Kopičijo se dokazi, da OD značilno povečuje vpliv

Tudi najnovejša bibliografija, ki so jo pripravili pri OpCit Projectu nam zdaj že res s številnimi svežimi študijami nedvoumno potrjuje Lawranceovo tezo, da Odprti dostop (OD) močno širi in povečuje objavam vpliv, merjen s citiranostjo, med raziskovalnimi vrstniki. Raziskovalci pa še vedno, kot da ne verjamemo...?

Vzpodbujen s francoskim prevodom Suberjeve informacije A Very Brief Introduction to Open Access sem se odločil da ta koristen tekst prevedem tudi v slovenščino. Ta prevod je značilen primer uporabe principov Odprtega dostopa (OD), ko za prevod ne potrebujem posebnega dovoljenja avtorja, saj mi je ta omogočen s splošnimi načeli OD, deklariranimi z izjavami: iz Budimpešte, iz Bethesde in iz Berlina. Edino, kar mora prevajalec navesti je izvor originalnega teksta.

Challenged with the French translation of Suber’s A Very Brief Introduction to Open Access I decided to translate this useful information also into Slovenian. This translation is a typical demonstration of the Open Access (OA) rules, where the translator doesn’t need a special permission from the author, as this is assured already with the settled principles laid down in the declarations from Budapest, Bethesda and Berlin. The translator must only indicate the original source.

pri NIH so neodločni...

Razočaranje med privrženci Odprtega dostopa ob kolebanju ameriških NIH pri uveljavljanju objavljanja člankov, t.i. »postprintov«, v odprtem depozitnem arhivu PubMed Central, po šestmesečnem embargu in z najavo možnosti, da bi zamik lahko bil dolg celo leto dni, je veliko. Kot kaže je v politično negotovem okolju ameriške administracije pritisk velikih založniških hiš vendarle uspel. To pa pomeni, da je v zadnjem času, po nečastnem umiku soglasja vlade koncem lanskega leta k podobnemu predlogu v Veliki Britaniji, zdaj že drugič bilo ustavljeno obetavno napredovanje Odprtega dostopa v znanstveni žurnalistiki.

SCI in IF potrebujeta prenovo

V nedavnem prispevku v forumu revije American Scientist o Odprtem dostopu nam prof. Harnad znova ponuja zanimiv predlog, ki tokrat zadeva izboljšavo ISI-jevega citacijskega indeksa (SCI), ki mu avtor očita grobost pri vrednotenju raziskovalnega vpliva. Harnad predlaga uvedbo »citacijskga ranga« (»CiteRank«), ki bi ga dobili po rekurzivni metodi vrednotenja citiranja. Po njegovem predlogu bi npr. članek, A, ki citira članek B ne vrednotili zgolj kot enoto, ampak kot mnogokratnik enote v odvisnosti od števila citiranj, ki jih prejme sam citirajoči članek A. Idejo naj bi napajala rešitev, kot jo je uporabil Google za svoj PageRank in tudi zato predlaga Harnad ime "CiteRank". Pri Googlu so rešitev, zanimivo, razvili iz ISIjevega citacijskega rangiranja člankov, jo nadgradili, vendar ta izboljšava ni našla poti nazaj k ISI-ju predvsem zaradi tržno političnih razlogov, saj bi tak izračun najbrž ključnim, večjim revijam, ki predstavljajo hrbtenico ISIjeve baze, zmanjšal njihove faktorje vpliva. Sicer pa naj bi podobno rekurzivno načelo uporabljali tudi pri drugem citacijskem servisu, namreč pri Citeseeru.

Nadaljevanje Harnadovega predloga zadeva dodatno preštevanje uporabe informacijskih virov. Njegov doktorand Tim Brody je namreč ugotovil, da so spletni dostopi oz. kopiranja (»downloads«) skupaj s številom citatov boljši napovednik vpliva kot samo seštevanje citiranja, zlasti pa je tak način koristen za ugotavljanje zgodnje odmevnosti. Harnad dodaja še, da bi v celovit izračun vrednotenja vključili tudi anketno pridobljene podatke o člankih, ki bi jih raziskovalni vrstniki v preteklem letu ocenili kot najbolj vplivne. Nekaj, kar nas spominja na rešitev, kot jo BioMed Central ponuja v servisu Faculty of 1000 . In potem Harnad predlaga še, da bi vključili v kompleksno regresijsko enačbo za presojo raziskovalnega vpliva tudi utež dobljeno iz kocitacijskega faktorja, razen tega pa opozarja, da je treba skrbno preveriti motnje, ki jih vnaša samocitiranje, ne zgolj avtorjev, ampak tudi revij.

