki pogumno in vizionarsko iščejo nove poti pri sporočanju svoji znanstvenih dosežkov javnosti. Končno bi tako raziskovalci samo vrnili del dodane vrednosti tistim, ki so njihovo raziskovalno delo financirali. In to nikakor v svojo škodo, ker z dodatnimi potmi do bralcev samo povečujejo odmevnost svojega raziskovanja. Res je, da pri pogumnejšem administrativnem urejanju tega področja kolebajo predvsem države v katerih imajo sedež mogočni svetovni založniki znanstvene revijalike. Slednji se seveda bojijo, da bi razmah Odprtega dostopa zmanjšal njihove dobičke. Vladni resorji previdno čakajo rezultate raziskave Evropske skupnosti o trgu akademskega založništva, ki je v teku. Ali pa lahko rečemo, da nekoristno odlašajo?