Zanimiv informacijski pripomoček

Opozoril bi vas rad na zanimiv in koristen spletni pripomoček. Kot opisuje svoj izdelek avtor Richard Cameron, podiplomski študent na Univerzi v Manchestru je »…CiteULike brezplačna spletna podpora za akademsko srenjo s katero lahko raziskovalci shranjujejo, organizirajo in si posredujejo članke, ki jih prebirajo. Ko najdete na spletu članek, ki vas zanima, ga zgolj z enim klikom shranite v svojo osebno knjižnico. CiteULike samodejno izbere podrobnosti citata, tako, da vam jih ni treba ročno vnašati – vse opravite iz svojega spletnega iskalca in brez posebnega dodatnega softwarea. Ker je vaša knjižnica shranjena na Spletu je dostopna iz vsakega povezanega računalnika in ugotovite lahko tudi kdo prebira iste članke kot vi. Odkrivate literaturo, ki je drugače morda ne bi zasledili«. Slabost orodja, ker je pač še v beta verziji, je v tem, da pokriva ta trenutek šele del spletnih bibliografskih portalov, a nekatere res pomembne (npr.: Association for Computing Machinery (ACM) portal, American Geophysical Union, American Meteorological Society, arXiv.org e-Print archive, CiteSeer, IngentaConnect, JSTOR, MetaPress, PLoS Biology, PubMed, PubMed Central, ScienceDirect in Wiley InterScience), vendar avtor pridno dodaja nove. Za učinkovitejšo orientacijo pri delu svetujem, da si preberete članek D. Chudnova in J. Frumkina o njunih izkušnjah z novo spletno pridobitvijo.

SciX se uveljavlja

Prof. Dr. Bob Martens iz dunajske Univerze je s svojim odložiščem ELPUB Digital Repository v katerem po principu Odprtega dostopa torej v polnem tekstu hrani konferenčne članke od leta 1997, izvrstno dokazal uporabnost SciX tehnologije tudi za podporo znanstvene in visokošolske informatike. Spomnili se bomo, da je pri razvoju tega orodja imel pomemben delež prof. dr. Žiga Turk iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ljubljanske Univerze, saj je projekt Evropske skupnosti na to temo tekel pod njegovim vodstvom. Žal ostaja ta koristen informacijski pripomoček doma neizkoriščen, ali pa me bo bolje obveščen bralec lahko poučil, da se motim? Bil bi vesel tega.

RSS širi vpliv in uporabnost

RSS je svojevrsten neologizem (tudi ker naj bi njegov akronim skrival vrsto pojmov, npr.: Rich Site Summary ali RDF Site Summary ali Really Simple Syndication) in kot spletna tehnologija postaja vse bolj zanimiv tudi v posredovanju znanstvenih informacij, kot nam želijo pojasniti Hammond in sod. (2004) v decembrskem članku D-Lib Magazine-a. Popularnost RSS raste vzporedno z naraščanjem priljubljenosti blogov in wikijev, ki učinkovito izkoriščajo prednosti te zveze za učinkovito informacijsko povezljivost različnih spletnih medijev. Nekaj o njegovi prostrani raznolikosti lahko najdemo na DMOZ-ODP spletnem direktoriju. Kratka zgodovina RSS je taka.

Preživela steklino.

Nenavadna, a razveseljiva in vzpodbudna vest (in še ena vest in še druga vest) prihaja iz Wisconsina (ZDA), kjer so po 11 tednih iz bolnišnice odpustili 15 letno deklico, ki naj bi preživela steklino brez zaščitnega cepljenja, a ob podpori inovativne terapije, kar je prvi tak primer v svetovni zdravstveni literaturi, saj so vse druge ozdravitve uspele z uporabo specifične vakcinalne zaščite.